AVTOHfŠM VRTAČ /«3\: Kranj Delavska 4, Straiiščc pri Kranju ^//www.avtohisaVrtac.si_U4/g/ QQ jgOO VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE |E-mail:vamost@varnost-kranj.si "DEŽURNI CENTER 1 |http://wvAv.varnost-kran|.si (04)20 15 100 I 0BU3 ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Gorenjska^) Banka ^gJjVjjSSN 0352 - 6666 - št. 54 - CENA 210 SIT (13 HRK)_ Iskratel in NLB skupaj na ruskem trgu Iskratelov izvoz telekomunikacijske opreme v Rusijo podprla Nova Ljubljanska banka s posojilom ruski banki. Vit ^rC*U pr' ^ranJu -'e m' mmun torek sklenjen posel, vreden ne milijona ameriških dolarjev, kije zanimiv tudi zaradi drugač-je ^MJuČitve bank. Hkrati so namreč podpisali dve pogodbi; prvo /Q^ranJski Iskratel podpisal s Telekomom Moskovske oblasti Do i centralna telekomunikacijska kompanija), drugo je NLB Pisala z banko KB Guta Bank iz Moskve o financiranju ruske-r ,na'CuPa- Slovenska banka bo slovenski izvoz v Rusijo financija^ tak°> da bo dala posojilo ruski banki, ki bo nato kreditirala ve h n.akuP slovenskega blaga. Posojilo bo zavarovano pri Slo-jenski izvozni družbi. NLB bo financirala 85 odstotkov posla, ki p Vr^er> 12,8 milijona ameriških dolarjev. Predstavlja prvi večji .el Po ruski krizi leta 1998, pri katerem na slovenski strani sku-jg?astoPajo Iskratel, NLB in SID. Iskratel je doslej večino svo- I Uvoznih poslov financiral sam, nov način je omogočil marca poc*P'san okvirni kreditni sporazum med NLB in rusko ban-Guta Bank. Slel n0v, enitev posla je toplo pozdravil Tigran Aleksandrovič Karaha-Veleposlanik Ruske Federacije v Slovenije, ki je dejal, da gre ^.Pomemben j^,-^ v krepitvi gospodarskega sodelovanja med p0 dVarna- NLB s takšnim kreditiranjem povečuje konkurenčnost j0 ..^D slovenskih podjetij, ki delujejo na ruskem trgu in utrjuje-ie hr OVo tradicionalno prisotnost v tem delu vzhodne Evrope, uSDeja' Alojz Jamnik, član uprave NLB. Iskratel že vrsto let lcUreSn° deluje na ruskem trgu, kjer se srečuje z vso svetovno kon- UfrC°' Je dejal Andrej Polenec, generalni direktor Iskratela. P0(j[af.e' lma na ruskem trgu predstavništvo in dve hčerinski 3feioy1-' V ^aterih je zaposlenih že več kot 150 ljudi. Letošnji Iskr-mar^ ^Voz v Rusijo bo znašal približno sto milijonov nemških tudi inla v Moskvi predstavništvo od leta 1989, ukvarjale TeU Pospeševanjem gospodarskega sodelovanja med državami, "led Moskovske oblasti pripadajo telekomunikacije ene iz-kot naJVečjih federalnih enot Rusije, tako po številu prebivalcev prj^° industrijski moči. Vzdržuje več kot 1,3 milijona telefonskih je Jučkov, lastne televizijske oddajnike, mreže kabelske televizi- ' Por|uja tudi internetne storitve. • M.V. Stavka v Jelovici? e Se danes ne bodo sporazumeli, se bo izvršilni °dbor sindikata preimenoval v stavkovnega. Med - Hilc i,^ZaP0sleninii v škofjeloški Jelovici je zavrelo, koje predsed- '" JurraVe ^vezclan Žlebnik pred dnevi objavil, da bodo junijske n'žje ° P'ace zaradi neuresničevanja načrtovanega prometa leje fa 13 odstotkov. Obljubil je sicer, da jih bodo izplačali kas-^'jiič er Je to obveznost, vendar ni povedal kdaj. Delavci, ki so sieer ^ V Svobodne sind ikate, obljubi ne verjamejo, pristali so a s" junijske plače nižje (ker so menda že izračunane), so hkrati zahtevali, da bodo julijske za toliko večje. Poleg ffeh j Problematično tudi izplačilo regresa, ki naj bi ga dobili v k nisr? I ^os'eJ Je bila izplačana le prva tretjina. Včeraj soglas-^Hes Sc^li, saj Zvezdana Žlebnika ni bilo v tovarni, če ga še ne bodo dosegli, se obeta stavka v največji škofjeloški k> ima približno 700 zaposlenih to varn, v j i . "'id piuMiziio /uu zaposiemii. 'ei° So°V'C'Se ra/IT|ere še niso obrnile na bolje, lansko poslovno redne Vključili z 12 milijoni tolarjev izgube. Vendar je izguba iz ^4() rrija..^e'ovanja znašala 351 milijonov tolarjev in iz poslovanja ^jjk .'Jonov tolarjev. Precej izgube je "izpuhtelo" zaradi precej l°larje^Z|etm'h prihodkov, ki so lani znašali kar 354 milijonov H>vic' to Poprej denimo 161 milijonov tolarjev. Govorice, da ^mer P/odaja premoženje kot vse kaže niso iz trte zvite, saj ^SnejeVaJ° s 1. avgustom zapreti in prodati trgovino v Kranju, ^Uzo Uc*' v Ljubljani in Novi Gorici ter v Mariboru. ^Cm fni svet Jelovice je doslej vodil Sandi Igličar, ostaja tudi v sv, cd krg,^Zornem svetu, ki ga je skupščina delničarjev izvolila nn in še ni izvolil svojega predsednika. Novi nadzorni ^htevfdobi oodatne ukrepe za izboljšanje razmer. poziv sindikata, naj se bolj posveti poslovanju in M.V. Za svež vsakdan. ŽIVILA AAARKET Na Klancu , l Likozarjeva ulica 16 Kranj, petek, 13. julija 2001 Država ne da otoka Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v sredo dejal, da je zakon o denacionalizaciji treba uresničiti, čeprav z marsikatero rešitvijo ne soglaša. Kranj, 13. julija - Za razliko od kmetijskega ministrstva, ki je ljubljanski nadškofiji vrnilo nad 8000 hektarov gozdov v Triglavskem narodnem parku, je ministrstvo za kulturo zahtevo blejske župnije za vrnitev Blejskega otoka zavrnilo in župnijo obvestilo, naj vlogo dopolni z zahtevo po plačilu odškodnine, ker naravnega kulturnega spomenika najvišje kategorije ni mogoče vrniti v naravi. Blejska župnija in njen pravni zastopnik menita, da je Cerkev upravičena do vrnitve otoka v naravi in da mora kulturno ministrstvo ravnati enako, kot je kmetijsko. Zakoni, ki varujejo naravno in kulturno dediščino, namreč ne morejo zadržati uresničevanja zakona o denacionalizaciji. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki so mu nekateri pripisali, daje ministrom ukazal vračanje nacionaliziranega premoženja v naravi, je v sredo povedal, da ni nikomur ničesar ukazal, vendar je treba zakon o denacionalizaciji uresničiti, čeprav leta 1991 sam ni sodeloval pri njegovem nastajanju in ima nanj zlasti zaradi velike radodarnosti glede vračanja pomisleke. Denacionalizacija se vleče že deset let in zaradi počasnosti dobivamo v Bruslju črne pike. Povedal je, da sta ministra z odločitvami pohitela in nista počakala, da bi vlada za zahtevna primera, kot so gozdovi in otok, vzela čas za razpravo in našla ustreznejše rešitve s kombinacijo vračila v naravi in odškodnin. Primera še nista zaključena. Na prvo, ki zadeva vračilo gozdov, je mogoča pritožba, pri drugi pa je treba čakati na odločitev blejske župnije. • J. Košnjek Dobrodelna akcija Rdečega križa Kranj in Gorenjskega glasa končana Zbrali smo milijon tolarjev V sredo smo se pri Komurkovih v Trbojah zbrali udeleženci dobrodelne akcije, v kateri smo zbrali milijon za nakup posebnega dodatka k invalidskemu vozičku za Lilijano Komurka. e v petek, 13, julija, ob 10. uri. Trboje, 13. julija - Marca je Območno združenje Rdečega križa Kranj ob sodelovanju Gorenjskega glasa začelo zbirati denar za nakup posebnega pripomočka, ki se ga pritrdi k invalidskemu vozičku, da je z njim mogoče voziti tudi po stopnicah in prek ostalih arhitektonskih ovir. Darovalo je blizu 50 donatorjev, največja sta bila občina Šenčur in tam kajšnji občinski svetniki. Lilijanini pridobitvi so ta den veselo zaploskali ne le njeni domači, temveč tudi gostje ki smo se veselili hitrega ir uspešnega zaključka humani tarne akcije. Prišli so župan ob pa te- čine Šenčur Franc Kern, občinski svetnik Janez Ovijač, predsednik krajevne skupnosti Trboje Franci Sekne, predsednik krajevnega odbora RK Franc Pogačar, predsednica Rdečega križa Kranj Nada Šifrer in sekretarka Milka Miklavčič, manjkali pa nismo niti mi, ki smo v minulih mesecih spremljali in spodbujali dobrodelno akcijo. Lilijana Komurka, ki je zaradi bolezni že nekaj let na invalidskem vozičku, bo ob pomoči novega pripomočka lažje premagovala stopnice v domači hiši, z možem Branetom pa bosta šla lahko tudi pogosteje kam drugam, kjer soju doslej ustavljale arhitektonske ovire. • I). Z. Žlebir, loto: A. K. Pungert Na koncu starega dela mesta Kranja petek, 13. 7. 2001, ob 20.30 uri III. koncert JAZZ FESTIVALA JAZOO SUPER SONICS Vsako sredo ob 21.30 potopisna predavanja. 9770352666025 PO SLOVENIJI _ureja: Jože Košnjek SLOVENCI NA KOROŠKEM Uspešen dogovor z vlado in ORF Celodnevni slovenski program Celodnevni Radio dva je začel oddajati v ponedeljek, njegov program oblikujejo slovenski oddelek na ORF in dve dosedanji zasebni postaji. Kranj, 13. julija - Ta teden so dogajajo v avstrijskem in koroškem medijskem prostoru pomembne stvari. Zvezni parlament je sprejel nov zakon o radiu in televiziji, v katerega so vključene "medijske" pravice narodnih skupnosti in možnost sodelovanja osrednje državne televizijske in radijske hiše ORF z zasebnimi radijskimi postajami. Na Koroškem od ponedeljka naprej deluje Radio dva, projekt na osnovi novega zveznega zakona. Vodi ga Slovenec, priznani radijski delavec Jurij Perč, financira pa ga ORF. Radio oddaja vsak dan med 6. in 18. uri in je dvojezičen, z nemškimi in slovenskimi oddajami, tudi poročili. Med 18. in 6. uro zjutraj pa po dogovoru oddaja na tej frekvenci (105,5 mhz) slovenski zasebni radio Agora. Dogovor o Radiu dva štejejo na Koroškem za uspeh, h katerimi so največ prispevali koroški deželni intedant ORF Gerhard Draxler, vodji dveh zasebnih radijskih postaj Korotan in Agora Marjan Pipp in Lojze Wiesser, vodja projekta Jurij Perč in vodstvo obeh osrednjih slovenskih organizacij, ideji pa je bil naklonjen tudi koroški deželni glavar dr. Joerg Haider. Zasebni slovenski radijski postaji Agora in Korotan sta bili pred ukinitvijo, ker jima je zvezna vlada ukinila pomoč. Intendant Gergard Draxler se je zavedal pomena dvojezičnih medijev. S pomočjo ORF je postaji obdržal pri življenju in tako omogočil uresničitev skupnega projekta. • J. Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Strategija regionalnega razvoja Slovenije v parlamentu Gorenjska ni ogrožena Uravnotežen razvoj države in zmanjševanje razlik med njenimi posameznimi deli sta glavna cilja Strategije regionalnega razvoja Slovenije. Po indeksu razvojne ogroženosti je Gorenjska med trenil najmanj ogroženimi regijami. Tavčarjeva 1, 4000 Kranj, Slovenija telefon: 04/23-66-550 fax: 04/23-66-551 Nudimo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst OCal z navadnimi in specialnimi lečami (ZEISS, ESSILOR) Izdelujemo na recept in brez recepta. J^^jj^) K A ( UNAKNIŠKI PRF: GI f'L) VIDA Ljubljana, 13. julija - Ob strategiji gospodarskega razvoja Slovenije je Strategija regionalnega razvoja Slovenije najpomembnejši razvojni dokument. Agencija za regionalni razvoj je posredovala strategijo regionalnega razvoja v obravnavo državnemu zboru in njegovim delovnim telesom, o njej pa bo razpravljal tudi državni svet, nato pa jo bo sprejela vlada. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvo za gospodarstvo mag. Igor Strmš-nik sta osnova strategiji Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in njegovih podzakonskih aktih in Pharov projekt iz leta 1999 Bela knjiga o regionalnem razvoju Slovenije. Bistvo regionalnega razvoja v Sloveniji so uravnoteženi gospodarski, socialni, kulturni in okoljski vidiki razvoja v vseh slovenskih regijah, kar bo zagotovilo visoko življenjsko raven in kakovost bivalnega okolja vseh prebivalcev Slovenije. Tako načrtovan razvoj zahteva partnerstvo med lokalnimi skupnostmi in državo in med podeželjem in mesti, kjer bodo središča gospodarskega razvoja. Revnejši bodo dobili več Posebna pozornost bo veljala razvoju središč nacionalnega pomena s krepitvijo regionalnih središč. Spodbujevana bo delitev funkcij med regionalnimi in lokalnimi središči, pri čemer ne bp zanemarjena vloga podeželja s pomembno socialno in gospodarsko vlogo. Na pomenu bo dobila reformirana kmetijska politika. Razvojno bolj ogrožene, regije v Sloveniji bodo dobile več. Oblikovane bodo liste A, B, C in D glede na razvitost občin oziroma 12 statističnih regij. Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj je pripravila lestvico z indeksi razvojne ogroženosti. Za razvojno ogroženost celotne Slovenije je bil vzet indeks 100. Na tej osnovi so Pomurska, Spodnjeposavska, Vedno manj nas je V Sloveniji število prebivalcev v zadnjih desetih letih sta8nir:'^ v štirih statističnih regijah je število prebivalstva v desetih 'etin.'.jfi raslo za 2,5 odstotka in to v Osrednji slovenski regiji, na Oba Krasu, na Gorenjskem in v Jugovzhodni Sloveniji. Na GonsK^ na Savinjskem, na Notranjskem in deloma na Krasu in na_ roškem število prebivalcev stagnira, v Pomurju, v Podravj • Spodnjem Posavju in Zasavju pa število prebivalcev upada. Podravska in Zasavska statistična regija najbolj ogrožene z indeksi 151, 147, 123 in 112. Te štiri regije sodijo v tako imenovani A seznam. Štirim omenjenim regijam sledijo Savinjska z indeksom ogroženosti 106, Koroška z indeksom 99, Notranjsko kraška z indeksom 91, Jugovzhodna Slovenija z indeksom 87 in Goriška z indeksom 48. Najmanj ogrožene so Gorenjska (indeks 35), Obalno kraška regija (indeks 18) in Osrednja slovenska z Ljubljano (indeks 5). Del strategije je tudi ocena razvojnih možnosti posamez- nih statističnih regij. Ocen3 bila narejena na osnovi artf^ letih 1997, 1998 in 2000.^ speritetne regije s pozitivno & njenimi razvojnimi možno*' so Osrednja slovenska rc Obalno kraška regija, Go$; ska, Jugovzhodna Slovenji3 Goriška. Regije, ki stagn,f?' vendar imajo nekatere PoZ' ne razvojne potenciale, f vinjska, Podravska, KorošK3 Notranjsko kraška. Regije bimi socialnimi in ekonpfj mi razmerami in omeJen' razvojnimi možnostmi P, , Spodnje posavska, Pomurs* ' Zasavska. • J. Košnjek .r..o: 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do. 12. ure 3r.imtii-.lii>iim-,KiiigKA.. .) - ■■ ■ ,-,. -._____ Državni zbor in evropska zakonodaja Do konca leta 70 zakonov Ljubljana, 13. julija - Na pobudo predsednika Boruta Pahorja je bil v sredo posvet o aktivnosti državnega zbora za uspešno vključitev v Evropsko unijo in Nato. Razen predsednika Pahorja so govorili še zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, minister za evropske zadeve Igor Bavčar, minister za obrambo dr. Anton Gri-zold in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik. Proces vključevanja Slovenije v Evropsko unijo je v sklepni fazi, zato lahko pričakujemo od članic Unije vedno več pogojevanj za zaščito njihovih interesov. Širitev naj bi bila opravljena leta 2004. Po mnenju vodje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika je lahko širša, saj je med kandidatkami luxemburške skupine, v kateri je tudi Slovenija, in berlinske skupine vedno manj razlik. Za- ostajata le Bolgarija in Romunija. O vključevanju bo v Slo široka razprava vključno z referendumom, v vsem procesu P ^ državni zbor zelo važno vlogo. Do konca letošnjega '^*a ^ sprejeti še 69 "evropskih" zakonov, drugo leto pa še M ment bo imel tudi ključno vlogo pri ratifikaciji evropske pOe o vključitvi. Državni zbor mora za razliko od parlarne ., drugih državah kandidatkah potrjevati tudi pogajalska iz^0 ... kar omogoča javnosti večji pregled in tudi nadzor. Slove1 doslej zaprla 20 pogajalskih področij od skupno 29. Zuna ^ nister dr. Dimitrij Rupel je za uspešno dokončanje pogaJ.;,, vključitev Slovenije poudaril pomen lobiranja in osebnih s odločilnimi dejavniki v Evropi. • J.K. Številni predlogi za nove občine V državnem zboru 78 predlogov Ljubljana, 13. julija - Največ je predlogov in pobud za ust*n novih občin, štiri navadne občine pa bi rade postale mestne- j Državni zbor ugotavlja, daje do 1. julija prejel skupno g,| logov za spremembo organiziranosti lokalne samouprave' J dnem se je začel postopek, zapisan v zakonu o postopkj^pif tanovitev občin in za določitev njihovih območij (ZP^ J Največ je predlogov in pobud (med obema je razlika Prl s Jjk oziroma nesoglasju pristojnega občinskega sveta) za usta .£ novih občin: predlogov je 36, pobud pa 21. Z Gorenjsk6^ predlog za ustanovitev nove občine Gorje (sedaj ob^'P3^1 pojavila pa se je tudi pobuda za samostojno občino Pp'J3^ fj dar je očitno ostalo le pri pobudi. Štiri sedanje občine op postale mestne, med njimi tudi občine Jesenice, Škofja ,k Bled. V državnem zboru so trije predlogi za sprememb0 občine in 2 pobudi za spremembo območij občin. V državnem zboru opozarjajo na razliko med pred' %o pobudo za ustanovitev občine. Predlagatelji ustanovi^' , občin po ustavi so poslanec, vlada, najmanj pet tisoč vo " "ii" oocin po ustavi so poslanec, vlada, najmanj pet tisoč vc>" , državni svet, lahko pa tudi delovno telo državnega zbora, no za lokalno samoupravo, to je odbor za notranjo P ■ Pr>K..^ ^o ,,o+o^™,W~„----iU „ux:___.„i-i.- SV^' Pobude za ustanovitev novih občin pa lahko dajejo jevnih skupnosti, četrti ali vaških skupnosti ter zbori vendar ostane pobuda le pobuda, če je ne sprejme svet P občine. • J. Košnjek ob* Pohod in svečanost na Pokljuki .o Radovljica, 13. julija - Danes zjutraj bo okrog NOV, veteranov vojne za Slovenijo, članov organizactjf in slovenskih častnikov iz različnih smeri krepilo na & J co, kjer bo zvečer v domu slovesnost v čast partizanski f ^ ruljam, ki so se med vojno povzpele na Triglav, 60-letn , in začetka upora proti okupatorju in 10-letnici val Slovenijo in njene osamosvojitve. .i mi ■ ■ i - . Povzroči, da se del orožja ž^0ra2gubi" med ljudmi, ali iz gi(^a sPoniinih, ali iz drugih nate r?V ^a ven'k° večino orožja Ve|.rve in druge svetovne vojne prv^ d& je bilo uničeno, redki dosieeri 0rožJa' ki so J'n 'JudJe pa ^skrivali, sedaj pa prijavili, prjfJl Xe' da je bilo to orožje ne-Up0 e[n° hranjeno in zato ne-rabno. Načelnik Upravne M,?-te..v Škofji Loki Branko januarja do 9. julija je bil torej priložnost, za prijavo orožja za katerega je mogoče pridobiti orožne listine, ali brez posledic (prvič po drugi svetovni vojni!) predati tisto orožje, ki ga ni mogoče legalizirati. Devet vrst orožnih listin Da gre za precej zapleteno in natančno urejevanje lastništva oz. posesti orožja, zelo zgovorno pove že podatek, da novi za- Shramba orožja v eni od upravnih enot na Gorenjskem. l0^""n'k (med drugim je aktiven kon pozna kar devet različnih Spo m se torej na orožje tudi ve>2l^a) ocenjuje, da se je naj-orQ-. °de napravilo pri starem nernJU' včasih zelo dragoce-m0ra,SaJ se Je tudi tako orožje i'Ce nam *rQ $ce sve, ški 4. ski seji t>r0 JoQ %i Sr clie •»Po, S vej. K IZ GORENJSKIH OBČIN Kako čisto bo na vrhuncu turistične sezone Blejsko jezero Jezero je še najbolj čisto v Mlinem Kopalci v primerjavi z drugimi viri onesnaženja niso največji problem. Veliko bolj problematično je neurejeno pojezerje z neurejeno kanalizacijo, gnojenjem... - S Špelo Remec Rekar z blejske limnološke postaje smo se Pogovarjali o vzrokih za nedavno 'cvetenje' Blejskega jezera, o kak" kak° ^'sto b° jezero na vrhuncu turistične sezone in o tem, tudi o sno obremenitev za jezero predstavlja več tisoč kopalcev. Pa še vedno neurejeni kanalizaciji, nedelovanju natege in dolgo- vih možnostih za izboljšanje stanja jezera. ; M je bil vzrok tokratnemu cvetenju' jezera? Vzrok za 'cvetenje' so razme-re v jezeru. Tokrat so bile najugodnejše za razvoj cianobakte-[|Je Anabaena flos-aquae (ana-bena). Ta cianobakterija je spojna iz atmosfere absorbirati dušik, ki ga potrebuje za sinte-Zo svojih beljakovin. Zato se ob j^rnem, sončnem vremenu, kakšno je prevladovalo od 23. do 'junija, v povečani količini P°javila na površini Blejskega Je^era, kjer je tvorila značilne ielene prevleke na površini je-|era- Na izgled jezera je vplivanj tudi izletanje komarja . "aoborus crvstalinus, ki več-n° svojega življenjskega kroga p[ež'vi kot ličinka med zoo-^anktonom. Ličinke se na po-^Slni levijo v odrasle žuželke, njv 2raku opravijo svoj svatbe-ples, jajčeca pa spet odložijo * vodno gladino. Će je izleta-pre komarčka množično, je p0 Sern v mirnem vremenu i3^a prekrita z levi in odlo-ten^ Jajčeci. Tokrat se je 'cve-Vet ? nekaj dneh umirilo. oj^8 razpihal zgoščino ob Ur? 2ato Je trenutni iz8lenski svet sprejel be i nK-Se P°dališanje pogodba" n° Bled P°novno ob" V°rih l £?. °PravlJ enih razgone nji^obeino Bled in sicer gle-doiriiSt , n stališc o sanaciji in Mos; emje hidroelektrarne j> M0„; Blciski svet je ob sanacijo vlSpreJel sklep, da se zavržen Vladal-'rne obravnave iz-10 na j J nacrtov, ki se nanašala hnradn-i° izravnalncga ba-Pr0b|'^roe|ektrarne Moste. Ta ^nTn ka dolgo ni bila uvr-sveta B, dnevni red občinskega Ski svm •,' Zato so tudi žirovni-4 ;^tniki čakali. skiJUil^ seji sklep, da bo obravnaval alternativne predloge države, ki se nanašajo na hidroelektrarno Moste. S tem je odprta možnost, da se razpravlja o variantnih predlogih sanacije hidroelektrarne Moste, saj je sanacija zaradi za- tudi informacija, da se občina Bled pripravlja na ločeno zbiranje odpadkov, kar je bil pogoj za nadaljevanje odvozov na Malo Mežaklo. Zato bodo na naslednji seji občinskega sveta Žirovnica, ki bo v ponedeljek, 16. julija, občinski svetniki Žirovnica zadovoljni, da so dosegli svoje: Bled se bo pogovarjal o sanaciji. Zato bodo podaljšali pogodbo o odlaganju komunalnih odpadkov na odlagališče Mala Mežakla za občino Bled (Zirovničani so solastniki deponije) po ceni 210 nemških mark za tono v tolarski protivrednosti na dan plačila. Pogodba se bo podaljšala z aneksom za dobo šestih mesecev - do 18. januarja prihodnje leto. • D. Sedej ski "Ja Pa so se blejski občin-SeJi in kl zbrali na izredni Dr°blemPOnovno obravnavali fr°vniške°dV^Za odPadkov in :an; *t< J° 0 san*0 Zahtevc* da se m°ra-ničani aciJ1 Pogovarjati. Žirov- *>a «?™T?? vztrajajo, da se 'ina Sanaeija opraviti, saj je n razen tega pa si kot obči CJ obetajo tudi korist od sana-^ hidroelektrarne Moste. u^bčinski svet Bled je tako ^stcval žirovniške zahteve in v^aknil vse nadaljnje obravna-n Izvedbenih načrtov, ki se na-sajo na izgradnjo izravnalne-\. ba»*~- hodroelektrarne eg tega je sprejel Morena ste- Po V počitniških dejavnostih več kot štiristo otrok Prosti čas ni prepuščen naključju V občini Preddvor že tretje leto financirajo program aktivnih počitnic, v katerega sta zajeti dve tretjini šolskih otrok. Preddvor, 13. julija - Za program aktivnih počitnic, ki ga že tretje leto izvajajo za šolarje na počitnicah v občini Preddvor, je vsako leto več zanimanja. V letošnje dejavnosti sta vključeni dve tretjini otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo, medtem ko jih je bilo prvo leto kaka tretjina, pravi Janez Planine, namestnik ravnatelja Osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru in vodja počitniškega programa. Ravno ta teden poteka počitniški tabor v Libojah. Namesto 36 otrok, kolikor jih prenesejo zmogljivosti, se je odzvalo 48 otrok, tako da so v Libojah izkoristili prav vse rezerve. Otroke na počitnicah najbolj pritegnejo kopalni izleti, kolesarski izleti, združeni s kopanjem v bazenih v Kranju ali Tržiču, tudi mala šola nogometa, katere drugi del bo še v avgustu, je privabila ducat otrok do osmega leta starosti. Radi igrajo tudi tenis na igrišču pri Staretovih na Francariji, ki so omogočili brezplačno igranje. Priredili so tudi dve ustvarjalni delavnici, veliko počitniških dejavnosti pa jih še čaka, med drugim tudi tečaj gorništva in preživetja v naravi, planinski izlet, rafting na Savi in še kaj. Staršem je všeč. da prosti čas otrok med počitnicami ni prepuščen naključju in da so ves čas aktivni, namesto, da bi tičali pred televizorjem. 