List 4. Bolezni vinske. Iz Istre se vredništvu piše, da se je lani vino do gorkega poletja dobro ohranilo; pozneje pa je motno ali kalno postalo in se naposled popolnoma pokvarilo. To je zadelo tudi najbolje vina, čisto nič pokvarjene. Istrijani mislimo, da je te napake grojzdna bolezen kriva? ki je na trti nekoliko potihnila, pa je v vino potegnila. Je li to res, in kaj bi se dalo storiti zoper to ? Mogoče je, da je grojzdna bolezen tudi te napake vinske kriva. Al težko je po skušnjah najboljih vino-rejcov vselej pravo zadeti. Podali bomo na gori imenovano pritožbo to, kar o vinskih boleznih Vertovee in Zalokar mislita, ki sta te bolezni opazovala na Vipavskem in Dolenskem. Vertovee piše v svoji „Vinoreji" sledeče: Poletno vinovrenje. Kadar mošt, premrzlo držan, ni pred zimo iz debelega zvrel, mora poleti zvreti; to je pa v pregorkih vinohramih nevarno zato, ker bi novo vino utegnilo ob enem v kisanje, in ko ima premalo alkohola v sebi, še clo v gnijenje preskočiti. Nemci hladijo take sode, v kterih vino poleti preveč vre, z mrzlo vodo; najbolje je pa poskrbeti, da se v premrzlem ne trže, ali da se grozdje in mošt kam v bolj gorko spravi, da iz debelega pred zimo zvre. Močno nategnjenje. Kadar grojzdje zreja, največ živeža potrebuje in ga tudi na vso moč vleče; če pa ravno v enakem času hudo dežuje, ga potegne živeža čez vso mero tako, da mnogovrstne grojzdne plemena pokajo in gnjijejo; če pa ljudje nečejo ali ne morejo počakati, da bi tak živež v grojzdji pri gorkem solnčnem vremenu se skuhal in zgotovil, in če tako grojzdje potržejo, jim bo tak nezgotovljen živež kasneje v vinu kar hudo 26 nadlegoval in zabavljal. Naj se vino iz tacega grojzdja samo še taKTte^o včisti, vendar kasneje, ko se pri pre-takvanji ali pre shemo vanj i s kislogazom zmeša, močno nategne y in ko ima kislogaz v veči meri, kakor postavimo v nadrtih sodili, prihod do njega, zamore nategniti ali še zlo zgostiti se. Tak v grojzdji po njegovi lastnosti nezgotovljen živež je veliko huji za vino od druge navadne železosladine. V bolj severnih vinskih deželah bi jim v 10 letih saj sedemkrat vina tako zabavljale, zakaj z zrejanjem grojzdja pridejo skorej vsako leto in večidel v premokro jesen; torej so še od starih časov primorani bili, vse svoje vina čistiti in jih pogostoma z žeplom kaditi, ker tako kadilo je še dan današnji edino sredstvo vina pred takim kar zopernim spreme-novanjem obvarvati. Francozke vina, ki jih večkrat pod slavnimi imeni prodajajo, in od kterih dr. Rit ter pravi, da se v načetih guštarah do druzega dneva večkrat tako spremenijo in rujave postanejo, da niso več za rabo, so iz tacih premokrih letin, v kterih je grojzdje pred potrgano bilo, kakor je preobilno na se potegnjeni živež v sebi prekuhalo. Gladovnost tudi Francoze zapeljuje, da si s taeimi vini sami sebi kupčijo kazijo. Ce je na mehko grojzdje močno deževalo , in če ni grojzdje takega preobilnega živeža na solncu dobro prekuhalo, kar nikoli ne bo posebno dobrih in žlahnih vin dalo , tudi esenci iz njega si ne bodo nobene posebne hvale pridobili. Zrelo grojzdje pa ne potrebuje več tolikanj živeža, in ga tudi v taki meri na-se ne vleče. Ce na-nj tudi močno dežuje, ne bo ne tako pokalo, tudi ne tako močno gnjilo. Ker pa v bolj gorkih deželah grojzdje lože zozreja, in ga večidel tudi sozrejeno tržejo, se v tacih krajih zlo malokrat vina na to vižo spremenujejo. Tako se ve, da v naši ipavski dolini je pred 20 leti bilo 38 let preteklo, da niso vina v tem tukaj imenovanem zapopadku nategovale. Pred 20 leti smo pa imeli tako vino; ljudem se je kar čudno zdelo, in za tolikanj več, ki niso bili navajeni, in tudi ne razumeli, kako jih kaditi; pa tudi leta 1835 je bilo grojzdja čez mero, — tako grojzdje veliko težeje zori — in dežja je bilo pred in ob trganji tudi čez vso mero; vina so ob presnemovanji, posebno pa nadrte, močno nategovale, in vendar