GLAilLO fittbVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ÖTEV.—NUMBER 22 ni„ petek, 27. januarje (January 27), 1928. riitif\ml Mtfoaa i« brztjtva Nealoge med španskimi repah- Socialist Berger j« predložil te ne* predlogo kongrsani »bor-nicL — To j« najhujša batina ta javnopotrebtčiaaki trust. Republik aneka akuplna t Wis* couetau ja eprejela program ft T - , . , I - n norrvaa. Jlsrssaiias Vttti o preiskavi stavk« Rudarji, čuvajte se jih. — Dem jamskega delavca dJaamlti- ran. — Šerifu Hardeatyju poslano gresHno pbmo. IMtUburgh, Pa. — Provoka-torji so se pojavili po rudarskih naselbinah.,To je zadnje sredstvo, s katerim upajo podjetniki ugnati stavkujoče rudarje. Ti provokatorji hodijo od naselbine do naselbine, obrekuiejo odbornike rudarske organizacije, ščuvajo rudarje proti njim na ta način, čel, da imajo lepe plače, da tako med njimi sejejo nezaupanje v organizacijo. Da to »čuvanje še bolj učinkuje, pripovedujejo vmes, da še podpora deli nepravično . in da je treba s silo nastopiti, da se izvo-juje zmaga. Ta zadnja sugestija ima namen zspeljsti stavku-joče rudarje, da se .poslužijo kaznjivih in I nasilnih dejanj proti premogovniškim podjetnikom. Take hujskarije imajo o-čividen namen. Prvič omsjsti zaupanje v organizacijo, drugič pa zapeljati rudarje, da se poslužijo sile, da lahko oblasti nastopijo proti organizaciji, če*, da se poslužuje sile za izvojeva-nje svojih zahtev. Terorističen čin ae je dogodil v Bradleyju, O., ki ae nahaja v okraju Jeiferson. Tu je eksplodiral dinamit pod hišo, v kateri prebiva jamaki superintendent Pearl Parkins. Eksplozijs je o-majala temelje hiše in jI odtrgala en vogal. Razstrelba se je dogodila ob pol desetih zvečer, ko je odšel Parkina s svojo lene i» šestimi otroci k ppčitfcu. Njegov dom ae nahaja kakšnih 150 čevljev od jsmikega pisarniškega poslopja. V tem premogovniku ie niso delali, ampak okoli je šel glas, da ae priprsv-Ijajo za produkcijo. Oči vidno je, da tega dejanja ni izvršil stavkujoči rudar, ampak je to delo provokatorjev, ki ščuvajo rudarje, naj ne poslušajo svojih voditeljev, ki jim priporočajo hladno kri in naj ae ravnajo po postavah. Šerifu Hardestyju v Sant Clarsvillu, Ohlo, je bilo poSlano pismo v zlomljeni angleščini, kakor da ga je piaal tujerodni ru-» dar, ki zna slabo angleško. V tem pismu grozi neznani provor kator, de bo pognal v zrak premogovnik Webb, ako ne preneha v njem stfvkokaško delo. Oblasti so dognale, da je pismo spisal človek, ki zna dobro angleščino, a se je trudil, da zakrije svojo pisavo. Tudi to pismo prihaja od pro-vokatorja, da se pokate na rudarje, ki ao rojeni v tujezatn-Htvu, kot nasilnike. Zato rudarji bodite oprezni, s kom se razgo-garjate in komu zaupate. Provo-katorji lazijo okoli vaa. Oblečeni «o v plašč radikalizma, ker ve-do, da v tej maaki doeeiejo naj-Mje. da jih poslušate. Od pr-v<*ga aprila lanakega leta ste na »tavki. Mnogi pa še dalj. Trpljenje v tem čaaui, ki ste ga predali k svojimi družinami, je ve-liko. Provokatorji pa zdaj aku-**jo izrabiti vaše duševno razpoloženje in vaa zavesti v nepremišljena dejanja, da bodete še *">lj trpeli. Ne poslušajte provokatorjev. Ampak pokažite jim vrata t „ I Dillottvallu ae produkcijo. «•» lekaai nimajo rudarska delo, Waskiagton, D. C. — Victor L. Berger, edini socialistični kongresnik, je predlošil kongresni zbornici predlogo, da se nad-jonalizirata brzojav in telefon po vseh državah Unije. Ta nacijo-nalizacija naj ae izvrši na ta način, da vlada kupi in obratuje brzojavne in telefonske naprave v deželi. Berger je menil, da so preiskave dognale, da American Telephon k Telegraph kompanija opravi 72 odatotkov telefonskega bisnisa v Združenih državah, nad drugim pa gospodari. To je najbogatejša korporacija na svetu. Ona kontrolira Western E« ectric kompanijo. Od te kompanija laetujejo 98 odatotkov delnic. To ji daje moč, da morajo vse telefonske kompanije kupovati telefonske s parate po Cenah, ki jih ona določi. RsvnoU-ko so tudi oni, ki se poslužijo telefona, izkoriščani, ker morajo plačevati za rabo telefona ve-lke priatojblne. Vrh tega. da truat izkorišča naročnike na U način, - da jim računi vsakovrstne nepotrebne pristojbine, Izkorišča še delavce. Plačuje jim nizke mezde in delavne ure so dolgotrajne. Vlada opravtjs pošto in sicer z u-spehom. Zato ni najmanjšega vzroka, zakaj bi vlada z uspehom ne obratovala še telefona in brsojava. Pristojbine bi se znižale, biznis bi ae povečal delavci bi prejemsli pošteno mezdo. Resolucija aa preiekavo stavke rudarjev pride v odseku na razpravo že v nekaj dneh. Pittsburgh, Pa. — Provokatorji, ki dobro "fehtajo" tudi sa svoje žepe, so razbobnali po ru-darakih naselbinah v okolici, posebno po okraju Waahington vest, da ne bo tako hitro predložena resolucija za preiskavo rudarske stavke zopet senatu, da jo odobri. Zdaj pa prihaja iz zanesljive-ga vira in sicer od Federalisire-nega tiska vest, da je senator Watson, predsednik senatnega odseks za meddržavno trgovino, obljubil, da bo preiskava glede trusta za proizvajanje in oddajanje električne sile končana v nekaj dneh. Na to pride takoj na vrsto Johnsonova resolucija za preiskavo stsvke na centralnem konkurenčnem premogoven» polju. Seveda provokatorji so pripovedovali po naselbinah, da so rudarji od vseh zapuščeni. Pri tem so namigovali, da »e morajo poslužiti bolj ostrih sredstev, kot jih njim priporočajo voditelji rudarske organisscUe, ako hočejo kaj doseči. Zadnja vest iz Washingtona, ki jo je poslal Federalizirani tisk, pa pokazu-je, kakšnih podlih sredstev se poslužujejo provokatorji» da ne-direktno ščuvajo k nasilnostim. Zs to rudsrji, bodite oprezni, •Zaslišanje o resoluciji zs preiskavo rudarske stavke dozdaj še ni bilo potisnjeno na atran. Hollywood, Cel. - «»»ako k gralko Margaret Zamle je 25. t m. napadel neki neznen moški v Griffith parku ia ji «' britvijo prereza! vrat, da ss je onesves- tila. Igralka je bOa prepeljan* v bolnico ia ee nahaja v zelo ki* tičnem stenju. Moški čevlji i visokimi peUuai. Atlantic City, N. J. — Ameriški čevljarski trust napovedu-* «šoke pete, špišaste prate, i »sok lok in mehko uanje sa le-'«»njo modo moških čevljev. El Centre. Cel., 2Š. jen. — O-.ter potrseai seaek sirje v sre-do zvečer čatil v tej okolici. O kaki poeebnl škodi nI pomola. I« ljudje se se preetrašill te be- Pkmielj mari. ^»n Diefo. Cel., fg. jan. — Wil''»m H. Hamby. piaatelj kr»tkih poveatl. je včersj tukaj umrl. Hamby je bolehal aa * domu več meeecev. PIOS VIT J¡ PROSVETA 0U«bO BLOTKNSKI IfAÄODWl fOBPOmi JlPJfOfl UkBTKDfA BLOVBNBKB NABOONÊ PODPOBJCB JBONOTB dogvvunk lok®pW M m vračaja. pel total ZaStojaoa drlart (itra Chieaca) to Olear» #7 JO m Ista, ss.TS m pol to« $9j00. w4¡TMTeÍA" 1T""- ^^ ^ •ME BNLIGHT] Orzaa a< »a Sto*«» S HTBNMBNr S±2l- i L. nI As. Subscription : UnlUd 8UU. rmr t Cktoego «TJO. and foroifB MOMOA 40 TBI ■¡^"m. *rS iiiTüT POLOŽAJ AMERIŠKIH DELAVCEV. Ako se gospodarski položaj ameriških delavcev opazuje kot celota, tedaj se lahko reče, da ni veliko bolji kot •v drugih kapitalističnih deželah, v katerih Be vršita blagovna produkcija in distribucija, zaradi profita in ne zaradi ljudskih potreb. Delavci prejemajo mezde v dolarjih, a z dolarji morajo plačati tudi življenske potrebščine. Kapitalistični časniki poročajo, da je povprečna mezda ameriškega delavca $1,280 na leto. Ampak vai oni, ki amatrajo to za izredno dober zaslužek, naj vpoštevajo, da je zvezni biroj za štatiatiko, ki je podrejen delavskemu departmentu, pronašel, da družina, obstoječa iz pet oeeb, očeta, matere iq treh otrok, potrebuje $2,000 na leto, da ae dostojno preživi in prebiva v stanovanju za ljudi. Vsel) mezdnih delavcev v Združenih državah je 81 milijonov. Manj kot ena tretjina teh delavcev zasluži več ko $26 do $80 na teden. Ti delavci zaslužijo od $42 do $60 tedensko, ako delajo skozi ves teden. V nekaterih Muatrijah pa te delavce vedno bolj nadomeščajo stroji. Eden in dvajset milijonov delavcev, to je odraščenih delavcev, pa zaaluži manj, kot je dognal zvezni biroj za' delavsko štatiatiko, da je minimum za dostojno življenje. Slabo plačani