440 udeležencev, kolikor se jih je letos odzvalo počitniškim aktivnostim, je vredno vloženih finančnih sredstev, pravi Janez Planine. Občina je namreč prispevala pol milijona, kandidirali pa so tudi na natečaju Sveta za šport in rekreacijo mladine Slovenije. • D.Ž. Prvi plod obmejnega sodelovanja: kolesarska steza Konji uničujejo stezo'kolesarjem Še pred otvoritvijo mednarodne kolesarske steze v Ratečah in Martuljku je asfaltirana steza poškodovana zaradi konjskih kopit. Kranjska Gora, 13. julija - Ob koncu tedna naj bi v Kranjski Gori tudi uradno odprli novo kolesarsko stezo, ki poteka od mejnega prehoda Rateče do Gozd Martuljka. Že zdaj je na tej asfaltirani kolesarski stezi izjemen obisk, saj je po mnenju ko-lesarejev imenitna in poteka v res idiličnem naravnem okolju. Občina Kranjska Gora je že leta 1995 podpisala protokol o sodelovanju s sosednjima občinama Trbiž in Podklošter in v ožje cilje vključila tudi skupni projekt - izgradnjo mednarodne kolesarske poti. Občina Trbiž je pri tem naredila največji korak, saj ima izdelane projekte od mejnega prehoda Rateče do Trbiža in je zagotovila tudi sredstva za izvedbo prve faze. Kolesarska pot na območju občine Kranjska Gora, ki bi se nadaljevala preko meje proti Udinam v Italijo in s povezavo proti Koroški, Šmohorju, je značilni projekt prekomejnega sodelovanja, ki poteka v okviru programa INTERREG III — Italija in Avstrija. Proga naj bi bila dolga kar 28 ali več kilometrov in bi pomenila pravi kolesarski užitek. Kolesarska pot poteka na trasi opuščene železniške proge in bo pozimi idealen poligon za smučarski tek in sprehajalne zimske poti ter za konjsko vprego. Odsek proti Ratečam iz Kranjske Gore se konča pri nekdanji železniški postaji v Ratečah, trasa do Gozd Martuljka se konča pri restavraciji Špik. Mojstrančani in tudi občina Kranjska Gora želita, da bi se nadaljevala tudi proti Mojstrani, zato so že v izdelavi projekti, kako bi jo čimprej "potegnili" tudi do Mojstrane. Kolesarsko stezo je v okviru ministrstva za promet in zveze zgradila direkcija RS za ceste, pomagala pa je tudi občina Kranjska Gora. Zdaj, ko je kolesarska steza že kar precej prometna, saj jo še pred otvoritvijo uporabljajo številni kolesarji, se je pokazalo, da sožitje s kočijaži na tej stezi ne bo najbolj ugodno. A ne zato, ker se kolesarji in izvoščki ne bi marali ali bi se ovirali, ampak zato, ker je steza asfaltirana, konjska kopita pa v poletni vročini na razbeljenem asfaltu puščajo vidne sledi. Luknje. Kaj bo občina storila v tem primeru, še ni jasno, vendar se asfalt na delu kolesarske steze, ki jo uporabljajo tudi kočijaži, resnično uničuje. • D. Sedej Začenjajo se čipkarski dnevi Železniki, 13. julija • Jutri, v soboto, 14. julija, se v Železnikih začenjajo tradicionalni Čipkarski dnevi, ki bodo tudi letos dali središču Selške doline poseben utrip. Prva prireditev letošnjih že 39. Čipkarskih dni bo koncert Slovenskega okteta na Bonceljnovem dvorišču (pri Muzeju) v soboto ob 20. uri in 30 minut, ves teden pa bodo potekala tudi športna tekmovanja za /lato čipko v balinanju, tenisu, košarki, nogometu, streljanju in kolesarstvu. V sredo bodo ob 16. uri postavili razstavo čipk v blagovnem centru Merca-torja v Železnikih ob 21, uri pa pod kozolcem v Plnadi uprizorili gledališko komedijo Zakonski vrtiljak v izvedbi KUD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore. Naslednji dan bo ob 18. uri na dvorišču Muzeja dramska predstava za otroke Žabji kralj, uro in pol kasneje pa bodo v Kulturnem domu odprli razstavo čipk Čipkarske šole in vrtcev iz Železnikov, klekljane i/ Cerknega, slikarsko razstavo in razstavo domače obrti ter kulinarike. V petek bo otroški živ žav pred plavžem, ob 19. uri in 30 minut otvoritev razstave olatarnih prtov in masnih plaščev v cerkvi sv. Frančiška, ob 21. uri pa večer podoknic v Egartovem vrtu na Racovniku. Med najpomembnejše dogodke pa seveda sodi odprtje vsakoletne razstave čipk v galeriji Muzeja v soboto ob 19. uri in 30 minut, ki mu bo sledil koncert pihalnega orkestra Alples. V nedeljo, 22. julija, bodo osrednje prireditve: klekljarski sprevod, klekljarsko tekmovanje z obilo kulturnih,^predvsem pa zabavnih dogodkov tudi pozno v noč. • Š. Z. Skupščina kranjskih sindikatov septembra Kranj, 13. julija - Predsedstvo Sveta kranjskih sindikatov izbira novega predsednika. V kandidacijskem postopku sta kandidata Jože Antolin, sedanji direktor podjetja Sindicom in prvi predsednik pred leti prenovljenega kranjskega sindikata, in Gorazd Balta, sedaj vršilec dolžnosti predsednika SKS. Predsedstvo je po razpravi in po predstavitvi programov obeh kandidatov o videnju bodočega delovanja SKS odločilo, da oba kandidata izpolnjujeta razpisne pogoje, za to je skupščini predlagalo, da s tajnimi volitvami izmed obeh kandidatov izbere predsednika SKS. Sklic skupščine, ki so jo prvotno načrtovali še v juniju, je predsedstvo preložilo na drugo polovico septembra. Ocenilo je namreč, da neprimeren čas in razgreto vzdušje ne bo pripomoglo k učinkovitemu delu skupščine in je zato september ustreznejši termin. • D.Z. Pobuda v parlament iz radovljiške občine Tudi Radovljica mestna občina Med štirimi predlogi za ustanovitev mestne občine z Gorenjske je bil tudi predlog iz Radovljice - Predlog za spremembo občinske meje z Bohinjem na Jelovici Radovljica - Do prvega julija so predlog za ustanovitev mestne občine v parlament poslale kar štiri gorenjske občine. Poleg Bleda« Jesenic in Škofje Loke, o čemer smo že pisali, je to storila tudi občina Radovljica. Po besedah župana Janka S. Stuška so si v Radovljici za status mestne občine prizadevali že leta 1994 ob razdelitvi skupne občine. Kot menijo v Radovljici, bi kot mestna občina lažje opravljali različne naloge, še zlasti skrbeli za zaščito in obnovo starih mestih jeder. Obstajajo tudi zgodovinski razlogi za ustanovitev mestne občine, saj je bila Radovljica že z zakonom leta 1952 opredeljena kot mestna občina. Mestni status pa je dobila že pred več kot 500 leti. V Radovljici menijo, da izpolnjujejo v glavnem vse pogoje, ki naj bi jih mestne občine imele, saj imajo vse pomembne poslovne, upravne, sodne, izobraževalne, kulturne in športne ustanove. Poleg predloga Za ustanovitev mestne občine pa so Radovljičani na parlament poslali tudi predlog o spremembi občinske meje. Gre za mejo z bohinjsko občino na Jelovici. Po županovih besedah je država območje Radovljiške, Mošenjske in Lipniške planine povsem birokratsko 'podarila' bohinjski občini, čeprav sodi h katastrski občini Lancovo. V preteklosti so namreč zaradi potreb gozdarjev, ki so les vozili na bohinjsko stran, štiri hiše v danes zapuščenem zaselku Martinček dobile hišne številke Nemški Rovt in na tej osnovi so geometri določili, da ta del spada k Bohinju. Stušek to označuje kot birokratsko pomoto. "Država ne more imeti dveh obrazov; pri državni meji naj bi se držali katastrskih mej, pri občinskih mejah pa ne. Zdaj svojo napako lahko popravi, A če bo odločila, da tega ne bo storila, bo odločila nepravično," je Še prepričan Stušek, ki je pisal tudi bohinjskemu županu v zvezi s tem, a odgovora še ni prejel. • U. P. Jesenice, 13, julija - Vokviru programa ekonomske in prostorske regeneracije Jesenic se za letos gradi največja naložba, ki bo dokončana do konca letošnjega leta - povezovalni most čez, Savo v Podmežakli. Jeseniška občina je iz sredstev P H ARE že leta 1998 pridobila 350 tisoč evrov, ki jih je namenila za investicijski in storitveni del projekta. Investicijski del projekta obsega dostop do opuščenih zemljišč oziroma gradnjo mostu. Za izvajalca je bil izbrana družba Primorje, d.d., Ajdovščina, za izgradnjo mostu pa so pridobiti 250 tisoč evrov sofinanciranja s strani programa PHARE - CBC, kot sojinancerja pa nastopata še občina Jesenice in ministrstvo za gospodarstvo. Pogodbena vrednost izgradnje mostu znaša 982 tisoč evrov ali okoli 200 milijonov tolarjev. • Foto: D. Sedej Bogatejši center v Medvodah Medvode, 1.3. julija - V občini Medvode so z različnimi prireditvami pred tednom dni slavili občinski praznik v spomin na rojstni dan rojaka Jakoba Aljaža iz Zavrha. Številne prireditve so bile minulo soboto in nedeljo tudi pri blagovnem centru Mercator v Medvodah, ki je prav v soboto proslavljal tudi svojo '10-1 etnico. Prav na dan jubileja pa so v centru odprli tudi Frizerski salon, ki ga vodi Slavica Šmid. Salon bo lepa popestitev že sicer raznovrstne ponudbe v centru sta se ob odprtju strinjala župan občine Medvode Stanislav Žagar in vodja centra Viktor Eržen. • A. Ž. Tomanova ostaja ravnateljica muzeja Kranj, 13. julija - Diplomirana arheologinja in anglistka Barbara Ravnik Toman ostaja vršilka dolžnosti ravnatelja Gorenjskega muzeja Kranj. 7. julija ji je sicer potekel dosedanji enoletni mandat, ker pa Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gorenjski muzej Kranj še ni sprejet in zato občina ne more razpisati prostega delovnega mesta za ravnatelja muzeja, seje mestni svetna zadnji seji odločil, da ji zaradi kakovostnega dela podaljša mandat do sprejetja odloka. Kot so v obrazložitvi zapisali v Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Kranj, so že lani pridobili mnenje Ministrstva za kulturo, v katerem je zapisano, da Barbaro Ravnik Toman predlagajo za v.d. ravnateljico muzeja zaradi dveh razlogov: kakovosti dosedanjega dela in zaradi dolgotrajnega postopka oblikovanja novega odloka o ustanovitvi javnega zavoda. V zvezi s tem je Gorenjski muzej začel sodelovati tudi s Skupnostjo muzejev Slovenije v njihovi akciji urejanja splošnih pravnih aktov za to področje. • S. S, Zakaj turisti v Slovenijo ne prihajajo z letalom Če pride jumbo-jet na Brnik... ...se znajdemo v hudih težavah, saj potnikov sploh nimamo kam namestiti - V tujini država subvencionira letališču prihod vsakega potnika - Sto mark ali sto dolarjev na potnika je v tujim normalna stvar Ljubljana - Italijanski, nemški, avstrijski in drugi turisti v Slovenijo najpogosteje prihajajo z avtomobili ali v organiziranih skupinah z avtobusi. Za goste iz oddaljenih držav pa prihod v našo državo predstavlja težavo, saj je Slovenija po zračnih poteh skorajda nedostopna. Tako imenovani avioturizem je pri nas nerazvit in redki so turisti, ki na dopust v Slovenijo priletijo z letalom. Zakaj je pot po zraku v Slovenijo tako dolga, ovinkasta in predvsem draga? Odgovor na to vprašanje so dolarjev na potnika je v tujini skušali poiskati predstavniki letališča, letalskega prevoznika, turističnih agencij, hotelov in države na okrogli mizi o možnostih avioturizma v Sloveniji, ki jo je minulo sredo pripravila Slovenska turistična organizacija. Podatka o tem, koliko tujih turistov obišče Slovenijo vsako leto z letalom, udeleženci okrogle mize niso mogli dati. Dejstvo pa je, je povedal Branko Lučovnik, direktor Adrie Air-ways, da so še konec osemdesetih imeli kar 70 odstotkov čarterskih letov in 30 odstotkov rednih linij, danes pa je delež čarterskih letov le še 25-odstoten. "A v osemdesetih smo s Carterji goste vozili v Slovenijo, zdaj pa jih iz Slovenije," je poudaril Lučovnik. Na brniškem letališču je, kot je povedal predsednik uprave Vinko Može, lani pristalo in z njega odletelo milijon potnikov. Toda tako število gostov, ki priletijo, kot tudi tistih, ki odpotujejo, se zmanjšuje, je ugotavljal Može. V tujini, je opozoril, država subvencionira letališču prihod vsakega potnika ("Sto mark ali sto normalna stvar!"). Tako je v večini mediteranskih držav, v Španiji, celo na Hrvaškem. "Te države se borijo za vsakega potnika, v Sloveniji pa te borbe ni. Nasprotno, doživljamo celo nizke udarce, kot je bila uvedba vizumov," je bil kritičen Može. Poleg tega v Sloveniji ni ustrezne infrastrukture: "Če pride jumbo-jet na Brnik, potnikov sploh nimamo kam namestiti," je opozoril Može. Dejstvo je namreč, da je skoraj polovica hotelov v Sloveniji manjših, je povedala Barbara Gunčar, direktorica Slovenske turistične organizacije. Samo za let airbu-sa enkrat tedensko v Slovenijo pa bi potrebovali tristo praznih postelj. A avioturizem ima vsekakor prihodnost, so se strinjali udeleženci okrogle mize, po besedah Janeza Pergarja, direktorja Kompasa, so avioaranžmaji v svetu najhitreje rastoči od vseh. "Toda ali smo v Sloveniji sposobni sestaviti tak aviopaket, ki bo zanimiv in za katerega bodo tako letalski prevoznik, letališče, agencija in hotel sposobni ■ — • t * « ' - P? Adria Airways je zaradi premajhnega zanimanja že ukinila Hnll° v Barcelono, v kratkem se podobno obeta tudi s Tel Avivotn- zagotoviti prave cene?" se je vprašal. Če bi vsak od omenjenih na paket dal desetodstotni popust, svoje pa bi prispevala tudi država, bi bil paket lahko vabljiv, je opozoril. So pa avio-gostje petični gostje, je povedal Miro Mulej iz blejske agencije M-Tours, ki je ena redkih 'inco-ming' agencij, torej agencij, ki v Slovenijo dovažajo turiste. Je pa poudaril, da ne vidi večjih možnosti, da bi se Slovenija kot aviodestinacija močno reklamirala v oddaljenih državah, kot so Avstralija, ZDA, Japonska ("To je vreča brez dna!"). Po njegovem so večje možnosti zlasti v državah, ki so . do *fl Slovenije oddaljene dve ure, denimo skandinavske dr#; ve, Turčija... Ena od možno*1 za boljši nastop na oddaljf/11. trgih pa bi bil tudi konzorcij-J, bi ga sestavljali vsi vklju^ (Adria Airways, letališče, ag* j cije in hoteli) in ki bi izde,( skupne programe prodora % izbrane trge. Pri tem bi P° beS. dah državne podsekretarke 1 turizem Darje Radič lahko1' delovala tudi država, ki Pf razpisa subvencionira pf°d0j na tuje trge, še zlasti, če ponU niki nastopajo skupaj. • Urša Pet*** Kamniku zelo ugodne ocene Komisija Entente Florale je podelila tri zlate medalje. Kamnik, 13. julija - Mednarodna komisija, ki je konec minulega tedna obiskala Kamnik na podlagi natečaja za urejenost mest in vasi, je po celodnevnem ogledu poudarila nekatere zelo ugodne ocene za Kamnik, ki je bil letošnji slovenski kandidat med večjimi mesti v desetih evropskih državah. Tako imenovane pozitivne točke je komisija Kamniku dodelila za skrb Kamnika za promocijo projekta, za navzočnost župana in njegov povezanost pri organizaciji za pripravo projekta in med obiskom komisije. Ugodno so ocenili tudi obveščenost med prebivalci mesta in tradicije tako ime- novane zelene urejenosti mesta. Člani ko- obiskovalec, ko ga obišče lepo odpočil^ misije so poudarili tudi idealno povezova- vse naštete ugodne ocene je komisiJa nje zelenjavnih in cvetličnih vrtov in površin v celoto Kamnika. Še poseben pomen in povezanost z urejenostjo ima Arbo-retum, ki strokovno skrbi za pravilno urejenost rož in cvetličnih nasadov. Pohvalo so dobili tudi v občinskem vodstvu zaradi uravnotežene skrbi za urejenost mest in dobro počutje komisije in za celodn ,(. skrb za prebivalce. Na ekološkem področju prisotnost in Andreja Eržen, za Pfl pa so člani komisije izrazili zadovoljstvo za brošure, za kvaliteten program in v° .J čisto pitno vodo, za čisti zrak in za skrb za po mestu. Končni izid tekmovanja m ^ bogato drevesno dediščino. Komisija je po- pjevanja po evropskih mestih pa bo udarila, da je Kamnik mesto, v katerem se septembra na Irskem. • A. Žalar po obisku podelila tudi tri zlate m«d^ Dobili so jih: Tone Smolnikar, župan 0 ne Kamnik za zavezanost projektu, za .f delovanje z mediji in za celodnevno Pr nost med obiskom komisije; Mar. 1 Koncilia, za dobro organizacijo, za sKv| "V Obratovalni čas gostinskih lokalov v Radovljici Ob štirih zjutraj posvinjat še okolij Na občini razmišljajo, da bi uvedli poseben 'davek' za vse tiste lokale, ki so odprti po 2. ur* tem bi pokrili škodo, ki jo povzročijo gostje ob odhodu v okolici lokalov. Radovljica - Pred kratkim se je v Lescah, v novem trgovskem centru, odprl nov lokal. V nekaj tednih je postal pravi hit, saj ga oblega mladina od Kranjske Gore do Kranja. Tudi po 250 gostov se ob koncih tedna, ko potekajo koncerti, zadržuje v njem. Ker gre za dnevno-nočni bar, ima svoja vrata odprta do četrte ure zjutraj. In prav v tej pozni nočni oziroma zgodnji jutranji uri se začnejo težave: ob odhodu gostov je že dvakrat prišlo do razbitja šip na sosednji banki, že večkrat so bili polomljeni prometni znaki, okolica pobruhana, na vratih pa je prišlo tudi že do fizičnega obračunavanja. zapiranja. Ena od mož*1 osti je tudi, da bi uvedli pose v vek za vse tiste, ki bi hot6 ■ ti lokal odprt po drug» tem denarjem bi potern n ^ k1 ni pokrili materialno nastaja v okolici ^° J "Občina od dolgega obr<\. p nega časa lokalov nima „fy Podobni problemi se pojavljajo tudi v nekaterih drugih lokalih, ki so odprti pozno v noč. Na Občini Radovljica, ki je pristojna za podaljševanje obratovalnega časa gostinskih lokalov po drugi uri, so zato začeli razmišljati, da ne bodo več tako liberalni pri izdajanju soglasij za podaljšano obratovanje lokalov. "Doslej smo večinoma dajali soglasja za podaljšanje obratovalnega časa ob dobronamerni misli, da s tem krepimo gostin- sko in turistično ponudbo, nenazadnje pa tudi omogočamo odpiranje novih delovnih mest. Žal pa so se začele pojavljati težave," pravi župan Janko S. Stušek. Problem ni dogajanje v samem lokalu, temveč se pojavi kasneje, ko gostje po četrti uri zjutraj objekt začnejo zapuščati (župan pravi, da je enkrat na lastne oči videl, da se iz omenjenega leškega lokala 'vsuje kot včasih ob dveh iz tovarne'). V okolici pogosto prihaja do razbijanja stekel, uničevanja prometnih znakov, onesnaževanja... Podobno se dogaja tudi po zaključku različnih javnih prireditev v občini. "Ne pristajamo na izjave lastnikov, da imajo red zagotovljen do vrat, naprej pa jih ne zanima," pravi župan. Nenazadnje mladina, ki ob štirih zjutraj zapušča lokale, škodo," poudarja župaP-.,^ ni najbolj spočita, prav gotovo je vsaj pri nekaterih prisoten be. A le, če so zag0*0^^ tudi alkohol in to zagotovo ne vpliva dobro na javni red in mir, pa tudi na varnost na cesti ne. Kako varna je lahko ob štirih zjutraj vožnja do Kranja, se sprašuje župan. Po njegovih besedah na občini zaenkrat niso sprejeli še nobenih sankcij, razmišljajo pa, da bi od lastnikov lokalov zahtevali, da njihovi služki, kot jih prinaša v 0 varnostniki poskrbijo tudi za alkohola) pa podjetni ^ red v okolici lokalov, vsaj v času no ne zanima. • Ursa ni'-'1V Vljei5 , potrebni ukrepi, ki bodo šali javni red in mir.' Jj .Q^/ nekaterih lastnikov l°ka 0j, t podjetniški razv^ ki bi omejuje župan odgovarja, da se odpreti mlečno restavr ^ lokal brez alkohola. ^gjjjiij javnost (z verjetno man) M V kamniškem Stolu Ambienti razvili sodobno pisarniško pohištvo Ameriški partner namerava postati solastnik Jonathan Blonde je optimistično napovedal, da bo pogodba podpisana v treh mesecih in da ne namerava postati večinski lastnik. amnik - Kamniško podjetje Stol Ambienti je minuli teden ttkal Jonathan Blonde, lastnik ameriškega podjetja Prestige Jtice Furniture iz Nevv Yorka, s katerim so začeli sodelovati n l?. 'an'- P°se' hitro raste, začeli so z enim kontejnerjem P°ništva mesečno, sedaj jih pošljejo pet do šest, konec letoš-Jega leta naj bi jih šestnajst mesečno. Zaradi stabilnosti posla ameriški kupec zainteresiran za kapitalsko povezovanje, sku-P J s podjetjem Fingrad je pripravljen odkupiti 74-odstotni last-iski delež, ki ga ima v podjetju Stol Ambienti delniška uzba Stol. Vendar se pri tem zatika, saj matični Stol postav-Ja tako visoko ceno, da je nad njo že obupal domači Brest, ki Je najprej zanimal za nakup. Kamniški Stol je bil od nekdaj P°jem dobrega, predvsem pisar-lskega pohištva. V začetku de-etdesetih let je zašel v krizo, iz tat ere še ni povsem izvil. Marca !9" je bilo ustanovljeno podaje Stol Ambienti, ki nadaljuje ^Proizvodnjo ploskovnega po-^lštva, pod blagovno znamko to1 ga prodaja tudi na tuje, zla-sti v ZDA. V Stolu Ambienti j1*3 matični Stol 74-odstotni !as,ninski delež, 26-odstotnega llYv_ •ma vodstvo podjetja, ki je v ta ,Q!ner> pred leti ustanovilo pod- jetje F ingrad. Nova proizvodna linija \^ dveh letih smo postavili nj^rcialne in tehnološke te-am '.Oktobra lani podpisan lo er'ski posel hitro narašča, le-?Hlo pognali novo, najsodo-vn.eJšo proizvodnjo linijo, ki je Jala 288 milijonov tolarjev, c pira nam pot do velikih kup-mev 2 novimi izdelki. Postavljati ludi novo informacijsko č hr>ologij0, ki nam bo omogo-^ a boljše spremljanje stroškov. Poh°S Smo uvedli tudi izdelavo Vehištva po naročilu in kot pr-j/8a opremili hotel Larix v ranjski Gori," je povedal di-ptor Podjetje Peter Šmid. n uresničevanju sanacijskega Ltajf SO Približno na pol poti. du 0 Poslovno leto so v skla-J0nz njim zaključili z 22,6 mili-Že a tolarjev izgube. Letos je 25 j?redviden dobiček v višini ne K miliJ°na tolarjev. Morda j 0 v celoti dosežen, saj jim l P°mladi padel v vodo posel ka^rnškim podjetjem'Elka, s nai!t'm je Sto1 sodeloval devet-ban. .lel- Nemška Dresden d0|, Je Prijavila njegovo preza-Pod-Cn°St' zato se Je matično niškJetJe Voko' ki izdeluJe Pisar" je h° °Prerno' odločilo, da svo-£lkaCerinsko tr8°vsko podjetje SU)UZapre- Tako Je kamniški k0y i [nbienti izgubil 18 odstotne^ .elncga prometa in išče Pri(j0. .J?CQ> prvo naročilo so že da pri Podjetje Ikea. Izpa-He Do , do konca leta verjetno stili mog,i v celoti nadome- ^'tfo narašča ameriški prd posel že 29 aj.a na ameriški trg ima Že, da k Stotni delež' vse Pa ka" pfedst §e večJ'- APr'la so se 3Un istavji 1 na sejmu v Atlanti in sejni na največjem ameriškem je bj Pohištva v Chicagu, kjer edini ,mniski Stol Ambienti Sv°je i S'°venski izdelovalec. ,asin0 ki ke je Predstavil pod "Sem 8ovno znamko. ^ 1)1 OlV*l___ * Obseg poslovanja je vse večji, zato sem zainteresiran za kapitalsko vlaganje, vendar ne nameram postati večinski lastnik," je dejal Jonathan Blonde, lastnik podjetja Prestige Office Furnitue iz Nevv Vorka, ki se je minuli teden mudil v Sloveniji. Dodal je še, da so Stolovi stoli zelo udobni, kar ameriški kupci zelo cenijo. Visoka najemnina za tovarniške prostore "Pomanjkanje obratnega kapitala za financiranje hitro rastoče proizvodnje, usposabljanje zaposlenih za vse bolj tehnološko zahtevno proizvodnjo, preveliki stroški z najemnino za proizvodne prostore in neustrezna sestava premoženja so naši glavni problemi," je dejal vodja ekonomike in kontrolinga Milan Hudobivnik. Proizvodne prostore je Stolu Ambienti dala v najem matična družba Stol, zgrajeni so bili leta 1973. "Za najemnino bi v dvajsetih letih plačali 14 milijonov mark, premoženje je vredno devet milijonov mark. Stroški so za nas previsoki, zato želimo pridobiti strateškega partnerja, pri tem pa ohraniti blagovno znamko Stol. Za obrani kpital potebujemo pet do šest milijonov mark," je povedal Hudobivnik. Brest je obupal Delniška družba Stol je pripravljena prodati 74-odstotni lastninski delež v podjetju Stol Ambienti, 18. maja letos je objavila javni razpis, ki je uradno odprl pot za kapitalska povezovanja. "Vendar je bil razpis nekoliko zavajajoč, za nakup seje zanimal Brest, ki je nameraval postati strateški partner Stola Ambienti. Vendar je bila cena previsoka, Brest ni bil pripravljen odšteti 1,3 mililjarde tolarjev. Ponudbo sta sedaj dali podjetji Fingrad in Prestige Office, vendar brez varščine, ker je preveč tvegana. Delniška družba Stol ima namreč hipoteke na premoženje, za nekatera zem- ..