taka obilnost vina se je do prihodnje bendime čisto poprodala, brez da bi ga bilo en sam kozarec pod zlo prišlo. Ko bi se bal, da bi vina zavolj prevelicih dežje v pred bendimo stanovitne ne bile, vtoči jih iz vsakega soda, potem kadar so se že včistile, ki po pol kozarca, in ga za 14 dni kam na zrak ali v vinohram, ali v kako stanico postavi; če vina lepe in čiste ostanejo, je prav, sicer bi jih mogel ob presnemovanji nekoliko pokaditi. Take vina včasi tudi same od sebe tako lastnost zgubijo; leta 1835 nismo nobenega svojih vin kadili, vendar smo jih bili kasno prav lahko prodali, in nihče teh, ki so jih bili kupili, se ni pritožil, da bi bile kaj nategnile ali se kaj zgostile. Najbolje bi pa bilo — ko bi se vedilo — da bi se po dolzih in močnih dežjih kake 4 do 6 dni prav gorkega vremena pred trganjem pričakovalo, da bi tako grojzdje preobilen živež prekuhalo, in bolj dobre in stanovitne vina dalo. (Dal. prih.) Gospodarske stvari. Bolezni vinske. (Dalje.) VleUjivost (zaher, schwerer Wein). Po vseh bolj severnih deželah jim postajajo bele vina večkrat poleti v premalo hladnih vinohramih vlečljive, da več ne rov-štajo, ampak nekoliko se gosto in tiho kakor olje v niti vlečejo: Francozi pravijo, da „predejo". Vsi učeni vi-norejci trdijo, da pomanjkanje alkohola in grenkoza-goltnosti to nanese, da še clo vina iz obranih jagod take postajajo; tudi šampanjar, kakor smo že povedali, večkrat prede. Kakšenkrat se prigodi, da se take vina same in za več let popravijo, največkrat jih pa z ribjim mehurjem, in kakor pravi Sap tal, tudi z jajčnimi beljaki čistijo, in kar dobro pretepajo. Nam se pozdeva, da v bolj gorkih vinskih krajih je tak prikazek neznan; nismo še slišali po vseh teh krajih od tacega vina. Kanj. Kaj je neki rastlinski spaček kakor plesenj; žlahni esenci, če še toliko sladine v sebi imajo, in stare vina, ki so čisto brez vse žlezosladine, ne delajo kanja; vse druge vsakdanje vina pa po primeri, kakor manj alkohola in več žlezosladine v sebi imajo, in kakor se v bolj gorkem hranijo, postanejo pri pristopku kislo-gaza toliko bolj kanjaste. Ker je kanj neka mrenica, ki vino od zgorej zakriva, ne gre nadrtega soda, v kterem je kanjasto vino, obgugati; pa tudi, ko se mu kaj vina dolije, ga gre po kaki slami ali cevi, ki v vino seže, priliti, da se kanj po vinu ne pomeša; če bi se pa tudi kaj pomešal, počasi sam na vrh splava ali v drožje pade. Ce se tak sod izprazne, ga je treba s kako verigo (ketino) prav dobro in večkrat oprati, da se prisušeni kanj dobro od-drgne in odpravi. Kolikor bolj pogostoma boš sode zalival , in bolj zavese val, tolikanj manj kanjaste vina boš imel. Po bolj severnih krajih nadrte in nastavljene vina kade, menda jih pa vendar s kajenjem popolnoma kanja ne obvarujejo; kanj je zlo nedolžna reč. Poteglej na drenj (stichig iverden). Saptal in baron Barbo pravita, da na Francozkem in na Rajnu včasi celi sodi in sicer boljih belih vin in teranov „na drenj" potegnejo; ali je pa to jesiho- ali kaka druga kisloba? Tega pa ne razodeneta. Da bi v naših krajih celi sodi na drenj potegnili, tega nismo še slišali; da pa pri hudih vročinah in v gorkih hramih bolje vina v nadrtih sodih, posebno h koncu, kadar je malo več v njih, na drenj potegnejo, to se pa večkrat primeri; toraj se imajo vselej pri hudih vročinah raje manji sodci vina za dom in oštarije nastaviti, kakor veči , in kar dobro zamašeni držati, da kislogas toliko manj in v manji meri do vina pride. Tako, kadar iz soda vino popolniš, da ti ga ostane v njem 10 — 50 bokalov, nikar ne pij, kakor praviš „nangou iz soda, ampak nango ali ostanek potoči v primerjeni sodeč, da ti na drenj ne potegne. Kislate vina se ne dajo več nikakor pošteno in popolnoma popraviti, toraj raje popred poskrbi, da ti kislate ne postanejo. V bolj severnih krajih ožveplenijo nadrte vina, da kislogas nima prihoda do njih. (Dal. prih.) List 5.