delavci bo skoraj v vseh industrijah. Najdemo jih v transportni industriji, v rudaratvu, poljedelstvu, strojni in drugih industrijah. Vrhtega pa večina delavcev ne dela skozi celo leto. Položaj ameriških delavcev ni tako ugoden, kot ga nekateri slikajo. Poaebno mezde Btavbinskih delavcev bo nekaterim zagovornikom podjetnikoV zelo na potu. Stav-binski delavec, ki dela dve sto polnih dni v letu, se šteje srečnim. So seveda med njimi izjeme, a te izjeme potrdijo» da je pravilo "popolnoma pravilno. Draginja je velika, dasiravno zdaj več in cenfcje pro-duciramo, kot emo pred vojno. Iz tega sledi, da niso delavske mezde krive, da ne padejo cene produktom, ampak profiti ljudi, ki sploh nič ne producirajo, bo lastniki pro-hvajalnih in distributivnih sredstev, zemlje, naravnih zakladov ali pa kontrolirajo kredit Med delavce—ročne in umske—prihaja v celoti vedno manj denarja, naobratno se pa dobički lastnikov proizvajalnih in diatributivnih sredstev, zemlje, naravnih za kladov in onih, ki kontrolirajo kredit, množe t neznansko hltrico. Z drugimi besedami to pomeni, da delavno ljud stvo postaja kot celota ubožnejše, naobratno ae pa veča bogaatvo v rokah peščice lastnikov. Proeee je torej isti, kot Je v dvigih deželah, v katerih je priznan kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije za podlago gospodarstva v deželi. Na videz ae mogoče komu zdi, da bo delavci na bolj šem v Ameriki, a v resnici niso. Razvoj kapitalizma gre tudi tukaj avojo pot Maaa obubožava, bogaatvo se pa zbira v rokah peščice izredno bogatih ljudi. Po svetovni vojni se ta proces veliko hitreje vrši, kot se je pred vojno. Prvo znamenje tega obu-božanja ae je pokazalo v kupotanju na kredit Danes ae vae kupuje na kredit, od jeetvin do avtomobila in hi& Pred izbruhom svetovne vojne ni bila trgovina na upanje tako razvita v Ameriki, kot je zdaj, ko poetaja strah te izredno razširjene trgovine na upanje celo varuhe kapitalizma, da vprašujejo, kaj po tem, ko maae ne bodo zmogle več te nove butare. Za delavno ljudatvo se ne bodo izpremenile življen ske razmere, dokler bo človeška družba priznala kapita-liatični gospodarski sistem za svojo podlago. Socialisti bo danes Še glas vpijočega v puščavi. Koliko časa še Prišel bo čas, ko zagovorniki kapitalizma ne bodo mogli več preprečiti, da ljudstvo ne bo moglo spoznati strašnih učinkov tega gospodarskega sistema. Takrat pride spoznanje, da je ta goepodarakl sistem nevaren sa obstoj človeške družbe. Takrat pride reeno, preudarno in konstruktivno delo za preoenovanje gospodarskega sistema. Socialistov ne bodo več smatrali za sanjača. Slavki v Stavkava» aituacija v Coloradu. Aruilar, Celo. — Ker je javnosti te mano o maaakru, kate-„ se je izvrši) nad stavkarjl v Walsenburgu dne ll t. m., zato danes ne nameravam o tem raz-motri vati. Omenim naj samo, da sem danes, dne 19. t. m. čital lokalnem časopisju, da je mrliikoOffbdniška porota oprostila «tavkarje krivde in obdol-a državno policijo.' $aj tako so ee vsi očividpi iz-avili, d# krivda je bila na »tra-državne policije. tyed koro-nerjevc/ poroto je bil tum rojak M. Bayuk, ki je trgovec v Wal-»onburgu. Vidi se, da je porota vpotfovala očividpe priče in da je razsodila pravično. Torej; čestitam! Ako bi bil razsojal "Denver Poet", bi bil izifj rav no nasproten. Sedaj pa malo odgovora na dopie v Prosveti v št 9, datirani dne 12. t. m. Imenovati dopisnika s imenom ne morem, ker ga nima; podpisal se je ''Aguilareki stavkar". Takšnih pa nas je več tukaj, da smo 'a-i ruilaraki stavkarji'. Toda zraven mamo ša vsak svoje ime. Ne bom komentiral vse dopisnikove modrosti, daai bi jo lahko. Slovenske javnosti naše težkoče ne zanimajo, toda štejem al v dolžnost, da opozorim dopisnika, kar se tiče UMWA. Dolii nas, da smo imeli tajne seje. Seveda so tajne, ako se tako vzame, saj so tajno seje x>vsod, kjer je ta organizacija. In tajne so pri vseh društvih naiih podpornih organizacij. Toda prosim dopisnika, naj nam dokaže, da smo mi na naših sejah delali proti njim. Naj pride gledat v naš zapienik, pa bo videl, kaj se je je ukrepalo. Ali se ie spominja dopisnik, ds sta bila poslana dva člana od našega lokala osebno do gpverner-ja z nalogo, ako ne bo mogoče na noben način v prid stavke posredovati, naj apelirata na njega, da vsaj milit* ne bi poslal? In to sta dotičnika storila. Ali ste pozabili, da ste nam rekli, da mi, kar nas je čla noV UMW, da nimamo pravice nobenih korakov podvzemati? Da naj lahko gremo delati in da stavka #e bo dobila samo c Wob-lijl itd.? Dopisnik pravi nadalje, da on verige, da je vsaka organizacija dobra, katera deluje za koris delavcev. Seveda je. To priznam, saj Je tudi vsak avtomobil "gud", da se lahko pelješ njim, dokler ekrbii za gazolin in olje In vse drugo kar je treba Toda, ako boi mlatil, da se boš eamo vozil s njim, bres da potrošil kaj sa vsdrlsvanje, I bo sgodilo ravno ieto s njim ss je s UMWA v Colorada| Vea iolč se Isliva sedaj na to organizacijo, da ni *gut", da so nas prodali Itd. Pakt pa je, da smo Imeli jeckeonvilleko lestvico v Coloradu in, rasen GPI Co skoraj povsod prianano unijo UMWA. Ako bi bila vodna premogarjev vedela, ka, pomeni delaveka organizacij« bi bili obdMali to, kar smo Imeli. Toda «koda je bilo denarja sa "dues", In tako ee jo zgodilo kar ae je moralo sgoditi pod takimi okoliščinami. Sla je or gaaisaclja In sa njo je šla mes-da. H VI, ki ste danee tako navdu ioni sa WobUje, ste si pa pri hranili vsak meaec $1.25. Kar ee je sgodilo s UMWA, ae bo sgodilo s vaAo IWW, ker vedite, da nobena stvar se ne more iz-drtavatl Is ni*. in tako se t ud IWW ne bo mogla vzdržati o samim praznim fanatizmom. S samimi simpatijami stvar ne bo oatala dolgo čaaa v obstoju. Vaak delavec bi moral Imeti člansko karto in plačati prispevke kadar dela, potom bi bil *. l<> opravičen izreči svojo kritiko. Prosim *vas! Kritisirajmo stvarno, ko bo kritika potrebna. — In odprto! Ako pa je kdo bres imena, ali da se boji svoje Ime dati v javnost, pa naj be toliko poiten, da na bo metal Is saaede kamenja v hrbet niti moram tudi. da sen da niemo v Rusiji, ker te bi Sili tam. bi nas gotovo ladeia Tro» ckljeva usoda, ialoetno. kaj vae naredi pranapotoet. To. kar ae je sgodilo s Trockijem v Rusiji. opnao» HMOOi ne dela komunizmu nobsnf časti 1 Žaleč Woblijem ves uspeh (?), končam! — Martla Kovač. v Walseakarau. Il y^ nasled-veati, ki dovratnosti neusmiljenih baronov premoga. Mogoče bo kdo rekel: "Pa naj gredo očetje delat!" Da. gotovo gredo lahko delat, ampak Pftite/i in ponosen oje noče, n nikoli ne bo noeil pečat "ske- ■■■ • J' l stvari. Vest se njem Jo ie o pa s resnica o I glaai: Walnaburg, Colo.. jSfU-¥rU-ftko ojflwlniika poroU ja vrgla vso krivdo ia odgovontoBt sa iegrede In masakar, Id Si je sarr#l dna 12, ja-nuarja. ao sta dva sUvkarja bila ¡»M-ta, ditektao na driavno policijo priuSvi v tadovf u bitega toSar ja K° Chavasa pravi, da nI i mak driavna policija aiksftega povoda «a napad na ■tavkarje tor da so ji bila ¿loveika življenja twes vsakega pomena. Po-rota obenem sabteva nadsTjne preiskave. * ......