°ePtembra lani sem v Slovelo prišel prvič, v tem času so l°varni zelo napredovali. Na Soriškem trgu prodajamo že cllri Stolove programe, sedaj se ^ovarjamo o petih dodatnih ^gramih, s katerimi lahko do-ie?imo do 10 milijonov dolar-t«, lelnega prometa, v petih le-n Pa 35 milijonov dolarjev. Peter Šmid in Jonathan Blonde Ijišča je tožbo vložila občina. Stvar je tako obtičala na mrtvi točki in s Slovensko razvojno družbo se dogovarjamo, da bi Stol objavili ponoven razpis. Milan Hudohivnik Najsodobnejša proizvodna linija je veljala 288 milijonov tolarjev. Roko ponuja tudi ameriška družba Prestige Office, ki je zainteresirana za stabilno sodelovanje, ne namerava pa postati večinski lastnik podjetja Stol Ambienti," je povedal Matjaž Zorman, direktor podjetja Fingrad in član skupščine Stola Ambienti. "Večinski lastnik je obnaša mačehovsko, zato nastaja poslovna škoda. Želeli smo prevzeti podjetje Stol Sloga, manjše Stolovo podjetje, ki je izdelovalo našim podobne izdelke. S tem bi v Slogi ohranili delovna mesta, vendar se je Stol raje odločil za njegov stečaj," je dejal Zorman. Nov program sodobnega pisarniškega pohištva V podjetju Stol Ambienti so v zadnjem letu in pol razvili povsem nov program pisarniškega pohištva, ki so ga delovno poimenovali Tangram, predstavil gaje arhitekt Damjan Ursie. Nov program temelji na trikotnih površinah, ki imajo neverjetno veliko možnosti sestavljanja. Zato je izjemno prilagodljivo, ustreza različnim prostorom in zahtevam kupcev. Predvsem pa je prilagojeno sodobnemu načinu pisarniškega poslovanja, za katerega je značilno komuniciranje med sodelavci in uporaba računanikov. Nov pohištveni program bodo začeli izdelovati septembra, novembra ga bodo predstavili na ljubljanskem pohištvenem sejmu in februarja prihodnje leto na največjem ameriškem pohištvenem sejmu v Chicagu. Direktor Stola Ambienti Peter Šmid pravi, da želijo postati vodilni slovenski izdelovalec pisarniškega pohištva in da bo novi pohištveni program pomembno prispeval k temu, saj predstavlja pravo osvežitev. Poskusno ga že izdelujejo za We-stern VVireless, ki je prišel v Slovenijo kot tretji operater prenosne telefonije. • Marija Volčjak Savi Tires "avtomobilski" certifikat Velik dosežek za Siivo Tire s Kranj, 13. julija - Minuli teden je Sava Ures, podjetje v koncernu Goodvear, pridobila certifikat kakovosti ISO TS 16949, ki ga imajo le najboljši svetovni dobavitelji avtomobilske industrije. Omenjeni standard ureja medsebojne odnose med proizvajalci avtomobilov in njihovimi dobavitelji, njegov namen pa je razvijanje temeljnih sistemov kakovosti, ki zagotavljajo nenehno izboljševanje, preprečevanje napak ter zmanjševanje stroškov. Certifikat ISO TS 16949 je v avtomobilski industriji pomemben pri izbiri proizvajalca pnevmatik za prvo vgradnjo v novo vozilo, zato je slednji za Savo Tires veliko priznanje, ki ji odpira nove poslovne možnosti. Standard zagotavlja proizvajalcem avtomobilov in dobaviteljem medsebojno komuniciranje, ocenjevanje uspešnosti in nenehen razvoj. Richard A. Johnson, glavni direktor in predsednik uprave Save Tires, je za pridobitev certifikata dejal, daje slednji ne le velika prednost, ampak tudi pogoj za preživetje na zahtevnem svetovnem trgu. "Najvišjo stopnjo v upravljanju kakovosti smo uspeli pridobiti v razmeroma kratkem času, kar je za vse zaposlene v Savi Tires velik uspeh in priznanje," je še dodal Johnson. David Gomez, podpredsednik za proizvodnjo v Savi Tires, je povedal, da že imajo prvi izziv, kajti konec julija bodo začeli s proizvodnjo pnevmatik za prvo opremo novega avtomobila Ford Mondeo. Za zagotavljanje novih pravil in večje kakovosti ja»potrebno sodelovanje vseh zaposlenih, zato so v Savi Tires pripravili več delavnic, na katerih so omogočili stik vodstva z zaposlenimi. "Nivo kakovosti, ki smo ga pridobili s standardom kakovosti moramo nenehno ohranjati, kar zahteva stalne izboljšave, natančno vodenje razvoja, stroškov in morebitnih izgub ter merjenje kakovosti poslovanja," je pojasnil Jean Paul Koeu-ne, vodja O^CH-a v Savi Tires. Koncem Goodvear je med prvimi v svetu pridobil tudi certifikat ISO 9000, standard kakovosti, ki predstavlja splošen niz upravljanja kakovosti. • R. Š. Pogajanja s kontrolorji letenja uspešna Stavka kontrolorjev prekinjena Zahtevajo poseben dodatek za kontrolorje letenja in operaterje podatkov ter podpis kolektivne pogodbe. Ljubljana, 13. julija - Po pogajanjih, ki so se začela v torek in nadaljevala v sredo, so predstavniki kontrolorjev letenja in prometni minister Jakob Presečnik po šesturnem pogajanju vendarle dosegli dogovor. Napovedana stavka je bila prekinjena in ni prišlo do preusmeritve letov na zagrebško letališče. Slednja je zamrznjena do 20. julija. Pogajanja, ki so se začela v torek, so bila neuspešna in tudi za sredino nadaljevanje je sprva slabo kazalo, vendar je do dogovora le prišlo. Stavka je bila napovedana za 14.30 in ker pogajanja še niso bila končana ter stavka uradno ni bila preklicana, je bil zračni prostor brniškega letališča dobro uro zaprt. Sklenjeni dogovor predvideva podpis kolektivne pogodbe za kontrolorje letenja do začetka oktobra. Priprave in pogajanja o kolektivni pogodbi se začnejo hkrati s pripravo zakona, ki bo uredil način in obliko zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa. Gregor Bukovec, predsednik Sindikata kontrolorjev letenja, je povedal, naj bi se kontrolorska služba reorganizirala do konca letošnjega leta, pogoj je sprejetje Zakona o navigacijskih službah zračnega prometa. Do tedaj naj bi tako kontrolorji letenja kot tudi operaterji podatkov prejemali dodatek v višini 25 odstotkov osnovnega količnika za določanje plače. "Naša služba naj bi delovala kot javno podjetje v 100-odstotni lasti države, zdaj spadamo v državno upravo, do oktobra pa naj bi bil sprejet tudi zakon, ki bi to omogočil. Minister nas je na pogovor povabil le dan pred napovedano stavko, prvi dan pogajanj je bil neuspešen. Ker pogajanja še niso bila končana, je prišlo do eno-urne stavke in zapore zračnega prostora," je pojasnil Bukovec. Plače bodo urejene s kolektivno pogodbo, kar je bila prva stavkovna zahteva, Ministrstvo za promet pa si bo prizadevalo, da bo slovenska vlada do 10. septembra pripravila predlog Zakona o navigacijskih službah, reorganizacija naj bi bila končana tri mesece po sprejetju zakona. Na pogajanjih so se dogovorili, da bo kolektivna pogodba urejala tudi zavarovanje licenc. Bukovec je še dodal, da je stavka le prekinjena do uresničitve dogovora. Napovedana stavka bi povzročila Adrii Airways veliko škodo in dodatne stroške, po besedah tiskovne predstavnice Ljerke Zupančič bi zaradi preusmeritve letov na zagrebško letališče imeli dnevno 20 milijonov tolarjev dodatnih stroškov, ostale letalske družbe pa bi lete na brniškem letališču v primeru stavke odpovedali. "Adria Airvvavs ima tedensko več kot 150 letov, v primeru njihove odpovedi bi dnevno imeli vsaj en milijon mark izgube," je še dodala Zupančičeva. • R. Škrjanc V Planiki cene nižje za polovico Kranj, 13. julija - Prva polovica letošnjega leta je bila za kranjsko podjetje obutve Planika zelo uspešno, saj so za dobro tretjino povečali obseg poslovanja. Boljši promet je v zadnjem čašu posledica posezonskega znižanja obutve. Planika je cene znižala za polovico, druge obutvene tovarne so jih večinoma znižale za 40 odstotkov. Planikine prodajalne so bile odlično obiskane, pripravili so tudi Planikine dneve obutve pred tovarniškimi prodajalnami, ki naj bi v prihodnje postali tradicionalni. V Planiki pravijo, da so posezon-ske razprodaje obutve prezgodaj, saj kupci tako poletno obutev lahko kupijo po nižjih cenah še pred počitnicami. • R. S. POSLI IN FINANCE __ureja: Marija Volčjak Blejski hotel Lovec prodan na dražbi Podjetje List novi lastnik Lovca Blejsko Hotelsko turistično podjetje (HTP) Hotel Lovec v stečaju je na sredini javni dražbi dobilo novega lastnika - Za 1.950.000 mark ga je kupilo ljubljansko trgovsko-nepremičninsko podjetje List - Med dražitelji tudi Bahtiar Bajrovič in Tomaž Loboda, ki je od dražbe odstopil - Novi lastnik prevzel obveznosti denacionalizacijskega postopka Kranj, 13. julija - S sredino javno dražbo na kranjskem Okrožnem sodišču se je razpletla zgodba blejskega hotela Lovec, ki je zaprt že tretje leto. Hotelsko turistično podjetje (HTP) Hotel Lovec, kije bilo v stečaju, je za 1.950.000 mark kupilo ljubljansko trgovsko nepremičninsko podjetje List, d.o.o., ki je z nakupom pravne osebe prevzelo tudi denacionalizacijske obveznosti. Hotel Lovec je na sredini dražbi dobil novega lastnika, kupilo gaje ljubljansko trgovsko - nepremičninsko podjetje List, d.o.o., njegov direktor Franc Gajšek pa še ne, čemu naj hi hotel v prihodnje služil. Dražbe sta se poleg Franca Gajška, direktorja podjetja List, udeležila tudi Bahtiar Bajrovič, lastnik in direktor Sporti-ne, ki se je dražbe udeležil kot fizična oseba, in Tomaž Loboda, ki je bil pripravljen plačati izklicno ceno 1.500.000 mark in je od dražbe odstopil. Draži-telja Gajšek in Bajrovič sta ceno dvigala za 50.000 mark in po petem višanju je največ ponudilo podjetje List. Hotel Lovec je bil prodan za 1.950.000 mark. Pogodba bo sklenjena v 15 dneh in v tem času je treba plačati kupnino, le v primeru bančnega jamstva se rok podaljša na šest mesecev. Javna dražba je bila končana v dobrih dvajsetih minutah, kupec hotela Franc Gajšek pa je po dražbi povedal, da še ne ve, kaj bodo storili s hotelom oziroma kakšne načrte imajo z njim. Vidno zadovoljen je bil tudi stečajni upravitelj Mihael Savnik, ki je dejal, da je dražba uspešna vsaj iz treh razlogov; ker je bil hotel sploh prodan, prodaja je prvič uspela in prodan je bil za vsaj 30 odstotkov višjo cene od izklicne. "Novi del hotela, nad katerim ni bilo denacionalizacijskega zahtevka, smo že pred tem nameravali prodati po delih, vendar se upniki s tem niso strinjali. Leta 1999 je imelo HTP Hotel Lovec 352 milijonov tolarjev terjatev, s sedanjo kupnino jih bo moč plačati le del. Stečaj seje s prodajo po dveh letih vendarle končal," je pojasnil Savnik. V HTP Lovec je bilo ob stečaju zaposlenih 39 delavcev in je bil nazadnje v lasti Slovenske razvojne družbe. Za stari del hotela so pred dobrimi desetimi leti nasledniki denacionalizacijskega upravičenca (štirje upravičenci) na radovljiški Upravni enoti vložili denacionalizacijski zahtevek za LEPOTO NOTRANJE PODOBE NAJDETE V PRENOVLJENI TOVARNIŠKI TRGOVINI GORENJSKIH OBLAČIL, d.d.. BLEIVVEISOVA 30 V KRANJU. Prodajalna je odprta: pon. - pet.: 8. -19.30 sobota: 8. -12.00 ure vrnitev hotela v naravi. Podjetje se s tem ni strinjalo, vrnitev v naravi pa je zavrnilo tudi upravno sodišče. Leopold Perne, eden od naslednikov denacionalizacijskega upravičenca, je povedal, da so sedaj upravičeni le do odškodnine, postopek se vleče že neznansko dolgo in še ni končan, gre za okoli 600.000 mark, dobrih 500.000 mark odškodnine pa so Pernetovi za porušeni del hotela in zemljišče v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada že dobili. "Hotel Lovec je bil zgrajen v prejšnjem stoletju, moja starša sta ga dvakrat tudi povečala. V njem je bilo okoli 20 sob, po vojni, leta 1948, so nam hotel vzeli in ga podržavili. Naš denacionalizacijski zahtevek še vedno ni rešen in na razplet oziroma odločbo čakamo že dobrih deset let. Zdaj so počitnice in z odločbo verjetno ne bo nič," je dejal Perne. Blejci si želijo, da bi hotel Lovec tudi v prihodnje služil svoji dejavnosti, česar pa novi lastnik ni potrdil, saj načrtov zanj še nima. Ljubljansko podjetje List, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1989 in je registrirano za trgovanje na debelo in drobno z mešanim blagom, ukvarjalo pa naj bi se trudi z nepremičninami. • R. Škrjanc, foto: G. Kavčič Napovedujejo živahen sejem 51. Mednarodni Gorenjski sejem bo v Kranju od 10. do 19. avgusta Kranj, 13. julija - Z Gorenjskega sejma sporočajo, da je v Savskem logu že skoraj vse nared za letošnji tradicionalni veliki prodajni sejem. 51. mednarodni avgustovski sejem bodo odprli 10. avgusta in bo trajal do 19. avgusta. Obljubljajo tradicionalno bogato in raznovrstno ponudbo blaga in izdelkov za široko potrošnjo, pohištva, bele tehnike, akustike, konfekcije, kmetijske mehanizacije, avtomobilov, gradbenih materialov, montažnih hiš in drugih izdelkov. Sejem bodo tudi letos spremljala gostinska ponudba z zabavnim parkom in programom za mlade in druge obiskovalce sejma. Prvič bodo letos popoldne na sejmu različne otroške delavnice; od lutkovnih, likovnih in drugih oblik ter otroške predstave. 11. in 18. avgusta bodo na sejmu prišli na svoj račun rolerji, ljubitelji fun balla, badmintona, spretnostne vožnje s kolesi in skiroji, agilitija in drugi. 12., 15. in 19. avgusta pa bo na sejmu popoldanski narodno/abavni program s predstavitvijo folklorne skupine. Ob sejemskih večerih, med 20. in 1. uro ponoči, pa bodo za zabavo in sprostitev skrbeli različni ansambli in pevci. Skratka, avgustovski sejem bo tudi letos poskrbel za nadaljevanje petstoletne sejemske tradicije v Kranju. • A. Ž. EPTA Založba Podlimbarskega 29 / p.p. 2700, SLO-1001 Ljubljana, Telefon: 01-513-3000, Telefax: 01-513-3028 HARRY POTTER OGNJENI KELIH PRIHAJA - SE BO V SLOVENIJI PONOVIL AMERIŠKO-ANGLEŠKI SCENARIJ IZPRED LETA DNI? Tedaj smo v Delu lahko prebrali: ..."Po angleških in ameriških cestah se valijo zastraženi konvoji tovornjakov, njihova vsebina je strogo zaupna. Vendar ne gre za jedrske odpadke ali orožje: tako varovan je enajstletni literarni junak Harry Potter..." Ste te dni na slovenskih avtocestah opazili kak zastražen konvoj? No, šalo na stran. Ognjeni kelih izide 16. 7. 2001. Ta hip že lahko povemo, da ga bodo v številnih slovenskih mestih čakali navdušeni harrvjevci. Pripravljajo se dogodki in nekatere izbrane knjigarne Mladinske knjige bodo odprte pozno v noč, v njih pa bo utripalo čarobno vzdušje. V Knjigarnah Mladinske knjige v Ljubljani (Konzorcij, Slovenska 29), Mariboru (Jurčičeva ulica 8), Novem mestu (Glavni trg 9) in Kopru (Dom knjige, Pristaniška 5a) bo ponedeljkov večer res ognjen. Več o "vročem scenariju ognjenega ponedeljka" si lahko preberete na spletni strani; www.harryjezakon.com. "otš'- Srednja biotehniška šola Kranj Smledniška c. 3, 4000 KRANJ Tel.: 04/280 57 00 Fax: 04/280 57 18 razpisuje naslednja delovna mesta: UČITELJA-ICO ANGLEŠKEGA JEZIKA polovični delovni čas, določen čas UČITELJA-ICO MATEMATIKE polovični delovni čas, določen čas UČITEUA-ICO STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV (za področje poljedeljstva, vrtnarstva, parkovne rastline in parkovne tehnike) polni delovni čas, določen čas UČITELJA-ICO PRAKTIČNEGA POUKA (za področje živilstva) pogodbeno delo Začetek dela je 1. 9. 2001. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Srednja biotehniška šola Kranj, Smledniška c. 3, 4000 KRANJ. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. "Ekološke" cene V nekaterih slovenskih krajih, zlasti v Ljubljani, imajo že urejene ekološke tržnice. Ljubljanska seje preselila s Cankarjevega nabrežja na Pogačarjev trg. Objavljamo nekatere cene na "ekološki" tržnici v Ljubljani: češnje 700 tolarjev, smokve 650 tolarjev, blitva od 600 do 700 tolarjev, bučke 300 tolarjev, čebula od 100 do 400 tolarjev, česen 100 tolarjev, stročji fižol od 600 do 800 tolarjev, šop korenja 150 tolarjev, mladi krompir od 200 do 300 tolarjev, por 1000 tolarjev, radič 600 tolarjev, rdeča pesa 490 tolarjev in solata od 290 do 600 tolarjev. Kilogram ajdove moke je P° 750 tolarjev, kilogram koruzne moke od 200 do 300 tolarjev, kilogram pšenične moke po 250 tolarjev, kilogram pirice in moke od 1000 do 1200 tolarjev. Liter bučnega ali sončničnega olja je mogoče dobiti za 900 tolarjev, kilogram domačega kruha za 500 tolarjev, liter jabolčnega soka za 300 tolarjev in kisa za 270 do 400 tolarjev. Liter kravjega jogurta stane 300 tolarjev, domače jajce od 35 do 40 tolarjev in kilogram mladega svežega kravjega sira 2000 tolarjev. Na kranjski tržnici Tedenski vodnik po kupčijah Kmečkega glasa objavlja cene na kranjski tržnici. Te so krompir od 60 do 200, korenje od 200 do 250, čebula od 100 do 200, česen od 400 do 450, stročji fižol od 650 do 700, fižol v zrnju od 400 do 700, grah stročji 600, grah zrnje 600, zelje glave 100, kislo zelje 300, kisla repa 300, cvetaća 300, brokoli 300, rdeča pesa 150, por 300, solata od 250 do 600. radič od 600 do 1000, špinača od 500 do 600, blitva od 350 do 400, paradižnik 350, paprika od 550 do 700, kumare 300, jabolka od 100 do 150, hruške 450, grozdje od 800 do 1000, limon« od 260 do 300, jagode od 300 do 500, češnje od 500 do 700, breskve 400, marelice 300, lubenice 150, orehova jedrca 990, jajca od 17 do 25 in šampinjoni 700. Na slovenskih tržnicah prodajalci poudarjajo, da kljub dof stom posel dobro cvete. Zaradi dobre ponudbe so cene nekolik? padle. Posebno dobro gredo v prodajo breskve, bučke, stročji ve žol, paradižnik in paprike ter sadje in zelenjava. Živina naprodaj Na trgu z govejo živino in prašiči ni večjih pretresov. Goveje21' vine je dovolj, vendar so se cene dvignile, kar je dobro za rejce' Poleti seje tudi povečalo povpraševanje po prašičih, katerih cene so se tudi dvignile. Po napovedih mesarjev in rejcev naj bi se fil čele cene sčasoma nižati. Sicer pa so cene od primera do pr'nie' ra različne, saj gre ponavadi za dogovor med rejcem in kupcern' www.ribeinvode.com DJOltO. ■ Media Art www.gorenjskaoniine.com c%± OlLf Ini tisk , interni dio Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA razpisuje v Oddelku za okolje in prostor prosto delovno mesto PRIPRAVNIKA e s VII. stopnjo univerzitetne izobrazbe pravne ali visoke strokov^ izobrazbe upravne smeri. Delovno razmerje se sklene za doloce čas za dobo enega leta s polnim delovnim časom. Kandidati morajo poleg strokovne izobrazbe izpolnjevati s^ splošne in posebne pogoje, določene z Zakonom o delavciP državnih organih. -Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati P° Ijejo v 8 dneh na naslov: Republika Slovenija, Upravna en Radovljica, Kadrovska služba, Gorenjska c. 18, 4240 Radovlji^ Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka sprejemanje prijav. Tovarna elementov in sistemov za avtomatizacijo, d.o.o., Žiri Novovaška 147, 4226 ŽIRI Tel.: 04 505 10 00 Fax: 04 519 14 40 E-mail: vibro@siol.net www.vibro.si Skupščina družabnikov podjetja VIBRO, d.o.o., ŽIRI, Novova5 147, 4226 ŽIRI razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ki bo pripravljen sprejeti izziv in podjetje z več kot desetletno dicijo voditi k novim vizijam Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri Jj - vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih del mestih - ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika Kandidati, ki menijo da jim ta izziv ustreza, naj pisne prijav«5 ^ Ijenjepisom in dokazili o izpopolnjevanju razpisnih P°9°je(\as šljejo v 10 po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov p°a> pripisom "ZA RAZPIS". Direktorja bo po predstavitvi skupščini družabnikov izbrala i^ novala za petletni mandat, s šestmesečnim poskusnim de Kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po sprejetJ pa o imenovanju. POSLI IN Fl N A I.NCE ureja: Marija Vo čjak Dvojno označevanje cen Mubljana, 13. julija - S prvim julijem je začela veljati spre* etnba Pravilnika o načinu označevanja cen, ki določa dvojno bnejših razlogov, ki :>Iaga, zato so pravila o načinu blaga in -4 — 'Značevanje cen. Cena je eden od pomeml 'Pnvajo na odločitev o nakupu ' označevani* rvn hi,,.™ ir, storitev v pravil imus pri nvi pokojninski družbi Kr 'ekfanj' Ju'"Ja ■ Družba Saturnus Avtooprema, d.d., je za ko-jjtg^P0 varčevanje svojih 536 zaposlenih za drugi pokojninski °Pne izjave že podpisali, julija pa bodo prva izplačila. Satur- Pristc 'Z^ra'a ^rvo pokojninsko družbo. Delavci so pogodbe in SeJe tako pridružil 217 podjetjem, ki so do konca letošnjega Junija r Pod pisala pogodbe o pristopu. Po dosedanjih izkušnjah od - Sa Pristopne izjave do plačila prve premije minejo 2 ali 3 ^Csec™ r"SlU^I1C IZJavc uo Plat;iia prve premije iiiincju t. au j> ča)0 '• Junija je od 217 podjetij, ki so podpisala pogodbo, vpla-družh je 79 P°dJet'J s 4300 zaposlenimi. Prva pokojninska j&Pok spada med tri največje izvajalce prostovoljnega dodatne-se je j 0jninskega zavarovanja. Število lastnikov omenjene družbe 12 začetnih 12 povečalo na 27. • R. Š. ^ku certifikat ISO 14001 'a, 13. julija - Družba Lek je pridobila mednarodni stan- 14001, ki določa zahteve za sistem okoljskega upravlja-s/oy lS}Qm Je certificiral Slovenski inštitut za kakovost in mero- [Qn] v družbi Lek temelji sistem ravnanja z okoljem na celovi-okojji ristoPu do okolja, ki se uveljavlja z načrtovanjem ravnanja z jenjeern' v°denjem okoljskih programov ter spremljanjem in mer-e]etTl °kolJskih vidikov poslovanja. Že pred leti so začeli uvajati Tianj^te ol<0liskega upravljanja, s katerim naj bi dosegli čim okoijsf ŠanJe za okolje, zmanjšali porabo energije, obvladovali Post0 f stroške in vzpostavili odgovorno ravnaje z odpadki. V Stavil sv -23 pridobitev certifikata ISO 14001 je Lek javno pred-denja °JO °k°Usko politiko, ki je tudi sestavni del poslovnega vo-Lek 0tj°menJene družbe. Ob pridobitvi certifikata so v Galeriji fektiy e razstavo otroških risb, ki so nastale ob akciji Vodni de-Jev0m 0Velovanje Leka ter Inštituta za celostni razvoj in okolje *°stl z n*eni a^c'Ji pokazatelj izvajanja politike okoljske odgovor-^to'.,„?JOpa naJ hi ozaveščali mlade in jih spodbujali k skrbi za vodo i in zaščito mokrišč. R. S. ^Pešno poslovanje koncema Jtereuropa in razvojni načrt Francoska banka kupila večinski delež banke SKB Ljubljana, 13. julija - Delničarji banke SKB so na nedavni skupščini potrdili pogodbo o pripojitvi ljubljanske podružnice Societe Generale k banki SKB. Omenjeni banki naj bi v začetku oktobra začeli delovati kot enotna banka. Banka SKB je od letošnjega aprila v večinski lasti ugledne francoske banke, združitev pa naj bi razširila krog poslovnih partnerjev in obogatila ponudbo storitev. SKB naj bi okrepila svojo kapitalsko moč in povečala konkurenčnost. Slednja uvaja novo organizacijo in svojo dejavnost koncentrira v treh sklopih; bančne storitve, komercialno bančništvo ter kapitalski trgi. Pripojitev k francoski banki naj v SKB banki ne bi vplivala na zmanjševanje zaposlenih. Ljubljanska podružnica Societe Generale deluje od leta 1994 inje z lansko bilančno vsoto dobrih 13 milijard tolarjev najmanjša slovenska banka. SKB banka naj bi se v okviru mednarodne skupine Societe Generale v naslednjih letih vrnila na tisto mesto med slovenskimi bankami, ki ga je v devetdesetih letih že imela. S pridružitvijo francoski banki naj bi se ji za približno milijardo tolarjev povečal osnovni kapital in naj bi znašal dobrih 8 milijard tolarjev. Banka SKB bo zato izdala nove delnice, eno delnico banke Societe Generale bodo zamenjali za 8,63 delnice banke SKB. • R. Š. Kranj i -i • cerna i' • Julija - Minuli petek je bila skupščina delničarjev kon-^inm„ ereuropa, na katerem so predstavili poslovno poročilo PlihodeV '6ta ter razv°jni načrt koncema do leta 2005. Lanski toWjev .Je ki' večji za 22 odstotkov in znaša dobrih 33 milijard ulega 1,5 v^pkiček iz poslovanja pa je bil višji za 7 odstotkov in zna- arJev g;'1Jarde tolarjev. Lani je Intereuropa imela 2 milijardi to-Va'e tucf Cfa dorj'čka, k čemur so z dobrim poslovanjem prispe-°erria se • Venske 1° hrvaške družbe. Razvoj omenjenega kon-^d. ;„ Je nadaljeval z uspešnim prevzemom družbe STC Celje, Ve^al jvS .Posl°vanjem hrvaških družb, kjer je v večini družb po-na (jein0j delež in se približal 100-odstotnemu. Bruto dividenda j^di ProICo zr|aša 160 tolarjev. Nadzorni svet družbe je potrdil ^reu,81^111 razvoJa koncerna do leta 2005, po katerem naj bi si n'h st0rj?Pa Prihorila položaj srednje velikega ponudnika logističen raz ev v Evropi. Zato je poslovna politika usmerjena v uskla-°VdarekJ ponudbe storitev , kadrov, organizacije in tehnologije. Stiko. , Je ria preobrazbi ponudbe iz klasične špedicije v logi-* R. S. MOBILovem omrežju k?P t's°č uporabnikov ^Slnel3;ju,ija * Po zadnjih podatkih ima SI. MOBIL, operater D^žju ?elefoniJe v sistemih GSM 900 in GSM 1800, v svojem anjča k tis°č uP°raDnikov. Njegov jubilejni član je postal Pravij Dn K°nrad Rado Okorn, omenjeni operater pa mu je pridni*,. pIesenečenje. Bojan Dremelj, predsednik uprave delniške h'Sl-MOBTf °BIL' mu Je izročil telefonski aparat Siemens SL 45. v e telef lma skoraJ 20-odstotni delež na slovenskem trgu mo-^eVanjih°n.1-'e' ^ ga namerava v prihodnje še povečati. Po pred- le l\ Ir 3, naveeu"1 naJ Di se število uporabnikov do konca leta povečalo toVa.no P1 250 tisoč. Operater mobilne telefonije je dosegel načr-l'6 in vod°inkUrenČno P°nudbo, kakovostno omrežje, nove storit-uPorah ° V'°g0 pri uvaJanJu novih tehnologij. Na veliko števi-SVeznjev • kov Je vplivala tudi zanimiva ponudba naročniških v »n predplačilnih paketov Halo. • R. Š. Živila odprla prenovljeni Market Na Klancu Kranj, 13. julija - Trgovsko podjetje Živila Kranj bo danes odprlo prenovljeno prodajalno Market Na klancu, kjer bo na 350 kvadratnih metrih na voljo raznolik izbor prehrambenih in galanterijskih izdelkov. Boljša je ponudba sadja, svežih in delikatesnih izdelkov, pijač, poskrbeli pa bodo tudi za ljubitelje mehiške in kitajske hrane. Market bo odprt od ponedeljeka do petka od 8. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 17. ure, v njem bo delalo 9 zaposlenih. Živila je prenova, načrte zanjo je pripravil arhitekt Dare Weingcrl, stala 115 milijonov tolarjev, povečali so prodajne površine in število parkirnih mest. • R. Š. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 13. 7. 2001 \ nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA L0N, d.d. Kranj 111,70 112,20 15,85 15,95 11,25 11,35 HIDA - tržnica Ljubljana 111,85 112,05 15,87 15.91 11,29 11,32 HRAM ROŽCE Mengeš 111,95 112,15 11,28 11,33 ILIRIKA Jesenice 111,80 112,10 15,87 15,94 11,28 11,33 ILIRIKA Kranj 111,70 112,15 15,86 15,94 11,28 11,32 ILIRIKA Medvode 111,85 112,15 15 86 15 94 11.28 11,34 INVEST Škofja Loka 111,80 112,15 15,88 15,92 11,28 11,32 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 111,46 112,25 15,84 15,96 11.26 11,34 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 111,80 112,20 15,87 15,95 11,28 11,35 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.ri.Kranj 111,55 112,15 15,86 15,94 11,25 11,35 PBS D.D. (na vseh poštah) 110,70 112,35 14,93 15,93 10,85 11,32 SZKB Blag. mesto Žiri 111,40 112,10 15.80 1596 11.23 11.34 TALON Škofja Loka 111,80 112,20 15,84 15.98 11.23 11.34 VVILFAN Jesenice supermarket Unton 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor ■530 40 40 f&.h ■ 13 h, 13.45h-18,h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 111,64 112,17 15,76 15.94 11.23 11.33 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Imsdi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. www.ribeinvode.com p»t«Media Art www.gorenjskaonline.com Digitalni tisk Občina Jesenice Titova 78 4270 Jesenice OBČINA JESENICE Datum: 10.7.01 Številka: 466-22/01 Na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS št. 44/97), ter Pravilnika o prodaji, oddaji za gradnjo in menjavi, ter oddaji v najem stavbnih zemljišč v lasti občine Jesenice (UL RS 22/2000), Občina Jesenice, C. M. Tita 78 Jesenice, objavlja JAVNI RAZPIS O PRODAJI STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1. Predmet javnega razpisa so stavbna zemljišča na območjih, ki jih urejajo Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Plavški travnik II -Vrbje (Ur.list RS št. 40/92), Odlok o zazidalnem načrtu C. železar-jev - Gasilski dom na Jesenicah (Ur. list 79/00), ter Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Jesenice (Ur. list RS 15/91, 6/97, 13/97, 51/98), in sicer zemljišča z naslednjimi oznakami: 1.1 - pare.št. 543/16, k.o. Podmežakla, izmera 18 87 m2 razpisna dokumentacija št: I. 1.2- pare.št. 543/17, k.o. Podmežakla, izmera 13 15 m2 pare.št. 543/20, k.o. Podmežakla, izmera 5 60 m2 razpisna dokumentacija št: II. 1.3- pare.št. 561/1, k.o. Jesenice izmera 14 15 m2 pare.št. 561/3, k.o. Jesenice izmera 56 m2 pare.št. 561/4, k.o. Jesenice izmera 32 m2 pare.št. 561/5, k.o. Jesenice izmera 55 m2 pare.št. 561/6, k.o. Jesenice izmera 55 m2 pare.št. 561/7, k.o. Jesenice izmera 55 m2 razpisna dokumentacija št: III. 1.4 - pare.št. 1384, k.o. Jesenice izmera 12 84m2 razpisna dokumentacija št: IV. 1.5 - pare.št. 22/1, k.o. Jesenice izmera 3 40 m2 izmera 20 70 m2 pare.št. 22/2, k.o. Jesenice izmera 4 m2 izmera 6 10 m2 pare.št. 22/4, k.o. Jesenice izmera 5 57 m2 razpisna dokumentacija št: V. 1.6 - pare.št. 69, k.o. Jesenice izmera 8 50 m2 pare.št. 72/1, k.o. Jesenice izmera 10 29 m2 razpisna dokumentacija št: VI. 1.7- pare.št. 116/1, k.o. Hrušica izmera 8 00 m2 pare.št. 116/2, k.o. Hrušica izmera 33 18 m2 pare.št. 117/1, k.o. Hrušica izmera 40 25 m2 razpisna dokumentacija št: VII. 2. Ponudniki lahko kandidirajo za enega ali več sklopov ponujenih zemljišč, glede na razpisno dokumentacijo. 3. Rok za predložitev pisnih ponudb za vse ponujene nepremičnine je 31. avgust 2001, do 12. ure. Ponudniki naj predložijo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA ODKUP ZEMLJIŠČA", z navedbo zaporedne številke (ene ali več) razpisne dokumentacije, osebno na vložišče Občine Jesenice ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Jesenice, Titova 78, Jesenice. V primeru, da za posamezen sklop ponujenih zemljišč glede na razpisno dokumentacijo, do postavljenega roka (31. avgust 2001), ne prispe nobena pravočasna in popolna ponudba, oz. iz razlogov, ki so na strani ponudnika ne pride do podpisa kupopro- dajne pogodbe za zemljišče, velja odprti rok za predložitev ponudb, vendar najdlje do konca proračunskega leta 2001. 4. Okvirna vrednost komunalno opremljenih zemljišč, ki so predmet razpisa, znaša od 60 do 85 DEM/m2, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sklenitve pogodbe. 5. Ob predložitvi ponudbe so dolžni ponudniki položiti varščino, kot garancijo za resnost ponudbe. Varščina znaša 10% od okvirne vrednosti zemljišč, za katere kandidira ponudnik. Varščino so dolžni ponudniki virmansko vplačati na žiro račun Občine Jesenice, št.: 51530-630-50155, sklic na št.: 7103997 Varščina bo izbranim ponudnikom vračunana v prodajno ceno, ostalim pa bo brez obresti vrnjena najkasneje v 15 dneh po odpiranju ponudb. 6. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: - ponujena cena 40% - ugodnejši plačilni pogoji 9% - predvideni program dejavnosti 5% - deficitarnost dejavnosti, potrebe po določeni dejavnosti v občini 5% - krajši predvideni rok izgradnje novega objekta 8% - mnenje občinske strokovne službe, pristojne za prostorsko planiranje 10% - skladnost predvidenega programa s programi dejavnosti sosednjih oz. bližnjih uporabnikov zemljišč 5% - vpliv na socialno-ekonomsko stanje v občini, s posebnim poudarkom na novoodprta delovna mesta 10% - smotrna izraba prostora, varstvo okolja 8% 7. Pravni posel kupoprodaje bo sklenjen v 30 dneh od dneva, ko odločitev Komisije za oddajo stavbnih zemljišč potrdi Občinski svet Občine Jesenice, in postane odločba župana pravnomočna. 8. Ogled zemljišč bo organiziran v petek, dne 27. julija 2001. Zainteresirani ponudniki naj se zglasijo tega dne ob 10. uri na Občini Jesenice. 9. Dokazila, ki jih mora vsebovati ponudba, specifični podatki o zemljiščih, ki so predmet javnega razpisa, ter posebni pogoji in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, so razvidni iz razpisne dokumentacije za posamezne sklope nepremičnin. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo proti plačilu 5:000,00 SIT, in sicer na Občini Jesenice, v Kabinetu župana, vsak delovni dan, od vključno srede, 18. julija, od 12. ure dalje. Na istem naslovu lahko dobijo interesenti tudi dodatne informacije v zvezi z razpisom. Plačilo za razpisno dokumentacijo je potrebno virmansko nakazati na žiro račun Občine Jesenice, št.: 51530-630-50155, sklic na št.: 7103997. Kopija virmanskega naloga se predloži ob dvigu razpisne dokumentacije. Občina Jesenice župan Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. V sredo na posestvu KŽK Kranj na Sorskem polju Gorenjski dan pšenice Predstavniki semenarskih podjetij so predstavili kmetijskim svetovalcem in pridelovalcem 21 sort pšenice, ki naj bi bile primerne tudi za gorenjske razmere. Letos na Gorenjskem dobra letina. Kranj, 13. julija - Kmetijska svetovalna služba iz Kranja in Mercator - KŽK, Kmetijstvo iz Kranja sta tudi letos priredila na posestvu Sorsko polje prikaz pšeničnih sort, ki so najpogostejše v Sloveniji in ki bi-utegnile tudi na Gorenjskem dobro roditi, ali pa se preizku-ševalno obdobje zaključuje. Pridelovalni pogoji so na Gorenjskem drugačni kot v Prek-murju, razlike pa so že med posameznimi predeli Gorenjske, na primer med Sorskim poljem in med drugimi predeli. Na prikaz sort, za kar so poskrbeli predstavniki semenarskih podjetij Semenarne, Ag-rosata in Kmetijskega kombinata Ptuj, so bili vabljeni kmetijski svetovalci in pridelovalci pšenice. Udeležba je bila tako kot običajno dobra, saj je kranjska demonstracija med najbolje pripravljenimi. Na poskusne parcele so posejali sorte Egon in Remus, ki sta jari, justus, renan, soissons, profit, ag 155 95 celeia, ag 157 95 petovia, brutus, krona, murka, luna, lara, lenta, pegas-sos, toronto, ludvvig, ornicar, sideral, sueper žitarka in K.K. drava. Predposevek je bila koruza, setev pa je bila opravljena 16. oktobra lani in 22. februarja za jari sorti. V sredo je šlo za predstavitev sort, njihovo ocenjevanje pa bo po žetvi, ki bo predvidoma opravljena okrog 20. julija za vsako sorto posebej. Strokovnjaki so poudarjali, da ni vedno navidezno najlepša sorta tudi najkakovostnejša. Kakovost bodo pokazale šele analize. Obeta se dobra letina Kranjski kmetijski kombinat bo začel z žetvijo okrog 20. julija, je povedal vodja poljedelstva pri Mercator - KŽK Kranj inž. Janez Bergant. Zaradi po- gostega preteklega dežja še ni zrela. Če ne bo vremenskih katastrof, bo letina dobra. Posevki niso poležani ali drugače poškodovani. Vse je sedaj odvisno od vremena. Na polja KŽK so posejali 514 hektarov žit, od tega na 400 hektarih pšenico, rž in ječmen. Nad Lanska "zmagovalca " krona in leguan Inž.. Andreja Teran je udeležence sredinega prikaza seznanila z rezultati analize lanskega preizkusa. Testene sorte so bile požele 25. julija. Med ozimnimi sortami je bita najboljša krona, pri kateri so izmerili ob 13,3-odstotni vlagi pridelek v višini 7345 kilogramov na hektar, pri 14-odstotni vlagi pa pridelek v višini 7410 kilogramov na hektar. Hektolitrska teža je bila H t,64 kilograma. Za krono se je uvrstila lara s pridelkom 7158 kilogramov na hektar ob 14-odstotni vlagi, tretja pa je bita murka s pridelkom 7023 kilogrampov na hektar ob 14-odstotni vlagi. Sledile so lenta 6890 kilogramov na hektar, renan s 6518 kilogramov na hektar, soissons s 6288 kilogrami na hektar, žitarka s 6252 kilogrami, justus s 5959 kilogrami, ana s 5880 kilogrami na hektar, projit s 5877 kilogrami nna hektar in brutus s 5226 kilogrami na hektar. Med jaritni sortami je dal najboljši pridelek leguan s 6746 kilogrami na hektar pred nandujem (6504) in remuswem (5966). Povprečje vsej analiziranih sort je bilo ob 14-odstotni vlagi 6407 kilogramov na hektar. polovico posevkov je semenskih. Letošnja cena pšenice Je slaba. Je na lanski ravni, vendar so se stroški povečali. Le pričakovani dodatki na kakovost lahko zvišajo ceno. delovanju pšenice in letošnji ceni je govorila inž. Andreja Teran s Kmetijske svetovalne službe. Dogovorjena odkupna cena je 26 tolarjev za kilo- gram, intervencijska cena Pa bo 21,5 tolarja. Kljub dodatkom na kakovost in neposred" nemu plačilu 54.000 tolad^ na hektar bodo komaj pokrltl stroški proizvodnje. Lastna cena kilograma pšenice je 31 tolarjev. V primerjavi f,an' skim letom so se najbolj P0' dražila gnojila (za 40 odstotkov) in zaščitna sredstva (za odstotkov). • J- Košnjek, slika T. D«*' Iz Slovenskega okoljskega programa 2001 - 2006 Zaraščanje nevarno ogroža Problem je tudi intenzivno kmetovanje na ravninskih območjih, ki ogroža pitno vodo in tla ter posre zmanjšuje pestrost živalskih in rastlinskih vrst. Kranj, 13. julija - V Slovenskem okoljskem programu, ki izhaja tudi iz Nacionalnega programa varstva okolja, je analizirano tudi stanje okolja v Sloveniji in kmetijstvo. V Sloveniji se problemi na področju kmetijstva in okolja nanašajo predvsem opuščanje kmetovanje in posledično zaraščanje, kar prispeva k propadu kmetijske krajine, nadaljnji marginalizaciji teh območij v gospodarskem, kulturnem in socialnem pogledu ter zmanjševanju biotske pestrosti. Problem je intenzivno kmetovanje na ravninskih območjih, ki predstavlja potencialno nevarnost za onesnaževa- nje pitne vode in tal, zaradi česar so ta območja v daljšem časovnem obdobju podvržena degradaciji in onesnaževanju naravnih virov, kakor tudi zmanjševanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst. Površine, posebej podvržene zaraščanju, se nahajajo zlasti na območju visokih Alp, na Krasu, na submediteranskih območjih, v alpskem predgorju in hribih, kjer se na družinskih kmetijskih gospodarstvih ukvarjajo predvsem z živinorejo. Na teh območjih je problem zlasti zmanjševanje števila prebivalstva in zmanjševanje števila glav goveje živine ter opuščanje kmetova- nja na zemljiščih z velikim nagibom. Na ravninskih območjih je nevarno onesnaževanje podtalnice z nitrati in pesticidi, degradacija in zbijanje tal, zmanjševanje naravne rodovitnosti tal, tretiranje posevkov s fitofar-macevtskimi sredstvi ter neustrezni posegi v zemljiško strukturo. Zaradi intenzivne kmetijske rabe se spreminja tudi krajina. Živinoreja, poljedelstvo, namakanje in regulacija vodotokov spreminjajo naravno ravnotežje. Zato ima pri varovanju okolja pomembno vlogo načini sonaravnega kmetovanja. Posebej izpostavljeni so viri pitne vode. Njeni vzorci, vzeti v letih 1987 do 1997, so vecj ma presegali dovoljenj onesnaženosti. Leta bila tretjina preiskanih P ey nic čista ter po slovenskih ^ ropskih merilih za pitn°.e |a|r dovolj kakovostna, da se i ko uporabljala kot vir v ^ vode. V drugih dveh tretJ? n3, i bila odkrita vsaj ena s^%j0 je kvarila kakovost P° in je bila vzrok za ~- el od naših in evropskih ^ Največkrat sta bilča t0 * fld«' in desetilatrazin. Le maJn j,jl podtalnice (6,8 odstotka; J tako čist, da koncentracij ^ meznih spojin niso » meje zaznavanja. • J'*' ^,1V Obvestilo govedorejcem Proizvajalce mleka in ostale govedorejce bi radi opozorili na nekatere novosti, ki so se zgodile v letošnjem letu in so povezane s prodajo mleka in pitancev. To so novosti okrog registracije hlevov za prodajo mleka, vodenja evidenc prodanega mleka in uveljavljanja premije za bike. Veterinarska inšpekcija je večinoma že pregledala hleve in mlekarnice na kmetijah, kjer oddajajo mleko in v odločbah odredila ukrepe, ki jih morajo rejci izvesti, preden bo njihova kmetija vpisana v register obratov za proizvodnjo mleka in dobila dovoljenje za oddajo mleka za javno potrošnjo. Najbolj pogoste pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob pregledu so nevodenje knjige zdravljenja živali in hlevske knjige, v hlevu ni ločenega prostora za bolne živali, po-mankljiva oprema v mlekarnici in neopravljen zdravniški pregled za delavce v živilstvu. Zdravniški pregled mora opraviti oseba, ki molze in sicer enkrat letno, čeprav je bila najprej postavljena zahteva po šestmesečnem opravljanju pregleda. Rok v katerem je potrebno opraviti prvi zdravniški pregled je napisan na odločbi in znaša od 6 do 25 mesecev. Rok je različen inje bil menda določen po osebni presoji inšpektorja glede zdravstvenega stanja molznika. Veljaven je torej rok na odločbi. Po nekaterih odločbah morajo molzniki opraviti tudi tečaj higienskega in epizootiološkega minimuma. Po zagotovilih Veterinarske uprave tega tečaja zaenkrat ni potrebno opraviti, tudi če je odrejen na odločbi, ker morajo pristojni najprej doreči način in obliko opravljanja tečaja za molznice in molznike. Rejcem priporočamo pregled veterinarjeve odločbe in izvedbo vseh odrejenih pomankljivosti v postavljenih rokih, da ob ponovnem pregledu ne bo težav z registracijo hleva za oddajo mleka. Od aprila letošnjega leta morajo vsi rejci krav voditi evidenco porabe in prodaje mleka. Evidence je potrebno voditi ločeno za mleko porabljeno za krmljenje telet, za porabo v gospodinjstvu in prodajo mleka na domu. Količine zapisujte dnevno (v zvezek, na koledar,...), da boste ob koncu leta lažje izpolnili zbirni obrazec. V aprilu prihodnjega leta bo potrebno zbirnik o skupni količini porabljenega in prodanega mleka za preteklo leto (1. april 2001 - 31. marec 2002) poslati na Agencijo za kmetijske trge. Ker je od teh evidenc lahko odvisna višina mlečne kvote, ki jo bo posamezna kmetija dobila, je zapisovanje teh količin vsekakor v interesu vsakega proizvajalca mleka. Mlečna kvota pomeni največjo dovoljeno količino mleka, ki jo proizvajalec lahko proda direktno na kmetiji oziroma v mlekarno. Predvidevamo, da bodo mlečne kvote po vzoru držav Evropske unije v Sloveniji uvedene v prihodnjih letih. Do 15. julija je še čas za uveljavljanje premije za goveje pitance (bike, vole, telice), ki so bili zaklani v prvi polovici letošnjega leta. Premija v višini 25.000 sit pripada za vsako žival, kije bila zaklana v registrirani klavnici in je bila klavna masa trupa ob zakolu vsaj 185 kg. Obrazce lahko dobite v kmetijski svetovalni službi, priložiti pa je potrebno zapisnik o razvrstitvi klavnih trupov na liniji klanja, ki ste ga prejeli ob zakolu. Premijo lahko uveljavljate le, če je na kmetiji dovolj krmnih površin, ki ste jih vpisali v obrazce za neposredna plačila. Kmetije, ki redijo manj kot 15 GVŽ, lahko uveljavljajo premijo ne-glede na velikost krmnih površin. Za pitance, ki bodo zaklani od julija do septembra, je rok za uveljavljanje premije v prvi polovici meseca oktobra. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj: Franc Pavlin, univ. dipl. kmet. inž. Stari stroji v Jabiah Kranj, 13. julija - Srečanja ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jabiah pri Trzinu so postala tradicionalna in vedno bolj priljubljena. Letos bo na sporedu že 4., in sicer v soboto, 28. julija, ob 11. uri v Centru za razvoj kmetijstva in podeželja (bivši kmetijski poskusni center). Stara kmetijska tehnika mora biti uporabna in bo prikazana v delovanju. Za staro mehanizacijo se bo štel stroj, starejši od 30 let. Komisija bo ocenila in nagradila najbolj ohranjene ali restavrirane primerke starih strojev. Razen strojev bodo razstavljene tudi stare publikacije, letaki, modeli in slike stare kmetijske tehnike. Predvidena je tudi predstavitev starih avtomobilov, terenskih avtomobilov in mo-tociklov. Pojasnila dajeta vsak dan med 8. in 16. uro dr. Viktor Jejčič, predstojnik oddelka za kmetijsko tehniko, in mag. Tomaž Poje, tajnik Društva kmetijske tehnike Slovenije na telefonskih številkah 01 2805262, 2805 100 in 2805 102. Vlada je sprejela zakon o krmi Ljubljana, 13. julija - Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na korespon-denčni seji sprejela nadomestno besedilo predloga zakona o krmi. Predlog zakona o krmi sodi v sklop zakonov, ki jih je treba sprejeti v procesu prevzema pravnega reda EU. Krma je poleg varstva rastlin, veterinarstva in živil splošno eden od stebrov varne hrane in živil, ker posredno preko krmljenja živali vpliva na zdravje ljudi. Zakonski in podzakonski akti, ki urejajo to področje v Republiki Sloveniji, so zastareli in so potrebne celovite spremembe, da bo področje krme in zaščite zdravja živali primerljivo urejeno s pravnim redom v EU ter učinkovito regulirano. Zaradi prevzemanja in uveljavljanja pravnega reda EU je potrebno sprejeti zakon, ki enotno in celovito ureja področje krme. Zakon o krmi določa uradni nadzor in kontrolo na področju krme ter področje izvajanja potrditev in registracij obratov, predpisanih za krmo. Na podlagi tega zakona bo Slovenija izdala in uveljavila podzakonske prepise, ki bodo podrobneje določali zahteve za dodatne in krmo, način označevanja krme ter zahteve za proizvajalce in uporabnike krme za krmljenje živali ter preskusne metode za kontrolo in uradni nadzor na področju krme. Poleg tega zakon ureja delovanje preskusnih in referenč- nih laboratorijev ter nadzor nad izvajanjem zakona. V zak }\. predvidena tudi ustanovitev Sveta za krmo (strokovno s ,r0$ no telo), sestavljenega iz različnih strokovnjakov za to P .. iz vladnih, znanstveno raziskovalnih in nevladnih instit Nezadovoljni izvozniki mesa Znižane podpore za izvoz govedifle . Ljubljana, 13. julya - Izvozniki mesa so nez« idovoljni,k^JvCija- nister za finance Anton Rop podpisal uredbo, ki je zace ^ ti pred tednom dni in s katero so se za 70 odstotkov zniz pore za pripravo govejega mesa za izvoz. Pred tem so ayjj0' nad 200 tolarjev za kilogram, sedaj pa le 70. Izvoznik' Pst3' da se zanje zlasti italijanski in avstrijski trg zapirata, s^^rUgof lo naše meso zanju predrago in že iščejo dobavitelje jetuje Spodbude za pripravo izvoza so bile sprejete zato, ker/* i6/n'i° povpraševanje po govejem mesu zaradi strahu pred b . sce oglasili gasilci, v S?1 pa so Poklicali Regijski *a Xa obveščanje Upravo lW"SCito in reševanje. Leta J.