* * Dragi Inek porote v zadavi 8. Kar tinesa, ki je aaaladnjaga dne -po na-p udu podlegel ranam odgovora, kar lS-letff mladenU ja bil «bit od kogarkoli, ko is v osad» a sceno opešal potok nemirov. Bito e SS prti, Id so vsa, ras^a tralj, pri sostvovale korakanju sUvkarJav po ulicah Walaeifturge, ko jI nanje na-valila drtSVna |Mki)s. MrttiBtoogled-»lika porota se jf sadlaDs sa pravo-rek v tako «neernsga Ravno teden pred napaoem je uprava mesta Walaanburg snrsJola postavo, dfcnfhfcas srna obdiisvati parad pb mostu brez dovoljenja lupa-Ob priliki sasliianja *> Wla priča od iojlskih otrok pa do starčkov. Podana so bila isjsve v raznih jesi-kih, katar» je Silo treba toimaiiti, da ja poroto mogla zadobitt pTavo sliko. Glavna priča sa FWW organizacijo ja bil R. W< Henderson to Bakers-fielda, CaJifornije, ki ja dajaA, da je vadal o nameravanem delavskem pohodu dan prej ter da je Ml v drtlgem nadstropju IWW poslopja pred pohodom In ko so se delavci vračali dvorano. Videl je, ko so streli puik državne policije padali naravnost v dvorano. Draga priča ja bil Bmunslo JGdilla, ki ja dejal, 4a ni niti eden strel padal od delavska strani Ko so aa delavci vrnili v dvorano, ker so jih naskočili driavni policaji, sto bila prt Izhodu sedaj v dvorani dva policaja, ki pa sta se takoj ismuzala pri zadnjih vratih ven. Za driavno polkijo je pričal njih načelnik U N, Scherf, ki je dajal, da ja delavce takoj po.varmjko ja videl njih korakanje prati eodlilnemu poslopju, da naj SO takoj vrnejo, kar pohod je nepoetoven. Izjavil je, da ao imeH njegovi asotye naročilo streljati samo v samoobrambo. Okrajne-mu pravniku je tsjavtl dalje, da imel neben njegovih moi eksploziv nih nabojev s seboj. Eden izmed sdrsvalksv pa Je isjavil. ko je pre- iskal ubitega Chaveza, da ga je ubil ekaplozlvnltisboj. • J'T' Ko je načelnik bil p«! saeliftanju vpraian, kaj je bil aratlv poUeije, da se je vmaiavato v delavski pohod po mestu, ja odgovoril, da ja dobil se htovo od župana mesta Walsenburga, naj pomaga anfonrfratl resolucijo, Id Jo je sprejel občtnslnv' SSBS Vllw burikl, ko Je prepovedal tse pohode In demonstracije. Gornje pismo sem poslal priobčitev v prvi vrsti zato, {ji se ne bo dolžilo pokrivam stav-karjev, M, da eo oni začeli napad In nemire. Pri zaiti Manj u mrliikoogledniike porote je bilo dokazano, da so se delavci ob priliki pohoda obnašali mirno ter da ni bilo nobenega vzroka za napad od strani drftavne policije. Nasprotno pa ao izpovedale nepristranske priče, da bila v prvi vrsti krivda državne policije, ker jo ona vprizorila vse nemire In ja kriva ubojetva, ko jo dne 12. januarja delav-stvo hotelo demonstrativno nakazati svojo solidarnost. Matt Kenda, Box 896, Agui lar, Colo. atavkarjeea Cicero, IfL — Pašno taaledu jem poročila v Prosveti is stavkovnega okrožja is Pennsjrhr*» nlje, W. Virjfinlje, kakor tudi Colorado. Vidim, da se nai narod precej zanima sa «tavkarje Druitva, kakog^tudl poeamezni ki so se že precej dobro odsvsl z darili, bodisi v obleki ali v denarju. kar je voe časti vredno. Ali prenehati a tem safnarltan-skim delom sedaj ne smemo Kjer jo kakAna na j m an j Aa naselbina. bi se moral organizirati odbor in hoditi od hlia do hiie nabirat darove, bodisi v denarju aH obleki., Največjega usmiljenja »o vredni otroei. kateri morajo smrtovati v tej kudi zimi. nove-doč zakaj ae gre. Vsaki cent nogavice, čeveljčki, spodnja obleke itd., ki jo vaSi otroei aa amrsjo noeiti, ker jim je mo. goče premajhna, bo obrisala •oUe nekemu otroku, kateri m+ ra po nedolžnem trpeti radi tr« SS IBTSrtifK «ItUBn Dne 21. januarje se je vršil lep pogreb zs pokojnim Antonom Kogovšketa, ki je bolehal Prerokovanje Dne IS. februarja bo sveta v Alabami . . . dnevnik. ¡^ *M ** «Si da ae izve »oaili tak pečat np njih ceiu; madež skebetva se nikoli ne iztirile, sko je o£e sl^eb, nosi <4 madež cela dnižina do $roba. tlpažil sem tudi, da nekatera druitva pošiljajo nabrana darila direktno na loltale unij*, kar >a po mojerp mnenju ni Pjev. slovanl, naf se poiilja^Si odbor kakSnega Slovenskega Ali lir vatskega druitva v dotični naselbini, ker le potem si bodo pravično med seboj razdelDL Ak< pOMljate na unijske lokale, m verjemite, da bona! narod j ako mak» dobil, ker al domačini porazdelijo med seboj, in naie judstvo n^ pride na vrsto. S tein ni rečeno, da tudi domačini ne potrebujejo podpore, ampak tudi oni spadajo k raz' ličnim ameriškim društvom, katera imajo ravno toliko pravice nabirati milodare in finančno podpirati svoje brate, kakor mi. Posebno pažnjo na j se da na denar. Denar se na^ pošilja ^ _ na predsednika SNPJ ln ^o gotovo pravično razdeljen tistim, kateri so najbolj potrebni. Torej ne pošiljajte'denarja na lokalne unije, ker vem, da dotičnega denarja ne bo naš narod nikoli deležen. Vidim, da se nekateri jezijo, da IWW se tudi že š|ri po nekaterih vzhodnih drŽavah. Le nič se ne jezife, ker bodete mogoče tudi vi v kratkem času spadali ■tej organizaciji. Ako ta organizacija zmaga v Coloradu, (kar je deloma že) se bo raztegnila tudi v druge <|ržave in UMWA bo moralfc podvzeti dru go taktiko, ali pa propasti. IWW organizacije ni slaba; to je pokazala že tjsočkrat Meni je osebno znano, koliko humanitarnega dela je naredila po z^padu in po pacifični obali, za leene delavce po lumah, žagah itd. Zopet koliko je njuredlia za poljske delsvce po drŽavah Washingtonu, Oregonu in Celi forniji^ Prvi in drugi delavci so bili poprej ptavT sužnji lesnih kakor tudi poljskih baronov, ali danee je to vse drugače. Lasni delavci imajo danes bolj&e plače, dobre postelje, da se |¿fcov? — Miha Terrehautski e 4U> *orete misliti? Ije pri A. S. pravijo, da »ročajo Smitha zato, ker temveč zato, ker se piše Smith. Ali jim verja- Acme, Wyo. — Tony Staut Lahko uložite prošnjo za 5 letno dovoljenje, ker tako predpisuje zakon. Pet let je najdaljša doba za državljane, rojene v tuje-zemstvu, ki želijo ostati v domovini toliko časa. NOVK KNJIGE. V Ameriko in po Ameriki. Spisal Anton Kristan. Ljubljana 1928. Zadružna založba. Tiskala Ljudsks tiskarna v Mariboru. Avtor je zbral svoje potopisne članke, ki so biU objavljeni v rasnih listih in jih Izdal v knjigi, ki Stoje 80 strani, dodal pa Je predgovor In zagovor ter spis •X) Ameriki,w ki Je delo evrop-*koga žurnalista Fcilerja in a-merilkega radikalca Scott Near-Inga. Knjiga je posvečena "mojim ljubim prijateljem lirom Amerike." Delo mora zanimati starokrajce. ki še ne poznajo Amerike in naših večjih naselbin. Jo pa ravno tako zanimivo sa ameriške rojake, kf hočejo vedeti, kake vtise so naredili na pisatelja, ki so jo v proftlom M mudil v naši aradi. Kdor le ni čital Krietanovih vtiaov iz A-merike. naj si naroči le knjigo, Cena ni omenjena, lahke ae po obrne na "Pratotarca" <3889 W, Seth St.. Chicago). kjer be ne* dvomao vsakdas^a prodaj. ; NslUsoga! Milwaukee, Wla. — Tužnega »f j® AIA publičanska stranka v Milwaukee ju "po muh^"; da je to lepo, prijazno mesto, ki je vedno slo-vilp ra4i svoje naprednosti, daj osramočeno pred celim tom. Osramočeno je zato, ker je dobilo za županskega kandl data •poUtičnega klovna, namreč klovna Cprlij(isf Carlija Shalitza, W «o»Pdr< skozi ozračje liaše zemlje! Vsa* fizičen "vnebohed" je kratk* malo« nemogoč. Kako. ds nkt» na to pomislili? tfova zagonetka bo objsvlj* na 80. januarja. Kristana v eoboto-Chicago. J Pogreb pokojnega franka Kristana, člana dr* štva "Pioneer" št, 669 SNPi. « bo vrti! v eoboto 28. Jea. <* J; I ipillii i. ne ob L pop. kot £ bilo prvotno naznanjeno ' isNNaia twawe"1 PETES, 27 Ogromna defravdactje J5J5P7 Sarajeva »o nedavno Si na sled ogromni defrav-!jji v tamkajšnjem odseku za .hrano. Ugotovilo ae j*, da (ge defravdacije vršile ie leta g4 Uradnika. Alajbegovič in -rek sta poneverila od vlog, Menih pri poštni hranilnici 12.000 Din, pri Zemaljski ban-330.000, pri Agrarni in ko-ertijalni banki pa 5Q.0Q0 Din. reiskava se energično nada-uje. Domneva ae, da je pone-Ljena svota že mnogo večja. Tragična smrt vojaka Dne jan. so našli na poti is Zidaka mosta proti $irju neznana vojaka mrtvega. Ko so'ga ¿iskali, so našli pri njem do-mente, iz kateph je razvidno, je vojak 211etni Josjp Marn, ma iz Most pri Ljubljani. Do-ieva se, da je Marn v tfijano-zmrznil. Zagreb ima 150.000 prebival- r. Zagrebčani ao lahko ponosna razvoj svojega mesta. Gla-m popisa iz leta 186§. je imel greb 20.402 prebivalca, kon-m leta 1910. le 70.038, leta 21.110.338, dne 81 decembra 27 pa po podatkih zglašeVal-ga urada 140.000. Ako se pri-ije periferija —- KUstošija, «tina in čulinec — se lahko ii, da šteje Zagreb letos 150.« 0 prebivalcev. Zagoneten umor v Ptuju. Po-Btnika Ivana 2nidariča so nate dni umorjenega na cesti v utni okolici ptujski. Domne-se, da je motiv umora iskati sodni obravnavi, ki se je dne . decembra vršila pred ptuj-im okrajnim sodiščem v za-vi plačila alimeiitov za neke-nezakonskega otroka, čigar ruh je bil umorjeni ZnidariČ. zvezi s tem umorom je "bilo ie t oseb aretiranih. ' Strašna lakota v Hercegovini, »lastni poglavar Dariilo Vifto-• je predložil mostafflift oblast-skupini spomenico, iz katere razvidno, da je v nevesinj em srezu kakih deset vasi ez vsakega živeža in da ljudje io listje, drevesno skorjo in eno zelenjavo, ki jo kopljejo >od snega. 