{ .so se kranjski poklicni r«S u prese,»l* v nove Prosto" »&t kraniskl vojašnici in še Hiik leto smo namesto nekda-številk 92, 93 in 94 (polije gasilci in reševalci) dobili > številki — sčan asii •12 (center za ob- vUk. i!}Jnn.3 (Policija). Cl so ostali brez svoje šte- Vje^^cetudi za gasilce Nnie ^>jski center za ob-Krat Je. Khcatelji so nemalo-esenečeni in niti ne vedo, da niso govorili z gasilci in jih zato pogosto neupravičeno oštevajo za njihovo 'počasnost' ali nevednost v telefonskem pogovoru. Omenjeni center je namreč posrednik med klicateljem in gasilci. Gasilci še vedno za izvoz potrebujejo le slabo minuto, seveda od tedaj, ko dobijo sporočilo centra za obveščanje. Kranjska Gasilsko reševalna služba ima 14 gasilskih vozil in 42 gasilcev, ki delajo v štirih izmenah. "Pokrivamo območje kranjske občine in bivše kranjske občine razen cerkljanske. Pomagamo ob požarih, prometnih in naravnih nesrečah, rešujemo ljudi iz dvigal, višin in globin, odstranjujemo nevarna drevesa, ob moteni oskrbi z vodo jo pripeljemo, ljudem, ki so izgubili ključ, odpiramo vrata in tudi hišne ljubljenčke rešujemo z dreves, skratka, tukaj smo zato, da pomagamo človeku v stiski. Uvedba novih telefonskih številk pred leti naj bi poenostavila obveščanje, vendar marsikomu sedaj ni jasno, ko pokliče številko 112 in razlaga o požaru, da ga na drugi strani ne posluša gasilec in da je v reakcijski čas treba všteti tudi čas, ko klicatelj govori z operaterjem centra za obveščanje, niti jim ne moremo že med klicem svetovati kaj naj storijo medtem ko nas čakajo," je pojasnil Janko Klemenčič, v. d. strokovnega vodje javnega zavoda Gasilsko reševalne služ- be Kranj. V sosednji Italiji so uvedbo mednarodnih številk elegantno rešili tako, da so obdržali stare številke, ki jih poznajo Italijani in uvedli nove mednarodne, ki jih lahko uporabljajo tako domačini, kot tudi gostje iz tujine. Reševalci si že prizadevajo pridobiti svojo številko, nič slabega pa ne bi bilo, če bi jo dobili tudi gasilci, kajti kranjske poklicne gasilce lahko sedaj obveščate le prek centra za obveščanje ali pa si morate zapomniti njihovo številko (04) 23-75-265. Letos so posredovali v 267 primerih, od tega je bilo približno 30 odstotkov požarov, kar pomeni 1,5 intervencije dnevno. • R. Škrjanc GLASOVI IZLETI v juliju Po Vrbskem jezeru z ladjo Tudi v novem tisočletju mesto Celovec in Gorenjski glas imenitno sodelujeta, zato bosta tudi letos vsaj dva GLASOVA IZLETA po avstrijski Koroški, deželi jezer, V programu prvega izleta, ki bo v soboto, 21. julija, bo turistično nakupovalni obisk koroške prestolnice in izlet z luksuzno potniško ladjo po Vrbskem jezeru. Kdor bo želel, si bo lahko ogledal Minimundus. Izlet ne bo prenaporen, poskrbljeno bo za popotnico in še kaj - na ta julijski GLASOV IZLET borno namreč povabili vsaj enega od sodelujočih na letošnjem Gorenjskem prvenstvu harmonikarjev. Izletniški avtobus bo naredil krog po Gorenjski + Koroški, saj bo vožnjo zjutraj začel v Medvodah, s postanki v Škofji Loki, Kranju in Preddvoru; državno mejo boste izletniki prestopili na Jezerskem in se vrnili čez Korensko sedlo. Na povratku bo avtobus lahko ustavil udeležencem iz Kranjske Gore, Mojstrane, z Jesenic, Lesc, Radovljice .... rajžo pa bo sklenil v Kranju, Škofji Loki in Medvodah. Cena izleta je 3.900 tolarjev na osebo,- za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 2.800 SIT (vključeni so avtobusni prevoz, vozovnica za ladjo in popotnica; vstopnina za Minimundus ni v tej ceni!). Opatijski raj 22. julija O tem, kako rajsko lepa in neponovljiva je opatijska riviera se bodo lahko prepričali na GLASOVEM IZLETU v nedeljo, 22. julija, z Brigito in Janezom Rozmanom - ROZMAN BUS, s.p. Radovljica - le tisti, ki se bodo pravočasno prijavili. Pripravljen bo zanimiv program: poleg kopanja, ribiška noč, skoki s padali v morje in ognjemet. Nastopila bo tudi dalmatinska klana. Avtobusna relacija: Bled - Lesce -Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode, cena izleta je 5.400 SIT na osebo. Za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani!) pa je samo 4.100 SIT. Tudi na Debeli Rtič 28. julija Poletje je že udarilo z všo močjo in vprašanje? Kdaj pa greste na morje? je vse bolj pogosto slišati. Predlagamo Vam udoben sobotni skok na slovensko obalo: v soboto, 28. julija, izlet do Debelega Rtiča. Gostitelj bo Zdravilišče RKS, ki ima na tem koščku slovenske morske obale lastno urejeno plažo in zunanji bazen. Spotoma bo 'ribji' postanek v Delamarisoviprodajalni ter obisk prodajalne Emonec Koper. Cena izleta je 3.800 tolarjev na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 2.600 SIT. Avtobusna relacija: Jesenice - Žirovnica - Lesce -Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode (in zvečer v obratni smeri). Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam vselej na razpolago, neprekinjeno 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delavnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago Sandra, Jana in Irena v malooglasni službi, telefonske številke 04/201-42-47, 201-42-48, ali 201-42-49 in Gor-dana ali Marija na telefonski številki 04/201-42-44. Sprejemamo tudi prijave po elektronski pošti (e-mailje naveden na 2. strani časopisa spodaj). Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusu; vendar rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! Poudarjamo, da objavljenih programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s programi v rubriki DOBER IZLET! PIVOVARNA UNION Jciifri/af. organizatorjev. Medna* slovenskih ilustratorjev povabljeni na žirija je glavno nagrado podi lawu Ro, Kranjčan... tega so ilustracijo Osojnikove iz njene avtorske slikanice, t*' bi rada imela sonce (pri založbi Mladinska knjiga je lZ.h (jo pomladi), izbrali tudi za naslovnico kataloga bienalp, ki 0 maja prihodnje leto obiskal še nekaj japonskih mest. i je glavno nagrado podelila poljskemu ilustratorju sochi, Alenki Sottler je pripadla nagrada za oi* p ug tka Mojca Osojnik pa je prejela častno priznanje. Zbirka Oddih, ki je vsako leto bogatejša za več kot 20 nas prinaša tudi uspešnico pri nas doslej manj znane avtoric Sherve. Pilotova žena je knjiga, ki jo je napisala pred tre riJli svojim gledalcem pa jo je priporočila tudi tv voditeljica .^j^jh Winfrey. Zgodba je neke vrste osebna drama, polna ^jj okoliščin, zapletov na ravni kriminalke, ki hkrati vsebuJ jj^t močan ljubezenski naboj. Mož glavne junakinje KathrvnK. u, ; za umre v letalski nesreči. Vanj ni dvomila, dokler ne vlVC^^ dvoj' no črne skrinjice strmoglavljenega letala. Njen mož je i*"*1 no življenje, njeno žalovanje pa številne skrivnosti in no ^ Y kritja spremenijo v napeto dramo. Usodna ura pa je ze,£ /u1' slovenščino prevedeno delo, sicer že pokojne pisateljice' jgflcft drews. Zgodba v knjigi, ki bo navdušila predvsem ženske 6ga pripoveduje o življenju glavne junakinje Lilian od nes \fi otroštva, incesta, propada družine, do novega rojstva in d le ta svoje življenje vzame v svoje roke. Dela so preveo^ Cerar, Marjeta Gostinčar Cerar in Jasna Kcšpert. • l£°r DVE KNJIŽNI NOVOSTI ŽELJKA KOZINCA Ljubljana, 13. julija - Založba Modrijan je pred kratkim dve novi knjižni deli pisatelja Željka Kozinca. .. jop0 Prva knjiga, knjiga izletov, Lep dan kliče 2 je že tretj ^slcj|i njeni natis prve knjige, ene največjih lanskih knjižnih S^v, P uspešnic. V najnovejši knjigi je predstavljenih sto novih 1 ^js-pa tokrat vodijo tudi v zamejstvo. S posebnim priznanje ^e\t tične zveze Slovenije in dobrim sprejemom bralcev je ^ jj b° prva knjiga in prav gotovo je tudi druga na dobri poti. sledila. _ Hstavlje'1 Z drugim knjižnim delom pa je Željko Kozinc preds {o povsem drugačni plati, in sicer kot romanopisec. Nj^g(? 0 jn man z naslovom Libero, že peti po vrsti, zajema sodo ^oVo [V tualno tematiko. Zunanji okvir romana so begunci in ^eZniku' hotapljenje, znotraj zgodbe pa se odvija pripoved o pos' ^ p0čri človeku, ki v tem okolju igra po svoje, prav tako, ko libero v nogometu. • N. Ekar Petek, 13. julija 2001 Odprte strani 13. STRAN • GORENJSKI GLAS \ Slovenščina kot tuji jezik Ni eksotika, pač pa bodoči uradni jezik Evropske unije Te dni se v Ljubljani veeč kot tristo tujcev uči slovenskega jezika. Potekata namreč poletna sota slovenščine in seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ju vsako leto pripravi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik cTJ? AN Id Filozofske fakultete v Ljubljani. biKAn l<* Richard A. Johnson Če govoriš jezik domačinov, je kakovost življenja boljša POGLEDI Z GORENJSKEGA JUGA (Ss7'nar slovenske8a Jezika, literature in kulture $lu*n ^e tal<0 P°membna prireditev, da si je prislov C'e,° svoie i^tno geslo v Enciklopediji sjfcg l'n'le' Zgodi se vsako leto na Oddelku za slovan-VnhJeZilCe '" književnosti Filozofske Jaku/tete n^f-J26 v LJubljani. "Ustanovljen je bil 1965 z. ga ■! lla '0n" h'dne), poslušajo predavanja in sode-izhf >lci posebni tečajih, na katerih se. obravnava Vi^i'ji'' lc"'atika iz jezika, književnosti idr. humani-v{ffQ ■ '" družboslovnih znanosti (slovenska zgodo-^gija, umetnostna in glasbena zgodovina). Popo/c/c, ^ danskem programu se seznanjajo z aktualni-.\tVlJPn'šanJi v slovenski kulturi, politiki, gospodar-in tn z delom nekaterih pomembnejših kulturnih HA/!'nstvenih ustanov (NUK, S1M, inštituti ZRC t, y: na enodnevni ekskurziji si ogledajo nekate-• i turne znamenitosti Slovenije..." 0 egica Danica Zavrl Z/ebir nas v nadaljevanju ,1(*nja s Pisano druščino, ki se je na seminarju Ci kaf V f*u 2001. V njej so tako poklicni jezikoslovlje ra"p'~UCn' ■/"°'tedl našega jezika, prav zanimi- sin ,C.nost m°livov, zaradi katerih so se namenili del svojega časa posve-^°Venist * ^' ^t&m mo^u se omeJimo na strokovno jedro te druščine, na kn'j~e ovem"sth strokovnjaki za slovenistiko, vedo o slovenskem jeziku s^tu y Vnosn' sodijo še vedno med prvoborce za veljavo našega jezika v l0^arstvenik°v. znanstvenikov in kulturnikov do slovenstvu - *0fl/em poSameznikov, ki tako ali drugače potujejo po svetit in s svojim pri- Slovenisti vseh dežel, združite se! S'rijo slovensko blagovest. Ta pa se lahko izvirno izrazi le s sloven- sko besedo, nad katero bdijo naši in tuji slovenisti. Ti skupaj tvorijo slovensko jezikovno internacionalo. svetovno, tovarišijo v slovenščini, SSJLK pa je njihov vsakoletni kongres. Tu se kar samo od sebe zastavi vprašanje, kaj se slovenščini obeta v prihodnjih desetletjih, ko se bo v procesih glohalizacije znova soočila s prevlado večjih jezikov. Eno je že skoraj gotovo: Slovenci bomo (spet) dvojezični narod, vsaj tisti, ki bodo opravljali zahtevnejše poklice. Naš drugi jezik bo seveda angleščina. Preprosto zato, ker je ta že lep čas prvi jezik trgovine, bančništva, diplomacije, kulture, medijev in svetovnega spleta. Vrh tega je že zdaj druga na svetu (za kitajščino) po številu ljudi, ki jo znajo, četrta pa po številu tistih, katerim je materinščina. Poznavalci predvidevajo, da jo bodo čez par desetletij na področju trgovine začele izpodrivati nekatere oblike kitajščine. Predvsem pa se zanašajo na prevajalnike, posebne naprave za avtomatično prevajanje iz vseh v vse jezike. Ti naj bi zmanjšali tudi hegemonistično vlogo angleščine v medijih in kulturi. Prevajalniki bodo omogočili takojšen prevod vsakega računalniškega besedi/a v slovenščini v vse druge digitalizirane jezike. Najprej bo to mogoče za pisana besedi/a, nato tudi za govorjena, torej za vsak audiovizualni posnetek. Vsaka televizijska oddaja, posneta v slovenščini, bo takoj predvajana v vseh jezikih sveta. V začetku pričakujejo težave z raznimi tanči-nami v prevajanju, ker prevajalnik ne bo poznal vseh fines in t. i. konteksta, v katerem je kaka beseda izrečena ali zapisana. Tu bo še zmeraj potreben lektor ali pa bodo morali jezike za določene namene poenostaviti. Prej bodo znali sinhronizirati sliko (gibanje ustnic in obraznih mišic) z izgovorjeno besedo, kot nadomestiti izvirnost prevajalca ustvarjalca. In kaj bo uvedba elektronskih prevajalnikov pomenila za slovenščino in druge "male" jezike? Rešila jih bo! Povzročila bo namreč novo babilonizacijo sveta, veselo jezikovno zmešnjavo. Moč nekega jezika ne bo več odvisna od števila ljudi, ki ga bodo govorili oziroma znali, temveč od izvirne moči besedil, ki bodo v njem izražena, izgovorjena ali zapisana. To pa Slovenci znamo in zmoremo, že od 1550. • Miha Naglic Slovenščina kot tuji jezik Izrek "kolikor znaš, toliko veljaš", v je današnjem svetu odprtih komunikacij zamenjal malce prilagojen "kolikor jezikov znaš, toliko veljaš". Svet je posta/ majhen, zaradi raznovrstnih razlogov se srečujemo ljudje iz različnih držav, brez znanja tujih jezikov več ne gre. V šolah se učimo en tuji jezik, nemara dva. pri našem poznejšem delu se morda izkaže, da potrebujemo še kakšnega tretjega, vse bolj skratka postajamo večjezični. V diplomaciji in pri poslu si ne moremo več predstavljati, da bi ne znali še kakega tujega jezika, ko bomo tudi uradno sprejeti v elitno evropsko druščino, bo ta potreba zajela še širši krog ljudi. Svet Evrope je leto 2001 razglasil za evropsko leto jezikov. Temeljni cilji tega leta so pospeševati in uveljavljati jezikovno raznolikost in bogastvo kulturne dediščine posameznih jezikovnih okolij ter spodbujali vseživljenjsko učenje jezikov. Za Slovence že dolgo velja, da nam znanje tujih jezikov povečuje možnosti, saj pripadamo majhni jezikovni skupini, slovenščine pa poleg dveh milijonov Slovencev v mejah naše države ne govori prav veliko ljudi. Kompleks majhnosti, ki se nas se dolgo drži. se je tako pogosto odrazil tudi pri uporabi jezika. Spomnimo se ne tako davnega obdobja, ko so v Slovenijo prihajali pripadniki južnih republik. Mnogi slovenskega jezika še dolgo po prihodu niso znali, mi pa smo z njimi ustrežljivo govorili v njihovem jeziku, ki smo se ga vsi kot srbohrvaškega učili že v osnovni šoti. Danes smo do istih ljudi že manj tolerantni, še vedno pa smo pripravljeni z gosti iz tuje* jezičnih okolij še dolgo gdvoriti v njihovem jeziku, čeprav se morda trudijo naučiti slovenščine. Ali na takšen način nehote ne podcenjujemo lastnega jezika? Koliko slovenščina sploh velja v pisani druščini svetovnih jezikov? Je res brez vrednosti, ko prestopimo meje naše države? Se bo utopila v poplavi prevladujočih jezikov, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije? Ob letošnjih dveh tradicionalnih jezikovnih dogodkih, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture ter poletni šoli slovenščine za tujce, ki ju prireja Filozofska fakulteta v Ljubljani, nas je presenetilo, koliko ljudi v drugih državah se uči slovenskega jezika. Kar kakih tisoč študentov na več deset evropskih univerzah se uči slovenščino kot tuji jezik, mnogi celo kot drugi jezik. Ti so večidel tudi slušatelji poletnih seminarjev, saj prihajajo k nam po avtentično jezikovno izkušnjo. Preseneti nas že seznam držav, od koder prihajajo ljudje, ki se poglobljeno ukvarjajo s slovenskim jezikom: so iz Avstrije. Belgije. Belorusije, Bolgarije. Bosne in Hercegovine, Češke, Estonije, Finske, Francije. Htrvaške, Italije. Jugoslavije, Litve, Madžarske, Makedonije. Nemčije, Poljske, Romunije. Rusije. Slovaške, Španije, Švice, Ukrajine, Velike Britanije in ZDA. Za njih slovenski jezik ni nekaj eksotičnega, pač pa v njem vidijo svojo poklicno priložnost. In kdo so tujci, ki se v poletni šoli učijo "eksotičnega "jezika? Med drugim tudi poslovneži, ki začasno delajo pri nas in jim znanje jezika gostiteljev pomeni preživetje. Ti se ne ozirajo na to, ali slovenščino govori dva ali dvesto milijonov ljudi: tu se z večino ljudi pač ne da sporazumevati drugače kot v slovenskem jeziku. 'Tako denimo razmišlja naš današnji sogovornik Richard A. Johnson, predsednik uprave družbe Sava Tires, ki mu občevanje v slovenskem jeziku ni pomembno le za boljše poslovne kontakte, pač pa tudi za kvalitetnejše življenje v slovensko govorečem okolju. Slovenskega jezika se je naučila tudi Erica Johnson Debeljak (Američanka, ki ima le po naključju enak priimek kot naš Amerikance v Kranju, ameriška žena slovenskega pesnika), o čemer piše v knjižici Tujka v hiši domačinov. Učijo se ga ljudje s slovenskimi predniki. Morda nam lahko odnos tujcev do našega jezika povrne samozavest, da v družbi velikih nismo tako neopazni in nepomembni. • I). Z. Žlebir R E P O RTA Ž A | Foto: D.Z.Žlebir Slovenščina kot tuji jezik Ni eksotika, pač pa bodoči uradni jezik Evropske unije Te dni se v Ljubljani več kot tristo tujcev uči slovenskega jezika. Potekata namreč poletna šola slovenščine in seminar slovenskega jezika, literature in kulture, kiju vsako leto pripravi Center za slovenščino kot drugi/tuj i jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Kaj spodbudi tujce, da s pridejo učit jezik te male države s samo dva milijona prebivalcev? Dr. Irena Orel Za mnoge pa vendarle nismo nekakšen liliput z eksotično govorico, ki občasno zamika kakega jezikovnega sladokusca. To dokazuje več kot tisoč študentov iz vsega sveta, ki so se doslej učili slovenščine na vsakoletnih seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture. Dokazuje dejstvo, da se slovenščina poučuje na 45 univerzah po svetu in daje slovenistični program na domala vseh evropskih univerzah, število lektoratov pa še narašča. Ravno sedaj se tudi na Finskem zanimajo za možnost študija našega jezika, pove predsednica seminarja prof. dr. Irena Orel. Na univerzah v tujini študira slovenščino kakih tisoč študentov, kar na 14 univerzah lahko pridobijo tudi diplomo iz slovenščine. Tudi tečaji slovenščine za tujce so dobro obiskani, najbolj množično tisti, ki učenje jezika povezujejo s spoznavanjem sodobne kulturno civilizacijske podobe Slovenije. To so poletna, zimska in celoletna šola slovenskega jezika. Poletna šola slovenskega jezika ima že dvajsetletno tradicijo, spomnimo pa, da se je pred leti začela v Kranju na pobudo Slovenske izseljenske matice. Ko je prerasla tedanje okvire, jo je v svoje okrilje vzela Filozofska fakulteta, ki ima s poučevanjem slovenskega jezika za tujce dolgoletne izkušnje. Prej omenjeni seminar, ki se te dni zaključuje v Ljubljani, poteka že od leta 1965. Treba je znati jezik življenjskega okolja Letos je poletna šola slovenščine privabila v Ljubljano 230 udeležencev iz. 24 držav, je povedala strokovna tajnica šole Jana Zemljane Miklavčič. Zanimanje za učenje našega jezika zelo narašča, kar je občutiti zlasti po osamosvojitvi, ko so v naši državi odprle predstavništva tuja podjetja, ko so se vzpostavila tuja diplomatska predstavništva in ko so tudi slovenski izseljenci, ki so jim bila v prejšnjem sistemu vrata zaprta, začeli brez strahu prihajati v prvo domovino. Med motivi, ki tujcem narekujejo učenje slovenskega jezika, prevladuje spoznanje, da je treba znati jezik okolja, v katerem (začasno ali stalno) živiš in delaš. To so namreč motivi, ki jih navajajo tuji poslovneži, diplomati, njihove družine in sorodniki, pa tudi ljudje iz drugih držav, ki so se k nam poročili. Zanje je znanje slovenskega jezika stvar preživetja. Med udeleženci poletne šole so tudi ljudje s slovenskimi koreninami, ki se želijo še naučiti jezika svojih prednikov. Za potomce izseljencev so v poletni šoli na voljo tudi slovenske štipendije. Jana Zemljarič Miklavčič pravi, da je med slednjimi občutiti velike razlike v predhodnem obvladanju slovenščine: medtem ko nekateri govorijo tako dobro kot mi (zlasti pripadniki slovenske skupnosti iz Argentine), nekateri ne znajo niti besede. Tako jih na tečajih razvrstijo po predznanju in nato v 14 skupinah spoznavajo zakonitosti slovenskega jezika. Štiriurne tečaje v skupinah lahko slušatelji dopolnijo še z dveurnimi tečaji glede na interes, popoldnevi jim minevajo med rekreacijskimi in družabnimi aktivnostmi, spremljevalni program pa so dopolnili še z ekskurzijami, kulturnimi večeri, predstavami in predavanji, kjer tečajniki tudi drugače spoznajo Slovenijo in slovenščino. Razveseljivo je dejstvo, da je med udeleženci poletne šole veliko mladih: glavnina jih je starih med 20 in 30 let. Slovenščina v Sloveniji - najbolj avtentična izkušnja Seminar slovenskega jezika, ki ga Filozofska fakulteta izvaja že od leta 1965, pa je namenjen tujim slavistom slovenistom, strokovnjakom za slovenščino in primerjalno jezikoslovje, literarnim zgodovinarjem, univerzitetnim profesorjem, študentom, asistentom, lektorjem slovenščine, prosvetnim delavcem iz zamejstva, kulturnikom, prevajalcem, skratka tistim, ki se že strokovno ukvarjajo s slovenščino," pravi prof. dr. Irena Orel. "Vsako leto se seminarja udeleži okoli 120 udeležencev, letos so iz 25 držav. Namen seminarja je predstaviti najnovejša dognanja v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Dopoldanski obvezni program, ki vključuje lektorate, predavanja, konverzacijo in izbirne Marcin Warmuz Slovenijo sem spoznal iz turističnega vodnika Poljak Marcin Warmuz na oddelku za slovanske jezike univerze v Katovvi-cah že četno leto študira slovenščino. Kaj ga je pripravilo do študija tega za tujce eksotičnega jezika'! "Sprva sem želel študirati nekaj drugega, a na tisti študij zaradi velikega zanimanja bodočih študentov nisem bil sprejet. Tako sem iskal manj popularno smer, kjer ne bi bilo tolikšnega navala," pripoveduje Marcin IVarmuz o naključju, ki ga je privedlo do študija slovenščine. "V turističnem vodiču sem prebral zapise o Slove11'!1 Pritegnilo meje in pozanimal sem se, ali na Poljskem obstaja študij slovenskega jezika. Izkazalo seje, daje v okviru oddelka za slovanskej&r ke univerze v Katowicah in tako sem se vpisal. Prej o jeziku nisem dosti vedel, tako da sem ga začel s študijem spoznavati od začet kit. Marcinove poklicne ambicije so povezane s slovenščino. "Upam, da bom našel službo v kakem podjetju, kjer bom lahk° uporabljal slovenščino, ali pa jo bom iskal na veleposlaništvu. Za n€K0 poljsko podjetje, ki je sodelovalo na ljubljanskem sejmu, sem Že prebujal, tako da sem prve izkušnje že pridobil. Mislim, da mi poslovno 111 politično sodelovanje, ki se razvija med državama, ponuja kar neka) možnosti." Morda je temu pripisati tudi zanimanje za študij slovenskega jezika na poljskih univerzah. Marcin ocenjuje, da je na Poljskem kakih l™ študentov slovenščine, v njegovi generaciji jih na univerzi v KatoWtcan študira petnajst. Na seminarju slovenskega jezika je že tretjič, prvič je bil zasebno, sedaj pa s štipendijo. Ob teh priložnostih je spoznal tudi Slovence, ki srno P° njegovem odprti, gostoljubni, pri učenju jezika pripravljeni pornagatl tudi s knjigami. Govorijo mi tudi, da lepo obvladam vaš jezik, sti»! fHl vem, da se ga bom moral še veliko učiti." Vjutranje tečaje, spremlja tudi bogat popoldansko večerni program, od ogleda slovenskega filma, gledališke predstave, muzejev, galerij in "Slovenščino sem med gimnazijskim šolanjem izbral kot drugi tuji jezik, sedaj se je učim na univerzi v Gradcu," pravi Avstrijec Fabian Prilas-nig, ki sicer v Gradcu študira fiziko in astronomijo. Fabian Prilasnig Rad bi govoril jezik prednikov "Doma sem z narodnostno mešanega območja, iz okolice Velikovca. Moj materni jezik je nemščina in tako doma s starši uporabljam nemščino. Babica govori slovensko in tudi sicer v mojih krajih zlasti starejši ljudje dobro govorijo slovensko. Najbrž vam je znano, da na Koroškem obstaja dvojezični sistem in tu tiči tudi razlog, da želim slovenski jezik bolje spoznati. Na Koroškem je slovenščina uradni jezik, slednjič je to tudi jezik mojih prastaršev, zato sem se tudi odločil, da se ga na gimnaziji učim kot drugi tuji jezik, sedaj pa ga izpopolnjujem še naprej. Zal moram priznati, da sem kar veliko pozabil. Spoznaval sem tudi španski in katalonski jezik, malo tudi italijanščino. Poznavanje jezikov je v današnjem odprtem svetu potrebno, še bolj pomembno pa se mi zdi, da znaš jezik svojega okolja. V začetku sem zelo težko govoril slovensko, sedaj mi gre že malo lažje. S starimi ljudmi v svoji domači okolici skušam govoriti slovensko, pri Čemer pa me ovira dialekt, ki ga govorijo ljudje. Ta se malce razlikuje od jezika, ki ga imam priložnost poslušati na univerzi v Gradcu. Tam slavistika študira kakih 200 študentov, kar dokazuje njeno pomembnost. Sam se resno učim slovenščine dve leti. drugič sem tudi na seminarju v Ljubljani, kjer imam štipendijo. Vaš jezik se mi zdi kar težak. Ne le, da zveni drugače kot moj materni jezik, tudi slovnica je težka. V slovenščini je kar šest sklonov, na katere moraš biti pozoren, nima pa artiklov, ki so značilni za nemščino. Preden si pridobiš občutek za jezik, traja kar nekaj časa. "je prepričan Avstrijec Fabian s slovenskimi predniki. knjižnic, glasbeni in literarni večeri, okrogle mize, ogledi Ljubljane in celodnevne strokovn* ekskurzije v različne dele Slovenije. Lani smo bi na Gorenjskem, letos v slovenski Ministrstvo za šolstvo, ki financira seminar, ka" didatom omogoča udeležbo s štipendijo: te s podeljene bodisi v tujih državah P"*e meddržavnih pogodb in sporazumov, neposred zamejskim organizacijam, podeljujeta jih tu.j društvi pisateljev in prevajalcev, so pa iV štipendije seminarskega odbora, ki smo jih lf* podelili 24. Prošenj pa je vedno še enkrat ton* ' kot je zanimanja." a Čemu pripisujejo tolikšno zanimanje slovenski jezik? "Tisti, ki se učijo slovenskega jezika, želu priti v Slovenijo in se tu učiti jezika, slišati JeZ * v njegovi avtentični podobi, se pogovarjat' ^ ljudmi in spoznavati tudi slovensko kulturo ' življenje pri nas. Precej zanimanja pa je tudi ^ študij slovenščine v drugih državah, kjer obs ja študij na univerzah ali pa lektorati. Nafa čanje zanimanja lahko pripisujemo tudi dejst _ da bo Slovenija ker kot bodoča članica Evi"01 ske unije potrebovala vrsto prevajalcev Rusinja Tatjana Filimo-novaje študirala slovenščino na moskovski univerzi, sedaj je vpisala že magisterij iz jezikoslovja, trenutno pa je udeleženka Tatjana Filimonova Za Slovane slovenščina ni težka seminarja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v LJubljani. Po petih letih učenja slovenski jezik tekoče govori. "Na moskovski univerzi vsakih pet let vpišejo nekaj slušateljev slovenskega jezika in usodno naključje je hotelo, da sem bila pred petimi leti tudi jaz med petimi študenti, ki so želeli študirati ta slovanski jezik," pove Rusinja o svojem prvem srečanju s slovenščino. "Kolikor vem, je sedaj v prvem letniku vpisanih že osem študentov, kar pomeni, da zanimanje za vaš jezik v Moskvi narašča. Ko sem začela študirati, še nisem dobro vedela, kaj bi v življenju počela in kaj natanko me zanima. Rada pa sem imela slovanske jezike in ugotovila sem, da mi je tudi slovenščina všeč. Prej s tem jezikom nisem imela stika, v petih letih pa sem se z njim kar dobro seznanila. Živela sem tudi v Sloveniji, ker sem za študij slovenščine dobila štipendijo vašega ministrstva za šolstvo. Ko bom predvidoma čez dve leti končala magisterij, bom najbrž v Moskvi predavala slovenščino. Nekaj izkušenj že imam. Tako sem imela denimo tečaj v slovenskem podjetju (Iskratel) in predavala slovenščino za ruske poslovneže, ki poslujejo s Slovenijo. Na seminarju slovenskega jezika sem bila že pred štirimi leti. Slovenščina se mi ne zdi težka, mi Slovani se je lahko naučimo, nekaj težav nam utegnejo povzročati le podobne besede, ki pa imajo v slovenščini in ruščini različen pomen. Tudi pisava ne predstavlja težav, saj se Rusi učimo tudi angleščino." imajo študentje našega jezika tudi perspektiv. Na poletnem seminarju slušateljem nudijo < torate po tri ure dnevno, začetnikom še v . razen tega so slednji začeli že teden dni P ^ Nudijo jim tečaj konverzacije (na razlic stopnjah), fonetične vaje, poleg rednega pr°2 s ma pa je vsem omogočena tudi konverzaciJ študenti v popoldanskem času, saj udeleže želijo tudi govoriti, spoznavati avtentično ° ^ je. Za tiste, ki bolje obvladajo slovenščino. jim predstavlja drugi jezik, pa na nadaljeval' in višjih nadaljevalnih skupinah vodijo ciK predavanj (letos na temo Obrobje in osredj ^ slovenskem jeziku in kulturi), udeležili s° ^ dveh okroglih miz, pa izbirnih tečajev jezikoslovja, literature in kulture. Ponujajo J tudi literarno-glasbene večere, več delav ^ oglede iz ekskurzije, s čimer pridobU0 dodatne izkušnje. ,. $ Med drugim so udeleženci sodelovali tuo y okrogli mizi Slovenščina v Evropi, ^vr0^ej), slovenščini (vodil jo je prof. dr. Marko kjer so razglabljali o tem, kakšne možnosti . slovenski jezik, potem ko bo Slovenija PoS članica Evropske unije. -k0V Se bo slovenščina v poplavi močnejših JeZ'tj v Evropi porazgubila ali ima možnost p°s jez*' tedaj. enakovredni jezik unije? "Možnost, da postane enakovredni slovenščina vsekakor ima, saj bo te da obvladam kakih 50 odstotkov jezika." slišal? ie zvene,a s,ovenščina, ko ste jo prvič ■ ^femogoče, nemogoče. Govorim tudi španski tat 'n P°rtugalski, učil sem se francoščino, ko da mi romanski jeziki zvenijo še najbolj d .mace- Slovenščina pa je zelo zapleten jezik, s ,Jal bi, da se po kompleksnosti lahko primerja KltaJskim ali indonezijskim. Zlasti slovnica se p2cJi zelo zapletena." (s j^^tevljani, da s svojimi slovenskimi kolegi . °delavci) veliko govorite tudi v angleščini? Kdaj , *te sploh priložnost uporabljati slovenščino? a eveda z ožjimi sodelavci govorim tudi v gleščini. Vendar pa v komunikaciji s predstavci 'uV^ta de'avcev' sindikati in v stikih z delav-tisk Šarn 8°vonti slovensko. Tudi na zadnji ovni konferenci sem (menda na veliko prese-pa°eriJe novinarjev) govoril slovensko. Seveda se "klar"ko. No, na takšne in drugačne govore Pr k Pom°ei sodelavcev pripravim in jih nato ^eberem. Gre za priložnosti, kot so denimo fužinski dan", zabava za novo leto, govor v Po$)XC'' k' velja za erhega najpomembnejših °vflih dogodkov Sava Tires in podobno." Richard A. Johnson je izpolnil enega od pogojev, potrebnega, da postaneš "pravi Slovenec ". Povzpel se je že na Triglav, in sicer v družbi direktorjev, kijih tradicionalno vsako leto povabi na vrh Zavarovalnica Triglav. Hribolazil je tudi v družbi predsednika Milana Kučana, za katerega pravi, da je kot človek zelo prijeten in dostopen, ob tem pa izjemen državnik, ki ga bo težko nadomestiti. f/ Richard A*Johnson /o /*arrf ^' J°hnson občuduje delavnost, J* ?ost in sposobnost naših ljudi. Te lastnosti obk" tud*pr' ženskah, ki ga v velikem številu Žensk™'0 *"di V Savi TireS' U8°tavlJa pa' da 'rud tUd' V naši državi kljub sposobnosti in (SJ? v syoji karieri naletijo na "glass ceiling" "«/> s' stroP)> ko dosežejo določeno točko, Za P° ne morejo več napredovati, ne da bi ° ol>stajali kaki utemeljeni razlogi. Doumel bi jo le šahovski velemojster ^'[Miiv pogled na zapleteno slovensko slovnici Zi Erika J(mnson Debeljak v svoji knji-slikovit in zabaven način. Takole pravi: °jav zapisanega jezika, ki meje tako osup- racli- veteranov, imenovanih Trhle veje. Ravno danes potujemo Zadar igrat košarko." Ste obiskovali tečaje slovenščine, ste se jezika učili individualno? "Da, obiskoval sem tečaj slovenščine v dobri jezikovni šoli v Pirničah, kjer se profesorji posvetijo vsakemu tečajniku posebej in ima zelo sodobne in učinkovite metode. Bil je zelo intenziven, trajal je po šest ur dnevno in mislim, da mi je zelo koristil." Kako dobro govorite ostale tuje jezike? i<7 t-, vo'.,..sem v New Yorku / ilabljala v t>e~s v"' ~"y/('~>'' zloDna premoč soglasnikov v če) kak™ni sta razžvrkljati in vzdržljivost, nik nu,08e besede, ki sploh nimajo samoglas-n[f)v' na primer Trst, prt, trg in vrt - vse to ni I lV/0 v1'rinterjavi z dražljivo zoprnostjo slovenske \>etrni.Ce- Ustroj njene skladnje je kot morska vWe"l'a Z mn°Rimi tipalkami, ki valovijo v na hin-. ,neskončnih serijah sklonov in njihovih napCni.c' rodilnika, dajalnika. tožilnika in tako *lal% P»tem različno pridajumo samo- obe 0>n Pridevnikom, ednini in množini, 1 *Pratm Pa Same spočvnjajo cele družine I Pu^(,,"ih '" svojilnih zaimkov ter veznikov. in i Si S(J "n ,cn> ves čas ovija sama okoli sebe j vunStVaria bizantinski labirint izjem in nepra-•sti- Na končuje zapletena celota tako veli sa'hol, ! J° lanko naenkrat zapopadel samo r, HmiJQjih Vski velemojster Navadni smrtniki jo krmtm,° PKtovljati v diskretnih, ne prevelikih &1$$J*a naP°l prebavimo, ga ob naslednjem J"iu že pozabimo." vsakega mukotrpno prežvečiti m Ko je Richard A. Johnson kupoval zimsko opremo v Elanu, se je s slovenščino čisto dobro znašel. Pravi sicer, da včasih vzame s seboj knjige, sicer pa svoje znanje v splošnem pogov-ru z ljudmi najraje črpa kar "iz glave ". Kadar v avto vzame avtoštoparja in med njima steče pogovor, pa sopotnik v avtomobilu že po nekaj stavkih navadno ugotovi, da njegov voznik ni Slovenec. Slovenci to tako ali tako takoj ugotovimo, ko srečamo kakega tujca. "Najbolje še španščino, saj sem pred leti več let posloval v špansko govorečih državah. Ravno sinoči sem imel spet priložnost govoriti špansko na ameriški ambasadi, in sicer z ženo gospoda Bernika, vašega rojaka. Sicer pa v Ljubljani obstaja tudi špansko govoreči klub, kjer je mogoče obnavljati znanje tega jezika. V ostalih jezikih, ki sem se jih naučil, ko sem zaradi posla potoval po svetu, pa se tudi kar dobro sporazumevam." Španščino govori veliko ljudi po svetu, medtem ko s slovenščino ni tako. Le dva milijona ljudi jo govori, ta jezik pa je mogoče uporabljati le tu v Sloveniji. Ob teh okoliščinah si marsikdo misli, da se tega jezika ni vredno učiti. Vi očitno ne mislite tako. Kaj je vaš najmočnejši motiv, da se učite jezika malega naroda? "Res marsikdo misli tako, zlasti še, ko ga prestrašijo zahtevne posebnosti tega jezika, ko se ukvarja s skloni in drugimi slovničnimi problemi. Toda če živiš tu, je slovenščina najpomembnejši jezik, ne glede na to, ali ga govori dva milijona ljudi ali dvesto milijonov. Kvaliteta življenja je boljša, če znaš jezik domačinov. Pri tem ne mislim le na poslovne možnosti, pač pa tudi na druženje z ljudmi, na sodelovanje v slovenskih združenjih (sodelujem denimo v Lions clubu Ljubljana), kjer govorimo slovensko. Skratka če želiš v Sloveniji preživeti, moraš govorit jezik domačinov. Res pa, da seje slovenščine veliko težje naučiti, kot sem se denimo španščine, ki sem jo za svoje potrebe obvladal v pol leta. Slovenščino pa spoznavam dve leti in še vedno je moje znanje daleč od popolnosti. Moj cilj je stoodstotno obvladanje tega jezika, čemur se bom, upam, približal v letu dni. Rad bi ga govoril tekoče." ■ Kaj vam je pri tem jeziku najtežje? "Opažam nekaj posebnosti, ki mi povzročajo še posebne težave. Težko se mi zdi, če je v besedi skupaj več soglasnikov, kar je zelo težko izgovoriti. Takšna beseda je denimo Brnik, ki jo kar pogosto uporabljamo. Sicer pa, se mi zdi, da je slovenščina zelo fonetičen jezik, vsaka beseda je naglašena, česar denimo za angleščino ne moremo trditi. Potem imate v slovnici posebnost, kot Si drUg!°Vore napišete sami, ali vam to stori kdo Javneoetda brez pomoči sodelavke za odnose z op. a^trni ne gre. Najprej se z Jelko (Laurenčič, Ulj 0 •) Pogovorim, kaj bi želel povedati, nato a t0 zapiše v slovenščini, kar mi močno ani*LM 0rnunikacijo s sodelavci, ki ne govorijo 1? csko." vSak^ Kljub dejstvu, da z Američani pri nas ^nVžn h^Če govoriti v angleškem jeziku, veliko SeveHStl 23 UDOraDo slovenščine? SloVeri . PoleS tega se tudi zasebno družim s Cl> tako denimo igram košarko v družbi Dvojina ni le za zaljubljence Slovenci smo zelo ponosni na svoje jezikovne značilnosti. Kako jih vidi tujec, ki se poglablja v njegove skrivnosti in v njegovih pravilih išče logiko, kakršna velja za njegov jezik, pa prav tako lahko razberemo iz duhovitega opisa "tujke v hiši domačinov" Erice Johnson Debeljak. "Za tiste navadne smrtnike, katerih materni jezik je obenem še angleščina, je slovenska slovnica do skrajnosti sprevržena. Angleška skladnja nima nobenega spola, slovenska tri. Angleščina nima sklonov, slovenščina jih ima šest." piše Američanka, kije postala Slovenka. In nadaljuje: "In medtem ko angleščina ter večina drugih jezikov uporabljata ednino in množino, je slovenščina ena od redkih, ki ima dvojino. Spregatev za "naju" je drugačna od tiste za "nas". 7d sicer romantična raba ne velja te za zaljubljence, temveč tudi za bolj vsakdanje predmete; ni mi treba razlagati, da poraja lastno zalego pomožnih glagolov in zaimkov, kijih pripnemo "tema skodelicama" tukaj v nasprotju s "tremi skodelicami" tam. Toda gorje, sadistična muhavost tega južnoslovanskega jezika ne pozna meja. kajti dvojine izrecno ne uporablja za tiste stvari, ki se v naravi resnuično pojavljajo kot pari: za oči in ušesa, starše in prsi, recimo. Pri teh dvojicah je treba, protislovno, uporabljati množino." je dvojina. Sicer pa kar zadeva slovnico, tega nisem niti poskusil. Mislim, da ni prav, da se pri jeziku najprej uči slovnica. Jaz se denimo želim naučiti govoriti in od tu naprej se potem gradi ostalo znanje jezika. Zame je pomembna tako imenovana slovenščina za preživetje ("survival slovene"), kar pomeni, da znam v vašem jeziku komunicirati, pri čemer seveda delam tudi napake. Toda važno je, da se lahko s Slovenci pogovarjam, da se že po nekaj besedah razumemo, kaj si hočemo povedati." Kako dolgo boste kot poslovnež ostali v Sloveniji? "Kakor dolgo bom mogel. Tu mi je res všeč. Ravno včeraj sem govoril z nekom iz Muenchena, ki je dejal, da ne ve za boljše mesto, kot je Slovenija. Če me sprašujete, ali je kaj podobna Ameriki, bi našel nekatere podobnosti s Coloradom ali Oregonomr vendar so pri vas razdalje precej manjše, vse imate na zelo majhni razdalji, visoke hribe, morje in ravnico. Tudi ljudje so zelo prijazni, imam vtis, da se vsi poznate med seboj. Vsa Slovenija se zdi kot majhna vas, po drugi strani pa se pokrajine v Sloveniji razlikujejo med seboj, obstajajo različni dialekti in ko gre denimo Gorenjec na Štajersko, je videti ravno tako, kot bi šel iz ene države v drugo. Slišim tudi številne šale na to slovensko raznolikost. Po drugi strani pa se zdi, da ste Slovenci zelo pripadni svoji državi, kar pri nas Američanih ni tako poudarjeno." Kava zzz Že tujost jezika, neznane črke - ž,č in š - in neizgovorljivi sklopi črk v besedi nedeljski - že to ni prav nič pripomoglo k temu, da bi se moji drhteči živci kaj umirili. Kako neki. sem se čudila, lahko človek izgovori te posamezne soglasnike, kot sta z in v, ki čisto sama plavata v prostoru? (Kot se je pokazalo, v preprosto pomeni notri, z pa "skupaj z nečim ". Toda še dolgo je trajalo, preden sem znala v slovenski kavarni na vprašanje, ali hočem kavo s smetano ali brez, hladnokrvno odgovoriti "zzz", kar pomeni "s smetano"). Tako v knjigi Tujka v hiši domačinov piše Američanka Erica Johnson Debeljak, žena slovenskega pesnika Aleša Debeljaka, ki je v Slovenijo pred nekaj leti prišla ravno zaradi ljubezni do pesnika. V knjižici popisuje svoje vtise o srečanju s Slovenijo, med drugim pa tudi izkušnje v zvezi z učenjem slovenščine. Trgovine, ki so naša velika dilema Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Nova stranka, ki v teh dneh po vseh močeh zbira podpise za razpis referenduma o prostocarin-skih prodajalnah, ima to nesrečo, da se je za agitiranje odločila tik potem, ko so Slovenci z nizko udeležbo na enem referendumu že pokazali, kako so naveličani tako neposrednega odločanja, še posebej pa, če je prežeto s politiko. Toda, če je bil referendum o oplojevanju samskih žensk izrazito spolitizirano strokovno vprašanje, gre pri pobudi za tokratnega za vpliv moči kapitala. Nove stranke, ki je na volitvah zbrala vsega 0,59 odstotka glasov, se je že v predvolilni tekmi držal "sloves" spon zori ranosti s strani lastnikov prostocarinskih prodajaln, zdaj pa se bo teh očitkov še težje znebila. Ampak to za njene voditelje ni bistveno. Referendum so izkoristili za promocijo stranke, kije sicer na obrobju političnega dogajanja. Zapiranje prostocarinskih prodajaln je navsezadnje tudi politično vprašanje, ampak, če se je na prejšnjem referendumu spopadala naša notranja politika, gre tokrat za zunanje politično vprašanje. Na naši nasprotni strani je Evropska unija, ki nam postavlja svoje zahteve po zapiranju teh trgovin, čeprav je to precej nelogično, ko pa sploh nismo njeni člani. EU se niti slučajno s kakšnim trdnim zagotovilom ne zaveže, da nas bo v kratkem res prepustila v svoje okvire. Gre torej za čisto izsiljevanje močnejšega, ki šibkejšemu ali manjšemu vsiljuje svoja stališča, prav nič pa ga ne zanimajo njegovi argumenti. Slovenija bo z. zaprtimi duty freeji izgubila pomemben del denarja, v zameno pa ne bo dobila ničesar. Pa to niti ni tako pomembno. Vstop v Evropo ima pač svojo ceno. Bolj moti vztrajanje pri njihovem zapiranju že zdaj. Zakaj neki ne bi Evropa lepo počakala na našo formalno pridružitev? Vsi vemo, da zapiranje trgovin najbolj zahteva Avstrija, saj se ji bo s tem povečal pro- met na Koroškem. Njihove egoistične zahteve je Evropa posplošila in nam jih postavlja kot svoj pogoj. Prostocarinske trgovine so na vsak način aktualnejša dilema od oplojevanja samskih žensk, vendar tudi ta za nas ni življenjskega pomena. Slovenija bo preživela tudi brez duty freejev. Navsezadnje ji bodo še nekaj časa ostali oni na meji s Hrvaško. Bolj kot to gre za načelnost in naše pozicije v odnosu do EU. Slovenija si je v zadnjem času pridobila kar nekaj mednarodnega ugleda. Pomembni svetovni politiki so na svojih obiskih ponavljali LDS-ovsko krilatico o zgodbi o uspehu. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi republikami so njihove pohvale upravičene. Lahko bi nam torej okrepile samozavest, ampak očitno v naših dušah bolj od nje še vedno prevladuje strah pred večjimi, zato smo se jim tako hitro pripravljeni udinjati. Evropska propaganda pri nas je na svojem višku. Evroskeptiki so v manjšini, vendar je njihov glas vseeno mogoče slišati. Razlike s preteklostjo so torej res velike. Nekoč takih dvomljivcev oblast niti slučajno ni pripustila do javne besede. Časi so zdaj drugačni, ampak naše usode bistveno niti ne bodo spremenili. Slovenija bo v bližnji prihodnosti postala članica EU. O tem nihče ne dvomi. Vprašanje pa je, kakšna ta Evropa sploh bo. Ta skupnost držav z različnimi kulturami, jeziki in. gospodarstvi je zaenkrat še precej nejasna. Doslej se je v svetu pokazalo, da lahko tako zelo multikulturne države (printerje ZDA) obstajajo samo ob močnem gospodarstvu, ki je približno enako porazdeljeno po vsem teritoriju. To pomeni, da bi moral biti npr. v Nemčiji in Sloveniji enak odstotek bogatih in revnih. Ali je to možno? Ze sedanje razlike med članicami EU (npr. Nemčijo in Portugalsko) so ogromne, ko pa se bo Evropi pridružil še nekdanji vzhodni blok, bo sploh doživela šok. Evropa je geografsko povsem jasno razvidna celina, politično pa je huda uganka. Združena Evropa pa ima smisel samo v geografski celoti. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Trenutki našega vsakdana Ljubljeni sin Peter Čolnar, zunanji sodelavec Kdo je dr. Božo Repe? Gorenjske gore list, rojen v Spodnjih Gorjah pri Bledu. Na pogled simpatični petinštiridesetletnik, torej v polni življenjski zrelosti. Zgodovinar z doktoratom znanosti, ki proučuje sodobno slovensko zgodovino in za katerega je predsednik Slovenije Milan Kučan javno izjavil, da gre za dobrega zgodovinarja... Pojdimo po vrsti. Pravzaprav se je začelo nekako na začetku krščanstva, ko naj bi Bog rekel: To je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje! Nadaljevalo se je skozi zgodovino. Preko fevdalizma, komunizma, do današnjih dni. Seveda so bile bistvene razlike. V fevdalizmu je očetovo moč, naziv in premoženje podedoval graščakov sin. Včasih je bilo hudo. Novi graščak je bil lahko izredno krut do podložnikov, včasih celo omračenega uma ali podvrženim različnim izprijenostim. Od časa do časa pa se je tudi zgodilo, da je šlo za razumnega, humanega in tudi šol a nega človeka, ki je prispeval v družbeni razvoj več, kot so njegovi dedni sorodniki izmaličili. V primerjavi s fevdalizmom smo bili v komunizmu na slabšem. Medtem ko je v fevdalizmu, na osnovi dednosti, od časa do časa zavladal tudi kakšen humanist, so v komunizmu dedovali moč na drugačen način. Komunistični veljaki so namreč sami določali svoje naslednike. Bili so sicer tudi takšni, kot na primer maršal Tito, ki so bili prepričani, da lahko nasledi njihovo veličino samo skupina ljudi, navadno pa so ustoličili naslednika, ki jim je bil najbolj vdan, podložen in jih je prepričal, da bo nadaljeval svetlo razvojno pot, kot so si jo zamislili in ukazali. Med štirimi stenami seje temu reklo, da je šlo za ritoliznike, ki so jim sledili zopet njihovi podrep-niki. No, včasih so se lahko stvari zavrtele tudi drugače, s pomočjo nasilja ali pa čisto navadnih intrig, vseeno pa je osnovno pravilo negativne selekcije prevladovalo in onemogočilo lagodno pot v napovedovano lepšo prihodnost ljudem, ki so jim dovolili živeti, šolati se in delati v (nekateri še vedno tako razmišljajo) njihovih olastninjenih domovinah. Ni šlo samo za vladarje. Praktično na vseh področjih so prevladovali ali pa vsaj poskušali prevladovati ljudje, ki so bili razsvetljevani iz samega partijskega vrha. Tako je bilo v literaturi, novinarstvu, sodstvu, prosveti, slikarstvu ... in tudi v zgodovini. Kdo je dober in kdo slab, so določali v partijskem vrhu in razumljivo je bilo, da so tisti "dobri in posvečeni" kroji/i usode kolegov in do/očali smeri razvoja svojega področja. Tu pa pridemo zopet do dejstva, da je Milan Kučan, ki pri svojih političnih nasprotnikih še vedno "slovi" kot nesporni komunistični partijski voditelj, javno pozitivno izpostavil dr. Boža Repeta. Pri stvari ne gre samo za znanstvenika. Pred recimo dvajsetimi leti bi ga javna hvala partijskega šefa vzdignila v orbito občudovanja. Drugače je v trenutku današnjega vsakdana, ko človeku takšno izpostavljanje lahko bolj škodi kot koristi. Ne gre namreč pozabiti, da gre za znanstvenika, ki niti najmanj ne potrebuje reklamiranje doktorjev predsednikovega slovesa. Takšno vpletanje politika v znanstveno sfero lahko povzroči izredno škodo. Znanosti in osebno. Če si predsednik neke države (vseeno, tudi če to ne bi bil Milan Kučan) privošči javno izpostavljanje, češ ta ima pa prav, se lahko (včasih je bilo tako) začne delitev na dobre in slabe na osnovi njegove vrednostne ocene oziroma avtoritete. To pa bi bilo slabo. Tako za zgodovino, kot tudi dr. Repeta, ker bi ga nekateri lahko začeli uvrščati med "naše" ali pa "njihove". Sicer pa, kaj je sploh zapisal dr. Repe, da je v svojo škodo raznežil predsednika Kučana? Menda je bil to zapis, da se je že Sinigojeva vlada pripravljala za slovensko osamosvojitev. To pa je voda na predsednikov avnojski mlin. Ker cenim Slovensko kroniko XX. stoletja, ki jo je (med drugim) napisal skupaj s sodelavci, naj, čeprav lahko tudi to vzamete kot navija-štvo, le povem, da sem kot novinar v času diktature, tudi med tistimi slovenskimi komunisti, s katerimi bi morala imeti veliko dela kakšna povojna Carla Del Ponte, slišal o slovenstvu, pa čeprav je šlo za njihove osebnih koristi. Morda res ni pomembno, če se ne strinjam s presojo Šinigojevega vladanja dr. Repeta, mi je vseeno simpatično, ko gre za pogum človeka, ki se ne ustraši kaj takšnega zapisati in raziskati. No, sedaj pa že pretiravam. Za petje v zboru nomenklature res ni potrebno posebno juna- PREJELI SMO Pismo predsedniku PZS Odgovor, (Gorenjski glas, 3. julija 2001) Glede na članek Pismo presed-niku PZS, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v torek, 3. julija 2001, bi rad na kratko pojasnil zadeve okoli oznak na planinskih poteh. Planinske poti urejajo markacisti oz. markacij-ski odseki pri planinskih društvih. Od skupno 223 planinskih društev ima markacijske odseke 137 društev. Ti skrbijo za 1442 poti, kar predstavlja skupno dolžino ok. 7.000 km markiranih planinskih poti. Od tega je 135 poti zavarovanih (89 zahtevnih in 46 zelo zahtevnih). Kljub nekaterim pomislekom o potrebnosti markiranja, označevanja in zavarovanja poti prav to zagotavlja občutek varnosti vedno večjim množicam planincev. Obenem pa označena pot zagotavlja, da planinci hodijo po njej in ne povzročajo dodatnega poškodovanja narave ob poti. Izjeme so žal premnoge bližnjice, ki jih neozaveščeni obiskovalci gorskega sveta vedno znova u hodijo. Zaradi čim bolj enotnega načina označevanja poti je v Sloveniji z ustreznim tečajem trenutno izšolanih 509 markacistov. Število tistih, ki pomagajo pri delu na poteh, pa je veliko večje. Na leto se pri delu na vzdrževanju in označevanju poti opravi okoli 12.000 ur. Ugotovimo lahko, da je Knafelčeva markacija z leti postala tudi nekakšen zaščitni znak našega alpskega sveta. Saj tako označenih in opremljenih poti namreč ne poznajo nikjer v Evropi. Kljub dobri volji društvenih funkcionarjev je opazno, da je sredstev za te namene vse manj. Se manj je listih prostovoljcev, ki bi bili v svojem prostem času pripravljeni delati na poteh. Letos se je prvič zgodilo tudi, da nam niso bila nakazana sredstva ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki smo jih vsako leto porabili za obnovo zavarovanih poti. Zato bo v prihodnje potrebno financiranje za urejanje in vzdrževanje poti urediti na ravni države oz. pristojnih ministrstev. PZS naj bi dobila status organizacije, kije v javnem državnem interesu, kar pomeni tudi gmotna sredstva. Del sredstev naj bi dobili tudi iz pobrane turistične takse po planinskih domovih. Saj planinske poti sodijo med eno bistvenih infrastrukturnih elementov za razvoj gorskega turizma. Vsako leto obišče naš gorski svet okoli 400.000 planincev in pohodnikov, tako domačih in tujih. Zato menim, da nikakor ni samo dolžnost planinskih poti društev oz. PZS, da skrbi za tako pomemben dejavnik celostnega razvoja turizma t državi. Nikakor se tudi ne morem stA-njati, daje stanje na predelih, ki ste jih našteli, res tako slabo. M večini teh poti je bilo prav v zadnjih letih v okviru akcij na visokogorskih poteh izvedeno popravilo tako varovanih naprav smernih tabel kot markacij Nikakor pa ne zanikam, da ponekod še obstajajo posamezne oznake ali smerokazi, kijih bo potrebno obnoviti. Glede smeti bi rad dodal tole-Na vseh šolah, kjer delujejo planinske skupine, je opaziti tudi boljši odnos do narave. Čeprav1 gotovostjo trdim, da je smeri ob poteh vsako leto manj, pa n"5' Hm, da bo mnogo več treba narediti na ozaveščenosti in vzgoj' posameznika. da stvo Saj Zato je še kako potrebno se čim prej uvede planin * obvezne šolske programe, smo nedvomno alpska držaja, kije še kako povezana s svoji"1' gorami. Upam, da bodo tako vaša opažanja kot moja pojasnila dt&t /a svoj namen in da se bo stanje tudi na tem področju uredila-Kajti tudi planinske poti so d?1 naše izkaznice za pot v Evrop0-Lep planinski pozdrav! Po pooblastilu predsednik8 PZS g. Franca Ek»«? Tone Tomše, načelnik K0"1*' je za planinska pota p" pl Tam gor'na vrh' Triglava Sem varovanec Doma Uzarja v Ročevnicl pri Tržief Pred kratkim sem imel to S$°' da sem bil na pikniku varoval nekaterimi srečni' /'. cev se z žreba n za polet z letalom Triglav, tako da sem tega <$%L gleda/ "s ptičje perspektive -liko let mojega planinarjenj0' markiranja gorskih pod &e, gledal gore v glavnem od sp°a navzgor. To avanturo sem nekaj df" ,( strpno pričakoval. Dan je bH' določen, a jo je zagodel veter, so mora/i let zaradi varnosti P staviti. Kar naenkrat dobi" . kol"111' sporočilo, naj bomo pripravljeni za prevoz s ob 9. * 293 Čas se je ustavil in se ni hotel več vrteti naprej Mogoče kdaj kakšne dogodke malo pomešam in l jih časovno ne uvrščam enega za drugim tako, kot so se zgodili, se je opravičevala Jana. Bala seje, da njenemu pripovedovanju težko sledim ali pa še huje.- da se mi zdi zmedeno in nelogično. "Preveč je bilo vsega. Včasih se počutim, kot bi bila stara sto let, toliko sem že doživela. In ne morem se ustaviti. Kot riba sem, ki so jo vrgli v vodo, potem ko so jo osvobodili. Ko danes gledam otroke, kijih okolje in starši upenjajo v še hujše okove, kot so bili moji, me stisne pri srcu. Bojim se zanje, ker so bolj razvajeni, bolj občutljivi, kot sem bila jaz. Ne bodo vzdržali, počilo bo, ko seje to zgodilo meni. Ko sem po nesreči ležala v bolnišnici, nekaj časa celo v nezavesti, sem o marsičem razmišljala. Smešno, toda kdaj pa kdaj me je obdajala misel, da bi imela iznakažen obraz, pohabljeno roko, karkoli, samo da ne bi izgledalu popolna, ko bi se zbudila in odšla domov. Ko je bila moja noga še neobčutljiva, sem jo med operacijo, v mislih, izmikala, samo da bi kirurg udaril mimo. Toda to se seveda ni zgodilo. Zelo hitro so me spravili k sebi in ko so videli, da mi je vseeno, kaj počnejo z mano, so se za čuda, še bolj trudili. Grozno sem se obnašala tudi do sester, ki so hotele biti prijazne z \ menoj. Kričala sem na mamo in očeta, ki sta me prišla obiskat. Toda vsi so mi odpuščali, češ da je ! to le posledica nesreče. Pa sploh ni bilo res! Moj ra-\ zum ni bil prizadet!" Ko je prišla domov, na to, da bi kdaj pa kdaj izginila v svoje skrito stanovanje, še pomisliti ni smela. Mama jo je imela stalno na očeh in komaj je skrivala pred njo dejstvo, da zaradi nesreče ne more spati. "Cele noči sem bila budna in ko sem vstajala in se sprehajala po ulici, mi je bilo lepo pri srcu. Uživala sem nočno tišino in dejstvo, da bo morda nespečnost postala del mojega življenja, me sploh ni motila. Včasih sem še zmeraj videla pred očmi sebe: marljivo, pridno, naravnost idealno. Moja mama je z menoj počasi izgubljala potrpljenje. Trudila se je, da bi čas obrnila nazaj, ko sem se še normalno obnašala, toda to je bilo nemogoče. Včasih sem njo in očeta zalotila, da sta se po tihem zgovarjala o meni in takoj utihnila, ko sem vstopila v sobo. Delala sta se, da je med njima vse v redu, da sta še zmeraj najboljši par, čeprav nista bila poročena. Ko je prišel oče, sta tudi spala skupaj. Nikoli jima nisem izdala, da vem, da v Salzburgu živi z neko žensko. Naj si mislita, da sem še zmeraj naivna, sem si govorila." Zamenjala sem že drugo kaseto, in nisem si upala reči, naj za trenutek počaka, da česa ne izpustim. Imela sem občutek, da govori bolj sebi kot meni. da "čisti"po svojih mislih in iz duše "odvaža" ropotijo, ki se je tam nagrmadila v minulih letih. "Življenje pa je teklo mimo in nisem ga mogla ustaviti, tudi če bi še tako želela. Ko sem bila sama s svojimi mislimi, se mije počasi začelo bliskati, da sem naredila veliko napako, ker sem zanemarila študij, ker sem želela postati drugačna, bolj podobna tistim, ki sem jih na skrivaj občudovala zaradi njihovega svobodnega obnašanja. Začela me je peči vest, zavist, jeza. Tolkla sem se po glavi zaradi svoje nepremišljenosti. Ko hi mi starša vsaj denarja ne dajala, potem bi morda svojo zmoto spoznala že prej. In spet sem morala iti v nov "boj". Z vsemi težavami, ki sem jih imela, se mije zdelo, da se je čas ustavil, da meje zajel vrtinec, iz katerega ne vidim nobenega izhoda. Počutila sem se kot ujeta miš in misnica je bilo moje lastno življenje. Pri očetu sem naletela na izredno zanimivo knjigo v angleščini Kar čutiš, to lahko zdraviš (ali nekaj podobnega). Takrat naših knjižnih polic še ni zajela poplava knjig o duhovitosti. Zdelo se mije, da sem odkrila Ameriko, ko sem knjigo začela brati. Kot da bi jo nekdo, ki me še nikoli ni srečal, pisal besede naravnost na mojo kožo! Bilo je neverjetno, kako sem čez noč vzcvetela in se lotila dela na sebi, na svoji osebnosti. Preko krajšega članka v našem lokalnem časopisu sem potem okoli sebe zbrala še somišljenike, ki so imeli v življenju podobne preizkušnje kot jaz. Ustanovili smo klub, društvo, ne vem, kako naj to imenujem, ker se nikoli nismo uradno registrirali. Potem smo skupaj hodili na izlete, eksperimentirali s hrano, poslali za nekaj časa vegetarijanci, dve leti zapored smo štirje več mesecev preživeli v Indiji in mislili, da smo s tem dosegli že vso učenost, ki jo duhovnost ponuja. Potem sta dva člana začela kaditi travo in večino sta prepriča/a, da se na ta način hitreje pride do nekega višjega nivoja, do bolj poduhovljene-ga stanja. Sprejela sem razlago, ne da bi kaj dosti razmišlja/a. Bilo mi je všeč, zlasti še, ker se času omame pozabila na bolečine, ki so tt'e ; zmeraj spremljale po prometni nesreči. V sebi S nenadoma odkrila umetnico, šla sem tudi nO J ^ iz oblikovanja gline iti delo mi je šlo dokaj d° od rok. Tik pred "zdajci"sem se naveličala i" % bila kakršno koli zanimanje za ročno delo. J°n .y zapustila klub, ki ga je sama ustanovila in se V novno umaknila v varno zavetje doma. Kljub te a da je temu občutku vedno znova želela uiti, j J le dom tisti, kjer je našla varnost in zavetje. M * človek je nor. Beži od doma in si želi nekaj "()V drugačnega, svojega. Toda na koncu vsak (s i0 vsak) spozna, da so le domači tisti, ki te ne nikoli izdali in ki nesebično, kljub temu ^fl,vf.^A ali preveč godrnjajo, odpuščajo in ti dajejo ob<-ljubezni. Sedaj se spet privajam na normah'0\--^ ljenje. V tem času sem počela marsikaj: bilo natakarica, čistilka, turistična vodička, delalo v bolnišnici, v tisoč in eni pisarni, toda povso *^ bila le zadnja luknja v pasu. Kljub temu da s° ^ starši in še marsikdo drug nekoč ponosni t'al #p radi bleščečih ocen v šoli, nisem v praktične ^ ljenju pomenila več kot kakšna snažilko, ^ osemletke ni naredila. In zato, poleg tega, <* ^ fii šam najti sebe, pospešeno študiram. Amp. ^ zato, da bi bila najboljša, temveč zato, da h''- ^ jega življenja, enkrat že, nekaj naredilo. '\g sem prišla do tega spoznanja, sem morala Pr fl, ti dolgo in nevarno pot. In na koncu lahko ru ^y /jam tudi takole: morda pa se imam celoJv J polnosti zahvaliti, da nisem preveč zabredlo sem se znala še pravočasno pobrati? Toda to -ho bom nadaljevala čez leta. Prav? ^0 PISMA, PODLISTEK 17. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJELI SMO jem na letališče. Nekateri, ki še nikdar niso leteli, so imeli kar malo strahu. Jaz sem že pred leti letel v Lescah, drugič pa z brniškega letališča v Pulo. Tistikrat So se nekateri potniki bali želodčnih protestov, tako da tudi za korajžo niso upali zvrniti šilca ta močnega ". Naj nadaljujem pripoved o našem poletu. Po krajši vožnji smo se izkrcali na leske m letališču, kjer nas je sprejel prijazen uslužbenec z informacijo, da bomo lmeli dvoje letal in da je eno od teh še v zraku. Ko je. čez nekaj minut pristalo, je iz njega stopila simpatična pilotka in prijazno Povabila, naj nas nekaj vstopi. Ko smo se z malo treme vkrcali, n°sje informirala, kako in kam b°mo leteli. Nervoza in strah sta izginila, ker smo bili prepičani, da tej pi-lotki lahko zaupamo. Letalo je ^merila proti Triglavskemu na-r°(lneniu parku in nam pripovedovala, kaj vse pod nami vidimo. Podoba tega dela Gorenjske me ■le Pritegnila s svojo slikovitostjo 'n razgibanostjo. . p°d nami pisana preproga njiv >n njivic, vasic s svojimi zvoniki, turističnih naselij, dolin, stisnjenih med gorami, dokaj visoko poučenimi s temnimi gozdovi, posejanimi z vmesnimi zelenimi ja-SQmi, belih cest, po katerih so br-zela vozila, turisti in pešci, ki so kot mravlje hiteli k svojim ciljem. ^ar hitro smo pozdravili očaka T^glav in okoliške gore, ki s svo-Jll^i skalnatimi grebeni in škrbi-n<*stimi vrhovi iz svetlega apnen-^ vstajajo iz gozdnatih podnožij, ^delo se mi je, da smo vladarja n°ših gora kar prehitro preleteli; v kislih sem pozdravil Aljažev "tolp, pri katerem so me pred nekaj leti še fotografirali. Užival Sem ob pogledu na te naše vršace. Nazaj smo se vračali nad Bo-Ssko dolino, v katere osrčju ez'jezero, v katerega zrcalu se Jtedujejo okoliški vrhovi in gor-Ske stene. Nakupovanje ob nedeljah h ie smo bili nad romantičnim aiejskim jezerom, ki ga krasi na visoki steni čuva stari grad. •Severih .„ ... v ' s cerkvico, ob strani pa ga isc' >eveda je treba omeniti še turi- stieni Bled s svojimi hoteli, vila- mj, hišami in hišicami in turisti, ki so mrgoleli po njem. Kar prehitro smo se znova znaš- ll "a letališču, na trdnih tleh. se Zahvalili prijazni pilotki za prijetno tjvZrlacno Potovanje in varen let. torjP~en Sem njej *n °rgoniza- ivoležen 'orjem tega izleta?ki mi bo ostal ,ePem spominu. Država je zapovedala, naj bodo trgovine odprte tudi ob nedeljah in to nam je všeč. Ni ga čez užitek, ki ga nudi nedeljsko nakupovanje. Pri tem očitno ne pomislimo, kaj pravzaprav počnemo, da je zaradi nas nekdo v službi še v nedeljo. Saj, nakupovanje ob nedeljah je navsezadnje osebna odločitev posameznika, rezultat njegovih potreb in možnosti, prepričanj in njegove srčne kulture. Težko si namreč predstavljam, da ob nedeljah prodajajo kakšno stvar, ki sije med tednom ne bi dalo kupiti. Morda edino kruh (seveda pod pogojem, da je pečen v nedeljo zjutraj). Pa ob nedeljah ne kupujemo samo kruha. Slišim, da primerjajo nedeljsko delo zdravnikov in trgovk, da je enako pomembno in zato tudi potrebno. Zdravniki rešujejo življenja, nisem pa še slišal, da bi kdo umrl, ker je jedel en dan star kruh. Zaftteva, da naj bodo trgovine odprte tudi ob nedeljah, ker pač tudi zdravniki delajo ob nedeljah, je vredna otroške preproščine; če pa prihaja iz višjih instanc, iz izobraženih ust, potem je to težko primerljiva slaboumnost. Morda pa tudi ne. Morda je to še eno zavestno in povsem namerno dejanje za postopno uničevanje družinskega življenja. Čas bo pokazal svoje... Kdo pravzaprav kupuje ob nedeljah ? So to tisti, ki so sicer zaposleni štiriindvajset ur na dan, šest dni v tednu, in razen nedelj res ne morejo v trgovino? So to tisti, ki ne morejo brez dnevno sveže pečenega kruha? So to tisti, ki izkoristijo možnost nedeljskega nakupovanja, ker ta pač obstaja? So to tisti brez družinskega življenja, ki so tako osamljeni, da jim celo nakupovanje ob nedeljah pomeni družabni dogodek? So to tisti, ki se ne zavedajo pomena nedeljskega počitka? So to tisti, ki bi radi uničili družino s tem, da so ji vzeli nedeljo? Ali pa so to tisti, ki preprosto uživajo ob pogledu na izmučeno trgovko, ki dela petek in svetek in samozadovljno uživajo ob misli: "Meni pa ni treba delati!"? Naj so-razlogi taki ali drugačni, v nedeljo nam ni treba nakupovati! Malomarno gledano nakupovanje ob nedeljah pač ni nič takega. Pa vendar, s tem spreminjamo svoje življenjske navade, vedenjski vzorec. Nedeljske nakupe jemljemo kot samoumevne in jih povzdigujemo v obred, pravcato Vili Perko bogoslužje, v bistvu pa zapadamo v svojevrstno zasvojenost. Ob tem mirno pozabljamo, da so bile včasih nedelje čas počitka, izletov, družinskih srečanj, uživanja narave in prostega časa... Vse to in še več smo si pustili vzeti. Osiromašili smo svvoje družinsko življenje in ga onemogočili trgovkam, ki sedaj ob nedeljah strežejo našim zapravljivim apetitom. Neki privatnik ima zanimiv delovni čas,- pri rubriki "nedelja" piše: "Nedelje so čas našega in vašega počitka." Škoda, da jih take poslovne odločitve ne zmore več. Franci Šinkar, Strahinj 0 pizzeriji Jurček Spodaj podpisani Vinko Gole, bivši župan občine Bled, v zvezi s pisanjem gospoda Čeferina iz Zasipa v rubriki Pisma bralcev, dajem naslednje pojasnilo: Resda sem kar pogosto gost piz-zerije Jurček na Homu, vendar kakršnih koli nevšečnosti doslej v tem lokalu nisem imel, kaj šele, da bi bil jaz, oz. moj avto žrtev razvoznika pic iz tega lokala, kot trdi g. Čeferin v svojem pismu. Ravno nasprotno, lokacija je izredno lepa, sama pizzerija pa miren in urejen družinski lokal. Vinko Gole P.S.: Sam sem bil glavni udeleženec nakupa Jurčka na Homu. Sedanji lastnik je prvi, ki je dal lokalu primerno raven v zadovoljstvo in ponos vseh občanov. Debatni klub gorenjskih županov Neresno o resnem Področje varovanja okolja ureja že osmo leto v Republiki Sloveniji Zakon o varstvu okolja. In v tem zakonu je v IV. poglavju posebnih ukrepov za varstvo okolja zelo natančno opredeljeno, kakšni so ti ukrepi in opredeljeni so tudi nosilci izvajanja teh ukrepov. Iz teh določil izhaja, da je področje podeljevanja koncesij za izvajanje javne službe s področja uničevanja komunalnih odpadkov (inceneracija - sežig) v izključni pristojnosti vlade, za področje zbiranja in reciklaže pa za svoje lokalne potrebe tovrstno koncesijo podeli lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj. In ker je konzorcij vseh 6 let se usmerjal izključno k izgradnji sežigalnice komunalnih odpadkov bi moral torej poznati veljavno zakonodajo in nesporno dejstvo, da bi si za izvedbo takega projek- ta moral pridobiti državno kon cesijo za izvajanje te javne službe, ter koncesijo za zbiranje od lokalnih skupnosti. Koncesijo za opravljanje javne službe pa lahko pridobi samo pravna ali fizična oseba. Konzorcij C ERO pa ni niti pravna oseba in tudi fizična oseba. Iz tega preprosto sledi, da so akterji tega konzorcija ves čas zavajali svoje davkoplačevalce s svojo nestrokovnostjo in nepoznavanjem veljavne zakonodaje ter so predvsem trošili zbrani denar gorenjskih občin. Pripravljati in naročati strokovno delo različnim institucijam, ne da bi imel ta konzorcij sploh možnost pridobiti koncesijo za opravljanje - izvajanje take javne službe je preprosto rečeno norčevanje iz davkoplačevalcev. Istočasno pa je bilo delovanje tega konzorcija večini gorenjskih županov zgolj izgovor, da se niso - se niso hoteli ukvarjati s problematiko komunalnih odpadkov z večno mislijo, saj bo njihovo delo opravil konzorcij. Tu smo dolžni posebej izpostaviti župana Mestne občine Kranj g. Mohorja Bogataja, ki se ves čas županovanja spretno izmika temu svojemu področju njegove županske funkcije. Mestna občina Kranj je med lokalnimi skupnostmi na Gorenjskem tista, ki sama proizvede skoraj pol gorenjskih odpadkov, njen župan pa ve, da za časa njegovega mandata obstoječa deponija zadošča, naprej pa ga ne skrbi in ne čuti potrebne županske odgovornost. In na koncu moramo tudi še povedati, da naša zakonodaja še ne pozna regij, torej je poimenovanje regij brez kakršne koli zakonske podlage. S prevetritvijo akterjev pri tej zgodbi in jasni opredelitvi o enotnem nadaljnjem delu na področju komunalnih odpadkov vseh gorenjskih občin, je pričakovati pozitiven premik, kar pa je tudi cilj Gorenjskega ekološkega združenja kot nevladne okoljske organizacije na Gorenjskem. Gorenjsko ekološko združenje Vojko Bernard tajnik Gospodu Božu -samostojnemu ekologu iz Kranja v odgovor Namenoma sem se izognil uporabi priimka, ker sem zasledil v uporabi tri različne primere in vam ne maram delati krivice. Za pravilnost pa boste že sami po-skrbli. Kdo mije članek narekoval, sploh ni pomembno. Zadovo- ljen sem, da je dosegel svoj na men. Povedati moram, da gospoda Mik/avčiča osebno ne poznam. Visoko cenim njegov pravšnji občutek za strokovnost in zdrave, gospodarne odločitve, ki jih uresničuje s skupino sposobnih sodelavcev. Z mojimi idejami in zahtevami v prid naše občine, sem mu gotovo zagrenil delo pri tem načrtu, ko sem na javni predstavitvi načrta za bodočo elektrarno dejal, da takih zajezitev, kot jih imamo sedaj, ker je vse prepovedano, ne želimo. S pojasnilom, da je pri nas to še zakonsko neurejeno in daje praksa v tujini taka, da istočasno z gradnjo elektrarne, na obali bodočega jezera zainteresirani že gradi hotel, sem bil zadovoljen. Upoštevan je bil tudi moj predlog, čeprav ga je zapisnikarica pripisala g. Pfajfarju, daje treba zakonsko' urediti nekdaj veljavne "vodne pravice" v korist občine, da bi tako v občinsko blagajno redno pritekal vsaj stotin, od vsake proizvedene kilovatne ure elektrike v elektrarnah na našem območju. Z mnenjem