74letna starka izvrfeila aamo->r. V Zagrebu se je v svojem tnovanju obesila 74 let stara ova Gabrijela (Žolobova, roje-. Fleischmann, solastnica ko-'skega podjetja. Golobova je več let bolehala na neozdrav-vi bolezni, raku, ki se je v zad-em času močno poslabšala. V upu je stara žena ssma nspra-a konec težkeipu življenju. Trgovina z mašami ln križi, aribor, 7. jan. — Maribor nI mo center tihotapcev, teren, politično konjunkturo, eldo-do različnih družabnih tipov, Mak tudi mesto dogodkov, ki »o kar tako brez pomena, ireton novinar ni V Mariboru ¡dar x zadregi, samo če ima Izhibne membrane v ušesih in ber vid ali vsaj izvrstna oča- Te dni «e je pojavil v Maribo-nemškl agent W., Maribor-n. ki prodaja poleg čokoladnih tomatov tudi "Sv. Frančiška Iti križJavna tajnost ozl-fna zgodovinska resnica je, da Ijveč k rižev speča jo ravno žl-vske tvrdke. Proti trgovini s iži in i>odobsmi svetnikov ne imeti s trgovskega sta-ča absolutno nič, saj današnji trguje prav z vaem in za-J bi potem spomin na Krl- n<' prodajal? Predmetne križe Izdeluje ne-monakovaka tvrdka. .To so "Ii križi S podstavkom. S to imaebnoet, ds ioafori-r»J" v temi* in da daje foa-n> lila-žar križu poeebno mi-P» sijaj. Nemški agent popu te križe z dovršeno zgo-faostjo, ima slovenske, v Ma-fru ti,kan« naročilnice in za-»a "d komada 200 Din. od t*r< \Rote se mu mora Izpla-l 23 Din, osulo po povzetju. |n>VH« m naravno je, da ima v *J»nJem pomanjkanju da-Ma n.araikdo svoje pomlsle-• da je križ predrag, da >msjo lep križ doma, da se i 'tflaai drugič in tako dalje. ,f1 rsvno na te pomialeke čaka rrračunajM9Ht -r Jani agent, ki ua je to malenkostna cena, Če se pomisli (in v tem grmu je zavit zajec!), da se bo v Rimu bralo za vsakega kupca 2fe (pet in dvajset!) svetih maš, za kar izstavi vsakemu kupcu posebno potrdilo, katero je seveda izdala tovarna fosforesciranih križev v Monakovem. Potem vzame pre-vejani §gent papir in svinčnik ter vsakemu interesentu "ad o-dulos" perlustrira velikansko prednost nakupa tega križa, češ, da je križ popolnoma zastonj; kajti v Mariboru stane ena sveta maša 30 Din; 25krat 30 pa je 750 Din, toliko so vredne že samo svete maše, — križ z mašami in potrdilom pa stane le 200 Din. Torej dobi vsak kupec "sv. Frančiška svetega križa" tako rekoč križ in podarjenih 500 Din! Kdo ne bi v današnjih hudih časih vgriznil v tako kupčijo na račun tuzemskega grešnega življenja in transcedental-ne večnosti?! Ko mi je agent W. z vso resnostjo razlaga) prednosti in dobrine nakupa njegovega križa ter mi pred mnogimi tudi per-lustriral funkcijo fosforičnega svetlikanja v temi, mi je postalo temno pred očmi in nehote mi je pogled ušel na novoletni koledar ne daleč od mene in tisti hip se je v letošnji letnici 1928 postavila "9" na glavo in sem bral 1628 ... Ko sem "prišel malo k sebi," kakor pravimo v Mariboru, sem ga vprašal, kako mu gre posel od rok.'Odgovor je bil kajpak pozitiven in možak se je pohvalil, da mu gredo katoliške organizacije na roko. Ko bo končal svoj posel v Mariboru, kjer bo delal najmanj 14 dni, če ne več, pojde na deželo, kjer jelton-junktura baje še dokaj boljša ln ugodnejša. / Denar je sveta vladar! Za denar je bil sam Odrešenik prodan, za denar ga prodajajo še danes Koliko odvetnikov je v Sloveniji. Odvetniška zbornica v Ljubljani objSvlja v smislu odvetniškega rjj4» imena ln uradne sedeže odvetnikov v Sloveniji. Vseh odvetnikov v Sloveniji je bilo koncem lanske** teta 206 in sicer v Ljubljshi 70, v Mariboru 38, v Ptuju 10, v Celju 17, v Murski Soboti 9, v Kranju 5, v Novem mestu 7, v Brežicah, Dolnji Lendavi, v Kamniku, -Kočevju, Konjicah, Laškem, Radovljici, Ljutomeru in Slovenski Bistrici po 3, * v Gornji Radgoni, Krškem, pri Sv- Lenartu v Slovenskih goricah, Litfji, Ormožu, Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah po 2, v Cerknici, Cernomlju, Gornjem gradu, Kozjem, Metliki, Ribnici, Sevnl-cl, Škof j i Loki ln Šoštanju pa ^Smrtna koea. V Ljubljani je umrla vdova uradnika juž. žel v p. Marija Menceljeva, roj. Magister. — V Novem mestu je u-mrla v visoki starosti 82 let Ju-lijana Andresova^-V Rožni dolini je umrl Ignacij Kvas, dolgoletni član prostovoljnegs gssn-skega in reševalnega društva v Ljubljani. — Na Stari poti št. 2 je umrla dijakinja meščanske lole pri uršullnkah Tonka RoJI-nova. - V Sevnici je umrla Jo-sipina Starklova, roj. Irt. — v Celju je umrla po težki bolezni Dora Ana Prašljeva. - V Zve-rinjaku pri Brežicah je umri 74 letu starosti posestnik Martin Savnik. MiSijonska defravdadja v Gackean. V Hercegovini so pri Hi te dni na sled milijonski de-fravdaciji povodom razdeljevanja brezplačnega lesa pogorel-cem v tamkajšnjem okraju. Na zahtevo okrajnega glavarja ln velikega župana mosetarske oblasti je bila o tem obveščena iumska direkcija v Sarajevu, ki je odposlala svojega delegata v svrho, da preišče zadevo De-legat je pregtedal knjige in u-gotovil velike malverzaclje. ki inaftajo več milijonov dinarjev. Zadeva je vzbudila veliko senza-djo. Imena defravdantov ss " II MORJA preiskave drle is v tajnosti Kako je v Istri. Is Boruts pišejo/ Slabo je pri nas.. Letina e bila skrajno neugodna. Prejšnja leta smo si pomagali z lesom iz naših šum. Prodali smo drva io si kupili "turkinjo" za polento. Letos * ni nobenega vprašanja po drvih. Sena ne moremo prodati. Ne more se prodati niti vino in tudi ne živina. upanje se v trgovinah ne dobi nič. Beda,-kakršne Istra ne pomni! Po nekaterih krajih so pričeli graditi ceste ali domačih j udi jemljejo na delo le bore malo še za navadna dela. Obljubljena je Istri pomoč in na-»ovedana so Številna javna de-a ali koristi od njih, če se ia-vedejo, bodo imeli, kakor vse kaže, v glavnem regnikoli. Zadolžena Opatija. Komisar dr. Benassi je sedaj javno povedal, da je Ugotovil po prevzet u uprave "Kurkomisfje" v O-patiji deficita 317.350 lir. To samo,'kar se tiče uprave. "Kur komisija" ima še starih dolgov 3J864.M9 lir, za kateri treba plačevati obresti, orkester je zaključil svoje račuhe z deficitom 199*000 lir, kamor pogleda komisar Benassi, vidi sam dolg in v Rim pošilja poročila, da skrahirani Opatiji ni mogoče več pomagati. V idrijskem rudniku gori. Pred kratkim ae je razvil ogenj v enem ^lu idrijskega rudnika. Storilo ae je takoj vse» da je bU ogenj omejen in ss nI mogel ras širiti, kakor ao se epočetka bali. Nevarnosti ni nobene ali gori Še dalje in ognja najbrže ne bo mogoče tako kmalu pogasiti Lani se ja v onem rudniškem predelu odprla luknja in'is nje je puhtel belkast dim, ki je smrdel po Žveplu. Sedaj gori žvep-leno kamenje. Stalno ao tam delavoi, ki gasijo, zasipajo ln odkopujejo. Poeojlio sa Trat? Baje so Rimu zaključena pogajanja sa tržaško posojilo. Državni zavarovalni zavod bo posodil tr žaikl občini 4 milijone, državna blagajna za socijalno zavarovanja pa 5 milijonov lir. Posojilo se ima porabiti za zgradbo enega Šolskega poslopja, za razširjenje tramvajskega mrsfcja in za povečanje plinar m tsr «lektrsrne. V fiompaau ja umrl Peter Ba-tič, veleposestnik in bivši župan Preiakave brez konca in kraja. Po celi Julijski Krajini vršijo neprestano preiskave pri 8lovancih, sedaj tu, sedsj tam V Hrušlci pri Podragu so preiskali orožniki stanovanje Neže Planlnškove. * Odnesli so decem Mersko število "ženakegs sveta", lanske in letolnje knjige goriške Mohorjeve družbe, knjl ge "Perutninar" ln še več dru gih. Vrnili knjig seveda ne bodo, marveč jih uničijo v vedno večjo glorijo Italije. V Trstu so za novo leto premišljevali, kako hud udarec zadel mesto glade tržaškega prometa. Revaluaclja lire je povzročila, da je narastla zelo občutno draginja za inozemske goste, ki je zredčlla posel tržaških hotelov. Pa tudi ni napredovala draginja v Trstu v enakem tempu kakor po drugih italijanskih mestih. Živežni indeks tržaškega mesta je od Junija do novembra padel le za 8 odstotke, do-čim je v Milanu padel za 10 odstotkov, kar Je velik aeprilog tržaškemu prometu. 0 nujnih Ivaiklh problemih so zopet razpravljali na fašističnem glaaovanju v Sežani. Zopet M Je obetala električna luč, vodovod. toda načrti niso izvedljivi. ker so občine revne in predaleč so za elektriko v poštev prihajajoči Izvirki. Mnistrstvo ta javna dela Je svoj čas naka-tak> nekaj tiaočakov za kraški vodovod, ali porabili ao Jih sa goriftke medpokrejlnake vodovode. Nesramno Ima sa norca Kra-ievce eežanako fašistično vodstvo. 1 ač ^elalee v Trata ia Tržila eo preteklo leto dobro delovale. Dogradile so IS brodov s težl-no 72.000 ton. V ladjedelnicah j« zaposlenih okoli IS,000 delavcev. Kako bo v bodoče, se j»e ve. Zadnje čase Je bilo odpužčenik mnogo delavcev. Novih velikih naročil nI ifl stare julijanske ladjedelnice se trudijo z vso si-to. da bi odvzele di-lo Tretu ' Tržiču. 1'oročUo Ul »omoč. Wil^ard, Wia. - Ker je že nekaj časa poteklo, kar ni bib j rlasu iz naše kmetske naselbine, ^očem jaz n^lo poročati kako se kaj imamo na kmetijah. Plač res nI pozimi tako visokih kot oletl. Kdor jih vleče, mora pa atl nazaj v krave potrošiti, ker so kravS "tovarna " Stroškov farmar nima pozimi tako visokih kot poleti, ker ma Več kot' poloVjco življenja doma. Resnica je, da farmo začeti v divjini je težje, kot more povprečen rojak vzdržati. Bili so redki, ki so začeli z glavnico. Zato se je dosti natlh rojakov u-strašilo, k'l imajo izkušnje začetnika, da si sploh več o farmi misliti ne upajo. Ako pregledu ' emo situacijo danes po Industrijah, pridemo do zaključka,, da smo farmarji še na konju. Seveda je trdo delo in dolge de-aVne ure, kadar se delo odpre; skoro da bi človek izgubil pogum. Pridejo počitnice, ki so skoro tako dolge kot poletno dalo. 1 Ako bi mogoče kdo hotel po-asnlla, naj se ssupio obrne ns kateregakoli društvenega brata našega društva in sem siguren, da bo dobil popolno sliko far* merskega življenja.'* Na društvenem t>olju smo mell za en čas premirje, aH na žalost moram omeniti, da so se duhovi sopet razgreli. Apeliram na prizadete stranke, ds se pomirijo. Le potem ham bo napredek zagotovljen. Na januarski seji je naš društveni predsednik omenil situacijo premogarske stavke v za-padni $enni ln Ohlju. Naše društvo '«lov. kmetovalec'1 št. 198 se je odločilo darovati iz društvene blagajne vsoto $10. Potem so sledili prostovoljni prispevki. ^ * Darovali ao sledeči bratje: Po 18: John Kirn in Mjlcs Krale; po 91: John Kaltinaer, Blaae Kaaaaeie. Frank Bombaeh, John Uiževee, Pred šilu, Joaeph Jelarcic, Karoline Korenchan, Prank Boh, Agata Lajrkovlch, Mar tin Kokoly, Anna Muatch, John Ea ffoaen, Louie Zorman. Joaeph Rlamer, Mike čeme la John Goite. Po &0c: Prank Auman, Vincent Jelarcic, John Marlndc. Mary Zaffar, Mary Belay. Matt Derranee, Frank Bergent. Mary Mabtar, Frank gehwab, Ldbea Oa-brovec, John Urgent In Thomaa Polaga. Po 28c: Frank Hien In By Man Krulc. Skupaj To vaoto amp poalall po pofttnt nakaanlcl na fflav-neca predaednika. Vincent Calnkar-ja, da je on raadeli med najbolj potrebne. V »imenu štrajkarjev se prav iskreno zahvaljujem vsem darovalcem ; one, ki niso bili na seji, jih bom na domu obiskal. Prepričan sem, da se bodo povoljno odzvali, posebno še oni, ki so prišli is premogovne industrije (Katerih ml Je nemogoče obiskati, Jih prosim, naj mi pa sam pošljejo). Mi farmarji bi skoro laglje utrpeli življenske potrebščine. pa je skoro nemogoče, zapreka: tovomlna In mraz —Mike Krulc. tajnik št. 198. Hlebe rasmere, mala pomoč Aapen, Colo. — Priloženo šil jam mali prispevek za bojujoče se itrajkarje In njih malo de CO. Da je prispevek mali, so kri ve slabe delavske razmere. Mssto Aapen Je stara srebrna rudniška kempa. Rudniki so Izčrpani, podjetniki ae ne brigajo več dosti zanje In še toliko man pa za nas. Dokler so rudnik obratovali in doprinašali visoke dlvidende gospodom v' Wall Streetu. smo biti ml naseljfenc good workers", sli sedaj pa nas ne vidijo In ne poznajo več Idi, ako moreš, od koder si pri iel s trebuhom zs kruhom Ljudje se srečujejo ln se po-vprsiujejo: "Ali delaš?" Odgovor: "Kje?" "Ja, ka| bo? NIČ se ni treba bati ksm ln s čim*" To so vsakdanji pogovori med nami v sredi hudr zime in brez vsakega dela. Toliko smo na boljšem od prizadetih štrajkar Jev, da mi imamo svojs Isstns stanovanja na mestni zemlj da nas vsaj na more nihče prs poditi Iz gorke hiše Darovali ee |»e SI: L* Grebar. J. Belle. H Ueebta, A. Fer J. aearefaas. M. Mm A Vidi* le S. KaMefc A. Vidi*. F. §•«•. A. Mnrat, J. M. Mi i he lean F Matk F. DetiaAeb In Papal Pe'fSec A Tekav«*. P Kay T. «MM Fepe* A Po lOc: P. Sulltvan In A. Hobec. Skupaj 9I4.M. V Imenu atavkarjev ae lepo zahvalim vsem darovalcem, ¿trajkarjem pa želimo uspel». Pozdravljam vae čitateLje Pro-avete kakor tudi vae članstvo jednote.—Louie Kašček. nabiralec in tajnik društva It. 51. fmk HkMMlitt« ''If. I Tako ln podobno sS glase na*' pisl grobov, kjer polivaj*: Spu. ki Tri da Llds. Asor, Iga, Dvoje le^ cipres, nagrobni I Boj, PJuto, Perun, Tutl TKI ln kamni is marmorja, les, umetni še druge tivalce. Kot še govori, kamen, šelese. Lprirej^jo "žalostni osUli" ^el t neštetih tabel se bleiče sls- pogreb, ksdsr pokopljejo kake-i Črke: Tu počiva .«, Neposab- ga ljubega paa. Grob stane SO . Bolečina zgrabi pesnika in Din in nastavljen je tudi pasji napiše v kamen: >_ [grobar. Grobovi so vedno polni St. Michaela, Pa. — Pošiljam vam 128.75 za stavkujoče ru- darje. Darovali so posamezni rojaki kot sledi: Po 96: Frank Berecky in Stanley BiiJak. Po 92: Frank Zupan In Nick Kaviek. Po 91: Anna Bereckl, Louta Trinkava, Rade Babi«. Frank Hočevar, Tony Zaletel. Frank Btajak. Louta Baltlfi, Mike Pire, UuU Pire. Krank Martin«!«, Frank Kunardaj in Neimenovan. Po 60c: Frank Lular, Joe Frank In Mtke Prof ar. Po «ftc; Tony Ošaben, John Nadu, Frank Kav««, Andrej Mtlavec in Tony JeftNiMI Frank Kumerdaj. tajnik. BUwood City, Pa. — Prilagam money order v zneaku $6.50. To smo zložili na društveni seji za naše sdbrate. ki eo na ltavkl Darovali ao elede«! «lani: Stjepaa Broaantch 91.60. Po 91« Anton Ko-«evar, John BUJak in Frank Dorntk Po 60o: John Cupac,, Stjapan Cat Mike Matkovich In Nick Lllich. Sku-paj |6,fi0, Se lepo zahvaljujem v imenu stavkarjev vsem, ki so kaj darovali Le tako naprej, ker nji hova zmaga je tudi naša zmaga. Vam pa. zatirani od kapi» tallstov kličem: Stojte trdno do zmage!—-Anton Kočevar, tajnik društva it 548. Sbaron, Pa. — Zadnje aoboto dne 14. jate. smo ae domslaga abrali vai tukajftnji rojaki na domu druiine Geaper, ker ie mra. Gaaper Imela «o dovanje. Smo ae prav prljatno aa baVall potno v no«. Domov amofl raaill ob petelinovem petju. Upa hvala, prijateljica in rojakinja, mra. Antonija Gaaper, da bi toliko let dočakala, kotikor Ima Ignac Franko ftt pofttne akrinjiee. Ignac Franko ml. je Igral harmo nlko, ml amo ae pa vrteli. Potem amo aeatavili tajno ^poroto" In pri «eU ugibati, kako bi «aogU kaj ukreniti, da prlpomoremo našemu mla demu muaikantu. Sodniki In porot nikl ao takole aak»Ju«lll: da ae pobi ra med geeU prostovoljne prlapevke la naj ae jih na pol raadeli. Polovico naj dobi godec, polovico pa atavkarji. Nabrali amo vaoto 910. Darovali ao po 91 kot aledl: Frank Vodeničar, et., Frank Bitena. at.. Ignac Franko, at., Frank Paulenleh, Joe Paulenieh, Anton BUek, Jamee Hes ler Anton Bogolln, Pavel Vidmar in Mihael LenartM. Skupaj, 910. | .Lapa bvala darovalcem! T _ Mimel Uaerltl avežega cvetja. Mislim, da je vaaka beaeda odveč. Čakajmo samo ie, da nam ti\di v Jugoslaviji nekje poata-dovršen grob kamor se bo- Tu polivata ne|u>*«Una moja Hala tn HerU. Ti ti bila moje «ivijenje in aolnce nS vseh mojih potih, lato Ti la hvaleAneati paaUvljam apomenik Drag marmor otnanjuje sva- JU® umetniško stobo ie preko groba. Na grobu IJ^SfR ¡¡J .. .. .. eii venec gartrož. Slana tn^nraz ^ ^^ ** sta jih zamorila, a ljubezen je ostala . . . Spet drug kamen s DA7HF VESTI kratkim napisom: I HW4Wfc V mm I m MoJ dragi ilvljenaki apramljavelec. is. avguata 1086. I Kult revMIne v Ckleagu. Smrekove veje leže na grobu, Chicago. — Te dni je bil na simbol, da bo ljubezen vedno se- severni strani Chlcaga odkrit enela. Gospa v žalni Črni oble- "kult revičlne," vereka sekta, ki poetavlja božično drevesce na k! ekslstlra ie 80 let. Ustano-©po negovan grob, saj je božič, vil jo je neki Andrew Thoma« Druga gospa trosi .cvetje na son, bivftl kapitan "Zveličavne rug grob. S solaniU očmi se armade," kt je Imel "♦IsijorNo-pozdravlte. kaj se mu je "prikasslo" In ra- Prva gosp4: "Koliko jih živi, klo, da mora orgauliirati novo ki ne zaslužijo, to dragd bitje -ekto, y kateri moTajo biti alj-pa je moralo tako zgodaj umre- aolutna revščina, abstlnenba ln ti." čistoat. Res je dobil nekaj oaab Druga gospa: "Ah, tudi obojega spola, najsi hlio in tam moj—." * I so živali ob sadju, surovem so- Prvs gospa s solznim smeh-U|vju |n takih stvareh, s kateri-jajem ln najglobljo žalostjo re- mUo vsdrievall borno žlvlje-i nje. Člani sekte sa na smejo do« **Toda Jaz lem mu vseeno ta- ui^jti ^ ^va, alkohola, toko lepo odejo aešlla,—četudi je baka, masa ln odpovedati sa mo-mrtsv." . Jrsjo vsaki sabavi, tudi vsake- Druga gospa: "O, tudi moj bi mu g^Udu. in ns samo to. danes nsšel pod božičnim dre- Qtn| m0Ptjo |Ulno di|ati( VBtk vscem avojo .klobaao, kot takrat, L^ 1V0jjJ, fmožnostlh, ko Js bil šs živ." al u tek do oenta pa morajo dati Prva|gosfca: "Tako lJuUak,| v |kujmo Wftgftjn0t ig katare pokriva stanarina, oblaka ln il« Crlvlta, Wie. — Za aUvkarJe aem nabral med «Uni druHva ftt. 687 kot aledl: F. Beajak 911 pe »Oe« J. Lach, L. Segadin. F. Heraan, h Sohafier Kavči« in M. Lipovec. Skupaj |4, lia Wsuaaukeeja, Wie., po 60c: Mejnik, J. Lenteh, J. Kadunc. A. Ter «ek, J. Mara« tn O. Blagcvftekt M Kuaa SI.—Skopaj iS. — Joaephine Ruaa, nabiralka v Wauaaukeeju, Upam, da odbor pravilno rabdell - Joeeph Lack, tajnik dr. ftt. 687 Ken more, O«—Kakor skora po vseh slovenskih naselbinah tako smo se tudi tukaj spomn naših bratov sotrpinov štra karjev. Na delo sta šla dva ro Jaka od hiše do hiše pobirat pr6 stovoljne prispevke. Darovali ao aiede«i po Sli Frank Kocjan«!«, Pete Malovteh In Uula Smrkal. Po Sit Lmila Valant, Uoli Mifte, Materi Pauaioh, Tony Petrin, Joe Temaa. Kati KaraSee, Maa h*-nlk, Andi Skul, Jee Svet. Vine. Jereb, John Pueloverh, Rud. Galovftek, John F. Vldek. Joe Levto. Joaefe Camlttl nI, Frank TameW, Joe Jereb, Jahn Olveaa, Joe Golieh, Toni Stelle, John Maier Is Tony Zlmpermaa. Mary Jeaeb fl^O. Y» T««r Obreae, lxi)i» Stare, Joaeplne Praanlk, Ja men Berich, Mari Berieh, Martin Ufter, Temaa Mtaleb, Freak Anderloh, PKe H k verre, Mari Velaat In Bedelf Sar hieb. Matt Znkrajfck 86*. Ko eU nabtraka yrinaale ne m«J dem, amo preflteH In je bllo 98» 86 Nahajalo e* ne* Je vel abees| In mad nanrt je bile tadt mra. Galevft*k kl je darovala 76e, da veota saafti 986. livaia vaeml l>oule Valant, IxmiI- M lie. nabiralca. f. KorJančU, pošilja, telj. Mebrlend. t'Ub. — Poélljam vam 9«7 ad dnifttve M. 887 SNPJ katere vaoto recdeHte mad koterad ake atavkarj*. Darevatt a« po 96 Matt Gieaer Tony Kriava«. Frenk taie. FraSg Ce-•ule. John Urb ia Alejali Kanter; Freak Kenk 94; Devil Saeterakb Peter Vsfrin* In Fraflf Mel, vaak 98. Fa tt: Jae Ottn, «*a Umal. Ta-ny Lakner la Frank Upe. PS 81 O« eaa KateJ« Peter Blediš, Joka Lea» In Geey LedsSHa. Pe ftSt Ja* M ■ante In MeSaenaven« Brauk« paed rev la bvala revekam — flovM valsa, srčkan je bil1'. . Druga: "Ne, takšen prijazen vt| ^ ^ ntkf vratt Pes . . ." "krščanski komunisem." Da Kaj, pas? Da, pes, ssvedai o i ^ ^ nf rtvnajo ^ iVoJih pasjsm kopališču ^ zaobljubah, dokazuje dogodek, vorlmo. Crknjeni psi imajo tam k| J§ jgjfo ^krtl ekslstsnso svoje grobove, svoje clpress, kulu Jn p0B|iv|| «badnlks" pred marmorne spomenike, vence, L^^ «g^tra" Olive Jamason gs rt rože ln pasnlike napise. Vse j§ dftla irtt|rati «brtU" Ahra. to js res, ds oelo Previ krit ato- ham Mnr^| kl jo Jf ^padsl in Ji Um, umetno delo is ieleza, W jp b|J §koraj ^^ „B|mr ?,rftVl/ Si •• V» " ^vsrja. da ga ja "ss- živa tu "nepossbnl Plpsi. -tp||„ niJpr<|J udar||a B Mpokt|Vi Ali js to ksj čudnega? Cs j^, To ^^ nt berači rudarski otrok za en po- Re0ttra)(Ot iirek tople Juhe, medtem ko pes prezeba v razcefranlh cunjah, " pes pa se velja po zofah na iida- Dstrolt, Mich.-.IUrry Bwoks nih blaslnah, aU nI poUm ras- js 84. t. m. poletel is PstrolU v umljivo, da ss slromsks zagrabs Nitmi.^Florida, s novim Fordo-v močvirnat grob, po itlrl v ene- v m •«iverjem" na 4^u^iJo. ga MsrČkanaga" psa pa se sa- V malo več kot devetih urah Ja grobe v lup grob, postavi ss mu prišel v North Csrolino ln ss apomenik z zlatimi črkami: "Tu spustil na Ua pri Ashavlllu, ko J. nsš nad vse UubU«nl Hektor je prsvsč nagajal mrssl veUr ln nsšel svoj mir!'7? O mnogi si ss Js naredila debsla skorja Isdu žele |hj lepem pssjem življenju, na krljih. Fordovo malo letalca ki je »e v smrti lepo. < Ja na tem poletu demonstriralo, Zato poglejmo še dalje, poj- da lahko pride Is Detroita v Mi-dlmo po graškem pasjem poko- ami v štirinajstih urah na 4S pallšču in gli\lmo, Evo grob: |galonah gazollna.1 IleJclur ■■ V. 1986- smrt 4. XII. iM6.|HradnJavsi|ia ceremonije v Bsl* roj. 26, --------, Neftemu dragemu Hektorlkut gradu. Tu .pava rad*" mojage ftlvljenja, Wgrad( Jugoelavlja, 26. Jan. ¡SSrJlto "¿1 trni Je nia - Voda, s kaUro so včeraj S Vi. Tt Anka mi SÎ IIM» pompom krstili novega mtJlv°'lÄi "Xt te^ ^ Si tJa# ruki Va r dar j a, Donava in Sava. som grafija dobro rajenega psa Kdor je is videl kakega v" , ki w .JCratlli so ga sa Andrejs. Je vstopit k I nsgn^m^SUwnu in prtviîi|f-| ÄilHWtnl de^ek reü brate« III nil nogo ter thlell!, da Js to ob- ssalrleo Is ognja, cestni kamen tar človeku še v Kargo, N. D„ 26, Jsn. —*8tl-grobu lekasal svoja prezlranje rlletni Robert Vogel Je vodil In živalstvo, bo paê po svoje êt- «vojegs dvektnega brsUa sa ul sledeči napis' na graškem roko In nesel malo sestrico po pasjem pokopališču: stopnicsh na varno is gprače Boj. st. XII. 1*88 -umrla 4, vi. iHft hiše, kl Je v sredo pogorela do O drage, eveata peUa, tabe aem séu.|U|, Mla, ki «em 'aa radoat te vagoJU*. , v jar I» odftla al, kl el aveeto naa paaiiat KJ» JE MkeJ. o Meta. H naa aapnatile t Hkrtlč, član druitva "Pro- Kratko bile Tvoje je fttvtJenK • -v#uo |t m gNPJ? Wčem ga Pe aem TI poetSviU U kamen aMvaj sladke, meja Hala! Aman. . . .. T, .,, trmo, marmor, «m m p«d ia I Pa •uha grla Umno oko. Svst | polnila njegovo Beiner Maria Rilke: Pmst t ■#!•» ki jt «ImILamI tmtMvii • u zopet eem sedel pri svojem hromem prijaUlju. Smeh-Ijel se je nenevedno, po evoje, de*: "Nikoli ml še niste pripo-vedoveli o lUlijl." "To pač pomeni, de nej vse zopet ponovim?" Eveid je prikimal in ie zaprl odi, da bi poelušal. Pričel sem torej pripovedovati: "Kar mi občutimo kod pomlad, U vidi Bog kot majhen, bežen smehljaj, ki ze razliva preko zemlje. Zdi te, da ae zemlje nečesa spominja, v poletju pripoveduje o tem vsem. dokler ne posUne modre jši v veliki jesenski mol- spodaj je bil svet*!, čas je ža-rel kakor zlato, toda v lir nad veem je letala kakor temna cesta, visoka senca mola, težka in črna; a daleč pred njo je bila vidna aenca njegovih ustvsrjs-jdčih rok, nemirna, trepeUjoča, zdaj nad Pizzo, zdaj Neapljem, zdaj nad valovečo, razgibano gladino morjs, kjer se je rezte-kala. Bog ni mogel obrniti oči proč od teh rok, ki ao ae zdele na prvi pogled kakor sklenjene k molitvi, — s molitev, ki js žuborele iz njih, jih je po sili ns fti-roko rszprla. Tedaj je ena ss-ma velika tišins napolnila nebo. Svetel so sledili Božjim pogledom in so z njimi vred opazovali aenco, ki je zakrlvalr pol Italije; obrazi angelov so onemeli aredi prepevsnja himen in zvezde so zstrepeUle v strahu, ¿ednoati, v ksUri se zsupsvs sa- da so se bfle morda pregrešile, motnim srcem. Ce vse pomla- čakajoč zdaj jezne bessde iz Bož- di, kar svs jih doživsls midvs, vzamemo skupsj, to če vedno ne /adoatuje, da izpolni eno samo sekundo Boga. Pomlsd, Če naj jo Bog opazi, ne sme osUti na drevju sli ns trsvnikih, marveč ae mora silno rszliveti nekje v človeku; saj tedaj Ukoprekoč njena rast ni iz čass, marveč se vrti nekje v večnosti in pred obličjem božjim. Nekoč se je Uko zgodilo 1n je nad Italijo obsUjalo jih ust. Toda nič poeebnega se ni pripetilo. Nebesa so se odprla nad Italijo v vsej svoji širini, de ae je Rafael iz Rima vrgel na kolena In se je bleieni Fra Angelico iz Flesole vzredo-stU radi oblaka, v katerem je stal. Ta čaa ae je veliko mollUv dvigalo proti nebu. Toda Bog je spoznal le eno: moč Michelangela se je dvigaU k njemu kakor vonj iz vinogradov. In Bog je dopustil, da je U moč na- laieU misli. SkkmU ae jO vse nižje, ugledsl j ki js ustvsrjai, in se je preko njega zagledal v roka, ki so počivale na kam snu, kakor da prisluškujejo. So-li morda duše celo v kamenih? Zakaj U mož prisluškuje kamenu? Tedaj so se prebudile roke in so odkrile kamen, kot grob, v katerem tli slab, umirajoč glas: "Michelangelo," je v tesnobi izpregovoril, "kdo je v kamenu ?" MicheUn-gelo je prisluhnil; roke ao se mu tresle. NsU je odvrnil zamolklo: Ti. moj Bog, kdo naj bi bil drugI? Toda ne morem U uzreti/. Tedaj je vedel, da je Bog pričujoč tudi v iamenu in bilo mu je tesno in težko. Vsa širina nsbe je bila en sam kamen, v nJem pa je ujet on sam Ur upa na osvobojenje po rokah Michelangela, ki jih je že čul približevati se mu, a vendar še tako daleč. Mojster pe je bil že spet pri delu. NepresUno je mislil: Le majhna plast kamena ai, in kdo drugi bi pač našel komaj človeka v Ubi. Toda Jaz čutim tukaj ramena: ramena Jožefa iz ArhpaUje; a tukaj se sklanja Marija, čutim njene drhteče roke, ki drže Jezusa, našega Gospoda, ki je pravkar na krlšo umri. Ce imajo v tem malem marmorju proetora ti trije, zakaj naj bi potem ne mogel dvigniti spečega rodu iz skale? V širokih samahih je izlo- čil tri poeUve noma odstrl tančice iz kamena, ki Jim Je oetala na obličjih, boječ se, da bi se njihove globoka Žaloat ne spustila na njegove roke in jih zvezala v odrevene-oeti. Umaknil se je k drugemu kamenu. Toda vselej je o-bupal. ko Je hotel dati čelu polno aanoat, ramenu najčistejšo, zaokroženo obliko, in kadar Je ob-ikoval lik žene, Ji nikoli ni pustil okrog usUn zadnjega, naj-tišjega smehljaja, da se nJega epoU ne bi popolnoma razodela. Tisti čas ie bil Izdelal načrt m MOFA BLAQAJA * (Dalja.) Kmet je malo pomajal a ramami in jecljal: "Nč. Konc sveU bo pa amen. PoslušajU me! Pavem vam še nekej mouga. Konc sveU bo pa amen. Zetu je narbl pametne, če zapljemo uae o pravem čase, he he!M "Drugega ne veš nič" se-je jezil meščsd Pilko. "O šel SUš&u sm, de boje prulekH tsti zlodji, ti prsklstl Turki tud tpsove ssbs, U-povs —" "Beži, beži, prismods neumne!" se mu Js ostrogar živo zaleUI v besedo. "Topove! Kako neki? Na konjih? Ha, ha!" "Pa res!" mu js pomagal vitez Ahac. "Kaj pa mialiU, mož? Tsžks pbležne topove vleče komsj deset do dvsnajst psrov volov po naših slabih oaatah. Turški hitri jahači topove! Ali se vam sanja? Topovi bi preveč ovirali U to-lovaje. V dveh dneh predirjajo divjaki Kranjsko od Kolpe do koroške meje, saj ceste in soteske In brodovi niso sastražsni." "ZaU prihajajo Turki Uko pogostoma," je naglašal mestni pisar. "Letos so že osmič pri naa. Po prvih treh navalih so mirovali štl-rldcset let; medtem »o nas nadlegovali drugi sovrašnikl. Bog se usmili, nikdar ni miru! Pred tremi leti pa so pridirjslt šlrokohlačnikl kar dvakrat na Kranjeko. O Binkoštlh so pri-lomastili čez Uno in Kilpo ln se ušaUrlll pred Metliko, razdejali U meeto in frančlškanakl sa-moaUn "Pri treh farah". Cel Uden ao pallll ln plenili po okolici. Bilo Jih Je okoli deaettieoč konjenikov. Nekaj Jih Je oaUlo ob Kolpi, da bi savarovali povratek. Drugi oddelek Je upe~> pelll kočevski trg in bližnje vasi. divjal po Ribniški dolini, prihrumel pri Igu na ljubljansko ravan, opustošU Matenjo ob robu Ljub-Ijanakega barja, Šmarje, Predvor in aešgal šenklavško cerkev pred osldjem ljubijanaklm. Tretji oddelek Je pa konec junija oblekel Zužm-berk, Kostanjevico. Uboril na Šentjernej skem polju, oplenll Dobravo, nsjaUrejši trg kranjski. Štirinajst dni so divjsli rbpsrji po naši deželi. Z bogatim plenom ao ae na svetega Urha dan umaknili v Bosno. Proti koncu leU pe ao ae vrnili na Sujerako in Kranjeko. Posekali so okoli šeettisoč kristjanov in Jih okoli dvajsettiaoč prodali v Egipt, Babilonljo, Perzijo, Armenijo. Petsto najlepših kranjskih dečkov in deklic so poslali v dar aulUnu v Carigrad." Debelo, s velikim občudovanjem je gledal oatrogarček gospoda meatnega pisarja, ki Je umel govoriti Uko dolgo, Uko modro in Uko učeno. Ne da bi trenil z okom. Je motril vaek njegov gib in pazil na vaako beaedo imenitnega znanca. Primož PogUdin pa je predaval dalje: "Takoj početkoma bi jih morali pognati nazaj v Azijo, še preden ao ae dodobra ugnež-dili v Evropi ln utrdili avojo moč. Lahko uga-sil gorečo trsko, atrehe pe ne! Nej več Jim je pomagala redna vojaka, slaati jan tiar J i, rojeni na Hrvaškem, Sujerskem. Kranjskem. Češkem. Poljakom. Krdeljakem. Ogrskem. Čudno: krščenaks kri je ateber in opora turškegs cesarstva!" "Reči bi jim morali "jeni čeri'*, to ae pravi: mlada četa." Je poaegal vmes viUz Ahac. ki Je komaj čakal, da bi pokazal tudi on svojo uče-noet. "To mi Je povedal turški trgovec v Benetkah, kjer sem študiral. Podjarmiti hočejo vae, vae. * Ko so »osvojili Carigrad in ko ae Je zasvetil polumeaer nad cerkvjjo aveU Zofije, nad najlepšim ondotnim hramom božjim, tedaj je velel sulUn Mohamed:' Le en sam Bog je v nebesih; Uko bodi tudi na zemlji le en gospodar In vae ee klanjaj poiumeaecu !M oatrogarček je občudoval zdaj vitefta Doljsnskegs, mestni piti jevál: Visokemu dostojanstveniku, ki je obiskal manjše mesto, so predsUvili tudi najstarejšo meščanko, katero vpraša: "Koliko ste sUri, gospodična?" SUrka: "08 let!" Dostojanstvenik: (začuden nad še dobro zunanjostjo): "vaš spomin vae pač ie nekoliko zapušča?" SUrka (naglo): "One, jaz v resnici nisem sUrejša 1" e Slaba vest. Župnik: "Vaš moš vas je pre- ža SJtfSsST» r How Je nMütl «ft*;' » Rovere. SÄ" ÄeX is» -Ä - F* nik—poUm me bo šele Upel, če bo vae vedel!" VI DOBITE ZASTONJ lomom. Nad revno vasico se je strmo dvigalo pobočje. Obkroženi od oljk in preperelih kamenih plasti, so bili na novo zlomljeni skladi, podobni velikemu, bledemu obrazu pod ostsrelimi i ym yainA ^¿^a* 0 Vala«p inve-laami. Michelangelo je dolgo gUrjinju v i0uh in drugem imetju, stal pred njegovim zakritim če- kupljen na kontrakt, delno odplalilo lom. Naenkrat je opazil pod sli pa sa gotovo denar. Lot O^ers njim dve orjaški,lumeniti NI vam treba preatajati ie na-prej ^eh strešnih bolečin. Za hitro in trajno pomoč sopar nevrslgijo, prilepite Johnson's Red Croes ledični obliž. čudežno prežene strah tage strašnega trpljenja. To sanesljiyo sredstvo, ki se nikdar as is jalovi, le ttirideset let odpravlja trpečim revmatične ia protiaeke bo. lečine, unetja. jim pomirja Živce itd. potom »vojegs hitrega in uspešnegal I pH delovanja. Nobene skrivnoati ni v Um—zdravilo zaustavi bolečin«. In v s a Johnson's Sad Cross ledičsi obliž obdrži svejo polno moč sdrSvils. dokler ni obliž popolnoma dovrlil svojega dela ter odpravil bolečine. Obliž. ki ga Uporabljate, naj bo aago-tovo Johnson's. Nsprodaj v vseh le- —Adv't. POZDRAVI IZ NEW YORKA. (Dec. 31-27) meni, da vam je naročniss .to dna. Ponovite dn vam lista isU nc preji e, je mogoče vetovljen, k M plačan. Ako je vaš list p| aa In ga ne prejmete, j« | geče vsUvijen valed napadi aakrra, plšiU nam dopisnim nvedlU atari In novi naslov. Naši zastopniki ao vsi| tveni tajniki In drugi zaaUj ' katerih lahko pkt Začudeni tudi modroat ser pa je nadalj "Taka Je. Sam sultan Jim daje potuho! Lani so nas posetill kar trikrat! Pomladi je prilomastil I sit paša dvakrat zaporsdoma iz Bosne in odgnsl štiridesettisoč ljudi v sužnost, ne ds bi gs kdo oviral. Podatke o poslednjem nsvslu ps sem si zsbeležil naUnko. Gospod vitez, žellU brati?" Dal.mu Je visok ozek zvezek, vezsn v usnje. Rsdovedni vitez Ahsc se js zahvslll in brsl počssi, prssledkoms: Anno dominiy MOCOC und in den lxxj ist der esebek der turk in das Land csogen gen weinicz komen an den pfingst tag vnd ist czogen die helb nacht vnd zu morgans am monUg hat er sich an der Raschlcz zu veld geslagn vnd den sakman gen lassn da selbst vmb ausperg vnd 1st dar noch urt czogen gen laibach von den ain sackman geschickt vnd 1st Is ab vzogen ur slttich vnd maichaw vnd die turkn sind ls and die mettling komen ertUg ... an goczlaichnamtag sind die turkn hlnn wider vzogen." "Gospod vitez, povejte mi to po naše," je prosil gospod Pilko. "Takoj. PoslušsjU: * LeU Gospodnjegs 1471. js prišel Turek Iss beg v deželo, prihru* mel na Blnkoštno nedeljo proti Vinici in jezdil pol noči in se uUboril Blnkoštnl ponedeljek zjutraj ob Rašici in razpoelal svoje malharje okoli' Turjaka in odhiUl proti Ljubljani in Jahal proti Zatlčini in Mehovemu. In V torek so prišli Turki pred Metliko. Odjahall s6 na svetega Rešnjega Telesa dan. — Tako. Gospod mestni pisar, to si moram pa prepisati. Egre-gie domine, dovolite? Pišem namreč kroniko. Zvezek vam vrnem že jutri." "Proelm, gospod vites! Veseli me, da vam morem ustreči. — Presneto so hitri, ti vražji Turki! Jutri uUgnejo biti še preH Ljubljano." Hudi oatrogarček je obledel ln ae nehoto-ma prijel za vrat. Vinjeni Ižanec pri bližnji mlsi pa je jal grdo kričati: "Turk je pašaat. NejčIoj|k! Zverine sa!" Rasgfejal ln razsajal je Uko dolgo, da je nastopil žilavi naUkar Anže In ga s naoplsnhn veseljem kakor otroka odnesel ls gostllnlce v prognanstvo In ga naslonil ob zid sosednje ulice. Ondl je omahoval jezični Ižanec na veliko veselje rdzpoeajenhi paglavcev, se pridušal, mahal a polhovko in prerokoval na vso sapo: "Ldje boožjl! Nč! BadlU n pametn pa nagu zapijte vae, kar Imate! Povem vam, še ncoj l>o svetea konc I" 2«. "Turek je kakor hudournik in povodenj," je povzel dolgi rumenolici goepod mestni pisar Primož Pogladln in mrko pogledoval■ izpod višnjevoavllnatega bareU. "Kristjani smo ps >Uke počasne mevže. Osupli krščanski vladarji trepetajo ln ugibajo: Kaj m, kaj bil Pa na, da bt alošno udarili na sovražnika! Ali se vojaku Jsjo med sabo ln pulijo sa svetle krone in lepe naslovčke In dešellce, ali pa se vsaj pisano gledajo in kujejo grde naklepe drug proti drugemu. Medtemu pa Turkom raste moč in greben." Brkati oatrogarček Rok Pilko je akočil po-koncu ln aa gladil po uanjatem predpasniku na prsih. Počet kome je bil v zadregi, kako naj se vede In govori pričo Ukega učenjaka In veljaka, kakor je bil meščan In mestni pissr Pogladln; kar čutil as Js. ds Uko vsvišeno bitje tudi je in pije. kakor drugi ljudje. Polagoma pa ga je rasvnelo Cičigojevo vince In moško Je saae^il besedo Ukote: "Sebični krščanski vladarji nlao sposobni za alošno In Junaško delovanje. To je Uko čleU In živa reenica. kakor sem jez. ostrogar Rok Pilko, pravi član častite ključavničarske zadruge." Ko je to povedal, je zopet aedel. Bil je Jako zadovoljen, zakaj Uko Uhtovitega In dolgega govora nI sprožil že tri kvatre.' si, ki sU ga gledali. MicheUn-goio je čutil da raste pri tem pogledu. Tudi on se je dvignil nad zemljo, dolina se je umikata I Na parniku^Paris" se v duhu pod nJim kakor človeku, ki hodi še enkrat ^postavi jam od svojih na planine, in kakor črede so se šUvilnih prijaUljev in znancev zgrnile koče ena k drugi. Ka- v Milwaukee, Wis., med kaUrimi meniti obraz pod belim pajčola-|sem živel nad 20 let.-,Vpem klinom se mu je zdel vedno bližji čem: "Pozdravljeni in nd svide-in modrejši, ns njem se je odre- nje v beli LJubljani!"—Dalje se žslo pričakovanje. Kljub temu, ob' tej priliki zahvaljujem za poda je U obraz bil nepremičen, je sebne usluge zlssti Johnu, Len-bil videti, kskor da se bo zdsj ko, Joe-u Mrsz, Ur tudi Frsnku rssširil. Michelangelo je pomi- Tamie, Franku Zaje i Franku sili: "Ni te mogoče razbitj, ker Limoni in njegovi soprogi.— si le Eno." Nato je povzdignil Vsem, najlepša hvala!—Končno glas: "Tebe hočem izpopolniti, »e želim zahvaliti še tvrdki Zeti si moje delo." In se je obr- krsjšek k Cešsrk v New Yorku, nil proti Florencl. Zagledal je kajti njen uradnik me je priča-zvezdo in zvonik stolne cerkve. *ovel na poataji kljub zgodni n večer je počival ob njegovih uri in v uradi sem bil od vseh nogah n prijazno sprejet in% postrežen. Nenadoma ko Je dospel do Oskrbljen jj vsem potrebnim sem Rimskih viit, se je zdrznil. Kot ns večer istega dne odšel na par- zUgnjene foke so se mu pribli- n * ***** žsle hiše, ki so sUle v dveh ^ikl Uradnik te tvrd- vzporednih vrsUh, vzele so ga J«JV™ fv seboj in ga peljale v mesto. Uli- M™' f N» U-t"MZ" ce so se vedno bolj zoževale, P^ ^reišeH SKvoJimlri je čutil okTCnjeneg* od rok, ki jim ne more uiti. Umaknil se je v dvorano, nato v nizko, ko-1 ČLANI IN DRUftTVA SNPJ. maj dva koraka dolgo sobico,P^V t w kjer Je navadno pisal. Nizke Na rokah imamo še nekaj Za stene so se vlegle nanj in bilo je, I"*,likov 8- Radne «•▼eacije »V«..« »v **v flVDl L» U___l-1__tU—L— kot da ae tore z njegovo neiz- 8NPJ ™ ker J, auT" mernostjo, Ur ga skušajo pri- 0 Pravillh SNPJ ss bedo- siliti nazaj do poprejšnje ožine. J® Jf* Ni se upiral. Zdrčal Je na kole- P™™: da Ji na ln čutil je v sebi Veliko po-1 nlk. Kdor nam pošlje lšc v pošt- nišnost, kakršne še ni poznal do nUV mu u tedaj ln «ttšht ga Je samega že- f?l"fnlk- ir^ Književna Ija, da bi bil zelo, zelo majhen. I M*tlca ****** 2657 ^ Uwndak Telefon Cadillac M91 Tel. na dem Empire 877S ivan a. marohnic Attorney a» Law (ODVETNIK) . Govori slovensko 11 tf-1181 First NsTI Baak Mšg. Woodward Avenue and Cadillac i Square, 1 DETROIT, MICH. Narečnlnn za celo leto je H in sa pol leto pa '93.00. Q & N. P. J. doplačajo $4^0 eto, za pol leU «2.40. Za meeU Chicago in Ci n leto $7.50, pel leta $3.71, člane ««^0. Za Evropa etaae sa pol $4^0, sa vne leU pa $100. Evropt ^ >|nWP m piti» i ■■4 Llat stane u eta fiJi./ Naročnico lahko tudi UPRAVNISTYO aa 2657 8. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Tedaj Je prišel glas odnekod: "Michelangelo, kdo Je v Ubi?" Mož v oski sobici je mukoma položil čelo v dlani in Je rekel: 'Ti, moj Bog, kdo naj bi bil drugi?" Tedaj se je Usnobs okrog Bogn razklenila v šir in Bog je svobodno dvignil obraz, ki Je dotlej strmel Aad iuiijo, kvišku in ss je rszgledal: Svetci v plaščih in mitrah so stsll tsm, žejnimi zvezdsmi so hodili sn-geli s svojimi spevi kot z vrči, polnimi kristalne studenčnice — nebesa so ae razprostirala brez konca." Moj hromi prijatelj je odprl oči kvižku ln oblaki, ki so pluli po večernem nebu, obaijanl od zarje, so kazali pot, kjer je blodil njegov pogled. Prašal Je: "AU Je tamkaj Bog?" Jaz aem molčal.. Nato aem se sklonil do njegs: "Evald, ali smo mi tukaj?" Srčnp sva si stisnila roke. Ave„ Chicago, III. IZnSTMPMU« Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahko doblU llat ProeveU vsak dan za eno leto In knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00-*ko nam pošljeU brez odbitka svoto $8.00. AU pa tri knjige: SLOV.-ANGLE&KA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1.50, in PATER MALAVBN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, akupaj vrednost $5.00 ln dnevnik ProeveU,za ena fa sveto $8.00. To velja za člane S. NT P. J. za vse are ln nove naročnike. Ne Člani plačajo $0.20. Lahko doblU pol leU dnevnik ProeveU ln fckapne vrednosti za $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCJÍ «a HRBTENICO ln INFORMATOR ako nam poMjeU evoto $44)0. Nečlani Ust Proeveta $3.60. il pošljejo knjigo $4.60. Ali pa za $3.00 polleU JIMMY HIGGINS. Nefclani To vae velja za stare ln nove naročnike. Vaak mora poeUtl celo evoto brez odbitka. Denar in naročila pošljiU na upravništvo na naaiov: . ProeveU, 2657 So. Lawndale Ave^ Chicngo, HL Ime Naaiov Dršava.. ........ M..»...» Cl društva. ....^...n......... crmn Dobro ae je odreaaL Po kolovosu je peljal voznik s svojim težko naloženim vozom. Par volov J* impl vpreženih. Pa mu pride župan naaproti. Levo in deano od ceele je bil jarek poln vode—ker je še več dni deževalo. Pa se usUvi župan in pravi vozniku: "Zdaj sem pe radoveden. kako bo to. Kaj meniš, ali naj ae vola umakneU Županu, ali naj ae župan umakne vo-| lom?" "Je, tu ae pa ne bom umeše-val. odvrne voanlk, to moraU.pa že aami med seboj opre viti r NAROČITE 81 KNJIGO "AMERIŠKI 8LOVRNCL- SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih] VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene šmerua, unijsko delo prve vrste. Vaa pojamfla vodstvo tiskime S. N. P. J. PRINTERY 365741 Saw UwadnU A TAM SE DOBE NA 2em> TUDI VSA USTMENA POJASNILA