g. Pfajfarja se tudi ne morem strinjati, ker je izjavil, da je njemu vseeno ali elektrarna bo ali ne. Presodite sami, gospod Božo, kdo naj bi mi narekoval članek. Ker ste me izzvali, bom navedel še nekaj dejstev v prid gradnje elektrarne. Smeti in druga nesnaga niso od Savskih elektrarn. Resnica je, če ne bi bilo jezov do vodnih elektrarn, Gorenjska ne bi imela smeti. Blejske, brežanske, jeseniške in dolinske smeti bi veter nanosi/ v Savo, ta bi jih pa odnesla v Ljubljano. To je za mene ekologija, g. Božo, in moja in vaša in skrb nas vseh, saj mogoče poznate slovenski pregovor, ki pravi: "Če bi vsak pred svojim pragom smeti pospravil, jih ne bi nikjer bilo." Zelo pametno je, če naša občina pridobi čistilno napravo v sklopu načrta za elektrarno, ker je to tudi delček prelepe slovenske zemljice, ki naj bi jo ohranili čisto za poznejše rodove. To se mi zdi le skromna želja nas občanov, v korist Slovenije in Zemlje naše. To in navedba o smeteh, je moja srkb za ekologijo, g. Božo. Svetujete mi, naj bi ugotovil sedanji učinek obiska ogledov naših umetnih jezer. Moram priznati, da ga ni, razen zadovoljstva številnih obiskovalcev, ki si ogledujejo lepo urejeno jezero na Završnici. Pogled s Soteske na pasje zavetišče je tudi lep, v okolici jezer nisem opazil smetišč. "Pusta" obala, zaradi nihanja vodne gladine, če ni onesnažena, me prav nič ne moti. Spominja me na plimo in oseko morja, pa ga imamo vsi radi. Verjamem, da g. Miklavčič s svojimi sodelavci išče tudi rešitve za to. Pridite, g. Božo, kdaj še na levi breg Save. Povabim vas na gobovo juho, kar je pri meni že običaj. Rad vam bom razkazal naš kraj in razložil naše ideje in želje, na samem mestu. Čričkov in rožic, ki bi se morale preseliti nekaj metrov višje, kadar bo voda zalila strugo Save pod Bregom, vam ne bom znal pokazati. Ogleda/a bi si ta kraj, vi kot ekolog, jaz kot nasprotnik smetišč in koristolovec za našo občino in lastnike tega nekoristnega delčka predrage mi zemlje slovenske. Če si želite sami ogledati kaj lepega, čeprav še ni urejeno v uporabne namene, se napotite v Kavčke in v Za vrh. Tako po domače, že od nekdaj imenujemo dolino ob potoku Završnica in kraj ob jezeru. V Kavčkah, pod pregrado, je kot letno kopališče. Tam so se pred petdesetimi leti že kopali. Zdaj je Sava spet čista, jezero je polno rib. V Zavrhu vam bodo počivale oči ob pogledu na lepo okolico jezera. Na potezi je država, ki mora to zakonsko urediti. Potegujem se le za dobro svojega kraja, za skupno gospodarno korist, nikakor ne na račun tuje, sosedove nesreče. Kaj pa vi, g. Božo? Zavidam vam, ker ste dobro obveščeni in da imate to srečo, da vas pri časopisu bolj resno jemljejo kakor mene. Zgolj slučaj vam da misliti, da je meni nekdo članek narekoval. Povem vam, da se je zgodilo iz razloga, ker je moj članek čakal na objavo tri tedne, da sva se srečala s sodelavcem g. Miklavčič a in sem mu omenil vaš članek in moje pisanje. Ker ga je zanimalo, sem mu izročil en primerek in tega je pokazal tudi g. Miklavčiču, kar si štejem v veliko čast. Najbrž za kakšne oslarije tako ugledni ljudje, ne bi posredovali pri časopisu in to naj vam bo razlaga, kdo in zakaj mi je članek "narekoval". Čeprav tudi naši, krajevni "strokovnjaki" javno ugotavljajo, da je moja slovnica slaba, se tolažim s tem, da sem šolo zapustil pred petdesetimi leti in da moj članek ljudje preberejo, da časopis kroži od hiše od hiše in kjerkoli se pojavim, se ljudje želijo prav o tem, z menoj pogovarjati. G. Božo naj vas potolažim, saj se o vas tudi pogovarjamo. Zaradi svojega pisanja, sem se na račun drugih že nekajkrat izkazal za "ta prav ga Slovenca". Obljubljam, da bom skušal posredovati, da bova takrat, ko bodo spustili novo elektrarno v pogon, vsak na svoji strani, držala vrvico, ki jo bo prereza! slavnostni govornik. Zdaj si bom zavrtel tisto, ta pravo "Ostanimo prijatelji" in upam. sladko zaspal. Pavel Bešter 301 Prešernovi nagrajenci o Prešernu /22a kapelice je tedaj planil mladenič in se 'v'ai'/7 ob Prešernovem grobu. Zm trenutek je str-Tj« v napis, nato je padel na kolena. Veter mu je p.tra{ lose. 'Odpusti!' je rekel. Nato je vstal in jot/ubil kamen na grobu. Solze so se mu udrle po 'p'1'' Q °°razse mu je smehljal. Maščeval te bom. .' si bil premehak. Jaz hočem biti trši. Do smrti ti stanem zvest!' / Šepeta/ je zavzeto in jasno, ka-°r bi stal pred živim, ljubljenim človekom. Last-e besede so mu bil v očito tolažbo, kajti naenkrat s°se mu smejale oči, rosne od solz. Sebi se je sme-! m svoji obljubi. Vedno mu je mrzelo razkrivale misli in čustev. f z trdega ljudstva je bil in nikdar mu ne bi bil . nezvest. Njegovo srce pa je bilo veselo. Doma v šoji je bil obdan od tovarišev, ki so šli za nje-■pV(> šolo in pesmijo, kakor ovce za vodnikom. °da tu na Prešernovem grobu ni mogel krotiti ki-duie- Čakal je, da so se vsi razgubili. Hotel bit/sam z njim. Saj se gaje komaj spominjal ži-tecTi ^eiioč v Prvi šoli mu je pokazal starejši so&O* ? "rmalov Janez debelega, gosposko oblečenega ,/^e!^a s trudnim, velikim obličjem, obdanim od Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon d°lgih, osivelih las. Upognjen je hitel po ulici in se nienu'za nikogar. Ali si ga videl?' ga je vprašal Janez tova To je on.' 'Kdo?'je zastrmel v vznemirjeni rišev obraz. 'Dohtar Prešeren', je odgovoril Ja- nez. 'To je pravičen in svet človek, zato ga sovražijo birokratje in tercijalke.' / Takrat je že prebral Čbelico in Novice. Bil je ranjen od telesnega prebujanja in prvih plahih poizkusov - zapeli svojo pesem. Toda prav Prešernove pesmi iz Čbelice so ga tiščale k tlom. Če je mogoče tako doživljati in peti, kaj hoče on s svojim nebogljenim jecljanjem? Na prijateljeve besede je hotel steči za Prešernom, da bi videl, kakšen mora biti človek, da sta mu tako pokorna čustvo in beseda. Toda pesnika že ni bilo in zbegan se je poslovil od tovariša z motno podobo človeka, ki se mu je zdel tuj in velik gost v vsakdanjem ljubljanskem okolju." Kaj mislite, kdo naj bi bil ta nadebudni mladenič ob Prešernovem grobu? Fran Levstik, a ne toliko v dejanskosti kot v domišljiji profesorja Antona Slodnjaka, kije leta 1946 izdal roman Pogine naj - pes in zanj 1948 dobil Prešernovo nagrado (PN). ANTON SLODNJAK (1899-1983), kije bil doma iz Slovenskih Goric, je bil tudi sicer velik prešernoslovec. Ko mu je bilo naročeno, naj napiše geslo o Prešernu za Slovenski biografski leksikon, je iz tega nastala cela študija (France Prešeren, 1952). Monografija Prešernovo življenje je izšla 1964, že 1938 (in pozneje še večkrat) pa znameniti roman o Prešernu z naslovom Neiztrohnjeno srce. Slod-njakovo pisanje o Prešernu zmore velik razpon, od Miha Maleš (Prešernov nagrajenec 1977), ilustracija k Prešernovemu Sonetnemu vencu, barvni lesorez, 1955. eksaktne literarne zgodovine do romansirane bio-I grafije. "Sto let je minilo, odkar je umrl človek, ki tmri I s svojim delom zgodovinski mejnik v razvoju slo-1 venskega ljudstva iz ljudstva neomikanih tlačanov I v narod, sposoben kulturnega tekmovanja z vsemi 1 ostalimi narodi Evrope. Govorica, v kateri so se I dotlej sporazumevali samo 'tisti, ki so služabniške-1 ga stanu', je v Prešernovem stihu postala sredstvo | za izražanje najnaprednejših misli dobe. v kateri I so se prebujali evropski narodi ter trgali okove fev-1 dalizma. Iz orodja za idejno utrjevanje hlapčevskega pol-1 ožaja slovenskih ljudi, kar je slovenska govorica I bila v rokah metternichov.skih narobe - prosvetljen-" cev, se je slovenski jezik v Prešernovem stihu izpre-menil v orodje nacionalnega osveščen/a slovenskih ljudi, dviganja njihove p/ebejske zavesti, njihovega prepajanja z idejami antifevdalnega humanizma in revolucionarnega demokratizma. Žerjavica, ki sla jo Linhart in Vodnik za slovensko zemljo otela francoskemu žarišču tedanje revolucionarne misli, seje v Prešernovem stihu razgorela v plamen. Temu plamenu je dajala žar do tistih dob najvišja skladnost med pesnikovo idejo in med objektivnimi razvojnimi težnjami, med pesnikovim hotenjem ter temeljnimi interesi slovenske zemlje in ljudstva. " - Id odstavek je pa iz razprave France Prešeren - pesnik in mislec. Napi-sal jo je Boris Ziherl, izšla je 1949, 1950 pa je avtor zanjo dobil PN. Slodnjaka in Ziherla navajamo kot primera povsem različnega pristopa k pisanju o Prešernu v besedilih, za kateri sta avtorja dobi/a PN. I SVET KRANJSKIH Problemi privatizacije doslej monopolnih dejavnosti Delovna mesta v "državnih" podjetjih ogrožena? Bodo "državni" direktorji kos posledicam privatizacije, v junijskem Iksu razmišlja avtor prispevka Franc Kokalj, ko govori o Telekomu, Cestnem podjetju Kranj, Elektru Gorenjske, nekdaj monopolnih podjetjih, ki se soočajo s problemi privatizacije. Privatizacija nezadržno prodira tudi na področja javnih gospodarskih služb, kot so telekomunikacije, elektrogospodarstvo in vzdrževanje javnega cestnega omrežja. Doslej monopolna podjetja, kot so Telekom, Elektro Gorenjska, Cestno podjetje Kranj, nevajena konkurence, se morajo prilagoditi novim razmeram in iz dneva v dan bolj zaostrenim pogojem poslovanja. V skladu z resornimi zakoni se morajo oz. so se že organizirala tako, da so javne gospodarske službe stroškovno ločeno organizirane od tržnih dejavnostih v teh podjetjih. Vse to zahteva izdelavo novih organizacijskih shem, nove sistemizacije in posledično tudi prerazporejanje zaposlenih v teh podjetjih. Tržna konkurenca zaenkrat predvsem domačih ponudnikov že pobrala svoj kos tržne pogače. Tako se Cestno podjetje Kranj že kar nekaj časa sooča z zelo konkretno konkurenco kar v domačem kraju, v kranjskem Telekomu že prihaja do prerazporejanja delavcev, Elektro Gorenjski pa bodo kmalu začeli hoditi v zelje novi trgovci z elektriko, ki bodo zahtevali svoj del pogače na energetskem trgu. Monopol tako ostaja le še na področju javnih gospodarskih služb, tržne dejavnosti v teh podjetjih pa se bodo morale organizirati kot profitne enote v podjetjih ali pa kot hčerke teh javnih podjetij kot matičnih družb. Mogoči so seveda tudi bolj črni scenariji in prav na to želi opozoriti Svet kranjskih sindikatov. Posebno pozorno bomo spremljali razvoj dogodkov v Telekomu, pri katerem se vse pomembne odločitve sprejemajo v Ljubljani. Zato je utemeljena bojazen delavcev kranjskega Telekoma, da razreševanje njihove kadrovske problematike ne bo deležno enakopravne obravnave. In kaj lahko stori sindikat pri vsem tem? Sindikat zagotovo ne more preprečiti teh poslovnih in organizacijskih sprememb, lahko pa veliko prispeva k temu, da bodo te spremembe za delavce čim manj boleče, predvsem pa bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo delavci realizirali vse pravice, ki jim v takih primerih gredo. Predvsem bo sindikat zahteval od vodstev podjetij, da zaposlene seznanijo z načrti in posledicami reorganizacije, da sprejmejo vse možne "mehke" ukrepe za morebitno zmanjševanje števila zaposlenih, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje konkurenčne sposobnosti tržnih dejavnosti v teh podjetjih, da se delavcem, razporejenim v profitne enote in hčere, zagotovi ustrezen kapital za konkurenčno izvajanje dejavnosti, saj bodo v nasprotnem primeru te hčere hitro obsojene na propad. "Državni" direktorji imajo torej pred seboj težko nalogo in veliko odgovornost. Sindikat je pripravljen za sodelovanje, utemeljen interes pa bi nenazadnje morali imeti tudi občinski možje, saj gre nenazadnje za odločanje o dolgoročnem izvajanju javnih gospodarskih služb in za zaposlene na Gorenjskem. Sindikat in svet delavcev Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. - zaposluje okoli 400 delavcev, od teh približno 80 za določen čas. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1963 po reorganizaciji nekdanje Uprave za ceste. V sindikat, ki je že od vsega začetka povezan v Svet kranjskih sindikatov, je vključenih 320 delavcev. O sindikalnem delovanju v Cestnem podjetju Kranj sta za Iks tokrat spregovorila predsednik Janez Jereb in sekretar Marjan Bajt, ki obenem vodi tudi svet delavcev. Kako deluje sindikat, kako svet delavcev in kakšno je njuno sodelovanje, pa si podrobneje preberite v junijskem Iksu. Dobro je vedeti V poletni številki Iksa njegovi sodelavci prinašajo pomembne informacije, denimo o usklajevanju plač z življenjskimi stroški, o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju (nič še niste zamudili, trdijo), o regresu za letni dopust. Podrobnosti si preberite v Iksu. Uradne ure pravne pomoči Uradne ure pravne pomoči za stranke so v Svetu kranjskih sindikatov ob torkih in četrtkih od 9. do 13. in od 14. do 15. ure. Uradne ure ne veljajo za predsednike sindikatov in sindikalne zaupnike, vendar naj svoj obisk predhodno najavijo. Pravno svetovanje za člane SKS za "spodnje Iskre" je vsako prvo sredo v mesecu od 9. do 11. ure. Posvetovalnico izmenično vodita dipl. pravnika Jasna Erman in Franc Kokalj. Seminar o sistemu varstva in zdravja pri delu Varstvo in zdravje le na papirju? Rok za uveljavitev zakona o varstvu in zdravju pri delu je 27. julij. GORENJSKI TISK - Konfederacija sindikata Pergam Grafiki so bili nezadovoljni zaradi nizkih plač Grafiki, nezadovoljni s svojimi plačami, so že pred enim letom dali pobudo delodajalskim združenjem za spremembo Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Takrat so postavili 6 zahtev kot osnovo za njihova pogajalska izhodišča. Udeleženci seminarja o varstvu in zdravju pri delu na Brdu. V Svetu kranjskih sindikatov so se že pred dobrim letom začenjali temeljito seznanjati z vsebino novega zakona o varnosti in zdravju pri delu. Junija pa so seminar o tej temi namenili predvsem praktičnim izhodiščem ter oceni, koliko je narejenega v podjetjih en mesec pred potekom zakonskega roka, v katerem morajo delodajalci zagotoviti nov sistem varnosti in zdravja pri delu. Vedno bolj pa nas v sindikatih muči problem, da bosta v mnogih podjetjih varnost in zdravje boljša le na papirju, v resnici pa se delovne razmere ne bodo izboljšale, ob tem razmišlja Jože Lakota. Upajo, da bosta v teh podjetjih sindikat in svet delavcev čimprej ugotovila, da jih čaka veliko dela in kruta borba z delodajalci za boljše delovne pogoje. Seminar na Brdu je ob koncu junija sindikalne funkcionarje seznanil z novo ureditvijo sistema varstva in zdravja pri delu iz naslednjih vidikov: - s pravicami in dolžnostmi zaposlenih v okviru področja varnosti in zdravja pri delu - s pomenom izjave o varnosti ter ocene tveganja - kaj je vloga pooblaščenega zdravnika medicine dela po novem zakonu - s pomenom in vsebino preventivnih in periodičnih zdravstvenih pregledov - z vlogo sindikata v novem sistemu varstva in zdravja pri delu. Seminar so vodili štirje znani in strokovno podkovani predavatelji: Magdalena Selan, dr. med, specialistka medicine dela, prometa in športa, Janez Fabjan, varnostni inženir, predsednik društva varnostnih inženirjev Gorenjske, Jože Vrhunc, inšpektor za delo iz kranjske enote in Franc Kokalj, univ. dipl. pravnik, pravni poverjenik SKS. Nekaj njihovih misli si lahko preberete tudi v junijski številki Iksa. Zahteve so se nanašale na povišanje plače I. tarifnega razreda za najmanj desetino, na izenačitev izhodiščne plače z minimalno plačo v treh letih, da ostanejo relativna razmerja med tarifnimi razredi nespremenjena, da se osnovne plače delavcev usklajujejo z rastjo izhodiščne plače po KP, regres za letni dopust znaša 70 odstotkov zadnje znane povprečne plače v državi in da se povečajo dodatki za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo in v praznikih. Žal so v Pergamu na odgovor čakali kar dolgo in šele v decembru 2000 je prišlo do prvega srečanja obeh pogajalskih skupin. Nato so se pogajanja večkrat odložila, z zamudo pa je do njih vendarle prišlo. Delodajalci so takrat navajali, da je bil odziv na anketo v grafičnih podjetjih slab, sindikat pa je navajal podatek Instituta za makroekonomske analize, rz katere je razvidno, da so se plače grafikov med panogami najmanj povišale in so na zadnjem mestu. Nezadovoljstvo grafikov je naraščalo. Sindikat je postavil svoje najnižje zahteve ter delodajalcem poslal zadnji nepreklicni predlog ter zahteval, da se do njega opredelijo. Delodajalci so tarnali in dokazovali, da so razmere na trgu neugodne ter poslovni rezultati slabi. Sindikat je te argumente zavračal s trditvami, da so slabi rezultati plod neustreznih poslovnih odločitev, nikakor pa niso razlog za slabo stanje takšne plače kot trenutno so. Delodajalci so ponudili 2-odstotno povišanje izhodiščne plače, kar pa je bil za sindikat nesprejemljiv in ponižujoč predlog. Sindikat je nato ponudil zadnjo minimalno 5-odstotno povečanje in zahteval, da odgovor delodajalcev dobi do 18. maja, drugače bo organiziral opozorilno stavko. Do 31. maja ni bilo odgovora delodajalcev, za to so se začele priprave na splošno stavko v grafični dejavnosti. Ko je sindikat podjetja Gorenjski tisk razobesil pozive za stavko, je uprava podjetja žolčno reagirala. Direktorica je delavcem takoj preko dopisa na oglasnih deskah posredovala nekatere informacije in utemeljila, da opozorilna stavka ni primerna. Navedla je, da so razen v dveh primerih vse ostale bruto plače nad 100.000 SIT. Da so dodatki v GT že sedaj višji, kot jih zahteva Pergam s stavko. Žal je direktorica izpustila podatek za nadurno delo, ki pa v GT spada med neurejeno oz. s sindikatom ne povsem dogovorjeno področje. Pohvalno pa je, da so delavci prejeli regres v najvišjem možnem znesku 185.118 SIT, kar je bil rezultat uspešnega poslovanja v minulem obdobju. Sindikat podjetja je preveril nekatere podatke o plačah in ugotovil, da so res porasle v letu 2001, vendar predvsem na račun stimulacije za priso- tnost na delu. Brez nje so plače letos porasle le za 3 odstotke in ne dohajajo inflacije. Še posebno pa siromašnost najnižjih plač občutijo delavci na bolniški, ki stimulacije za prisotnost ne dobijo. Večurna pogajanja med predstavniki sindikatov in delodajalci so se 27. junija uspešno zaključila. Dosežen dogovor o povišanju plap bodo najkasneje v 20 dneh potrdili s podpisom spremembe panožne pogodbe in njenega tarifnega dela. Tako se bo s 1. julijem za 5 odstotkov povečala plača za 1. tarifni razred« medtem ko bodo ostala razmerja med tarifnimi razredi nespremenjena. Po zaključnih računih pa bodo vsako leto preverili možnosti za odpravo razlik med izhodiščno in minimalno plačo. Regres za letni dopust znaša 70 odstotkov zadnjega znanega podatka povprečne plače v državi, dodatek za nočne delo se poveča na 55 odstotkov, dodatek za nadurn° delo pa se poveča na 50 odstotkov. Opozorilna stavka je bila tako odpovedana. Za boljše zdravje delavcev Upravni odbor sindikalnega sklada je letos za polovico povečal število članov, ki se bodo lahko udeležili preventivnega okrevanja v toplican: Tako bo lahko 158 delavcev izkoristilo možnost enotedenskega organiziranega oddiha P°" programiranim zdravstvenim vodstvom. Stroške si delijo: sindikalni sklad SKS, sindikat ^ podjetju, kjer je delavec zaposlen, tretjino pa primakne tudi podjetje. Junijski Iks prinaša pogovore z delavci, ki so že koristili to ugodnost. Vsi so bili zadovoljni. O svojem preventivnem okrevanju so govorili Marjan Pohleven, Milena Josifovski in Silva Leskovec, vsi iz Iskre EP0- Tine Miklavčič iz Iskre Vzdrževanje, Franc La-movšek iz Aquasave, Niko Odar iz LIP Bled tovarne Bohinj, Zorka Tavčar iz podjetja Vog{ electronic Slovenija ter Majda Stopar, Tinka Posušen in Darja Šlibar iz kranjske Planike-Slednje tri delavke so morale tretjino stroškov kriti same, kljub zelo nizkim plačam. IZŠEL JE SINDIKALNI SKLAD Okrevanje za 158 kandidatov Upravni odbor je letošnje preventivno okrevanje načrtoval tako, da poteka v dveh delih. Prva skupina, ki je bila izbrana v spomladanskem času in v kateri je bilo 52 naših sodelavcev, je v začetku junija že sodelovala v enotedenskem programu okrevanja v različnih slovenskih zdraviliščih. Naslednja večja skupina bo vključena v okrevanje od septembra naprej. Prijave za jesenski termin se zbirajo do 7. septembra. Okrevanje pa bo potekalo v naslednjih mesecih vse tja do novega leta. znova Letos spet akcija za kurilno olje Za člane SKS in sindikalnega sklada smo ? pripravili zelo ugodno ponudbo za nakup Kuriln y olja. Za vse člane SKS je dogovorjena precej cena od veljavne maloprodajne cene. člani sk pa imajo še dodatno možnost ugodnih ^ g ročnih posoji. Prvi del akcije se je zaključil 2£• 2001, v teku je nova akcija. Cene se namreč z di stalnega spreminjanja naftnih cen menjajo, dar bodo vedno ugodnejše od maloprodajnih Akcija bo potekala vse leto. NOVIČKE NOVIČKE NOVIČK^ Zobna poliklinika Triglav konfekcija Privatizacija v osnovnem zdravstvu prinaša zaposlenim tudi težave.S tem so se sedaj soočili v Zobni polikliniki že drugič. Sindikat je na več sestankih zahteval od direktorice Zobne poliklinike jasne odgovore o tem, kje je spodnja meja krčenja dejavnosti poliklinike in predvsem, kakšno vizijo polikliniki in zaposlenim vodstvo zagotavlja. Pri tem ima tudi občina pomembne pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem pravic iz osnovnega zdravstvenega varstva, nima pa jasne politike izvajanja osnovne zdravstvene zaščite ob privatizaciji zdravstva na eni strani ter obseg in kvaliteto storitev za občane na drugi strani. Sindikat je zaenkrat dosegel to, da bo stekel pogovor o prihodnosti zobne poliklinike in da delovna mesta preostalih delavcev ne bodo ogrožena. dika*3 V zadnjih mesecih smo se predstavniki &.. že večkrat sestali z direktorjem podjetja. PoC^e,JoZa-tako kot večina tekstilnih podjetij srečuje z Z? ^ htevnim položajem na trgu. Uprava je PnD tL)Cji program in ukrepe za izboljšanje poslovanja.^ ^ povečanje produktivnosti v podjetju. Tu Pa luga-rado zaplete in tudi v Triglavu zgleda ne bo a ^ če. Ni sprejemljivo, da se prihranek išče Pre na, pri delu v proizvodnji skozi povečevanje že ta petih norm ali povezovanje komercialnih dog^ gg rov s kriteriji uspešnosti v proizvodnji. Zat0.^etav sindikat in uprava podjetja dogovorila, da najl naslednjih tednih za obe strani sprejemljivo orj|i v zvezi z normami. V tem času naj bi se dog tudi o poračunu presežka ur. Pretresljiva izpoved treh mladih žrtev mučenja Obesili so me za noge, glavo potopili v urin... Mlada študenta Imen in Nouredine iz Tunizije pripovedujeta, kaj se jima je dogajalo v mučilnici v Tuniziji, kjer je mučenje sistematično in institucionalizirano. Kemal Pervanic iz Bosne: z« ves svet je Manjača eno izmed najbolj strahotnih koncentracijskih taborišč Bosne, zame pa je bila Omarska tisočkrat hujša od Manjace. Imen Derouiche nal s/11 ^e Amnestv Internatio- G02d u'je v hotelu Špik v 60 Martuljku gostila več kot koVe dlh aktivistov za čl ove-ojjmjPrav'ce z vsega sveta, med ^Uče UC*' tr' žrtve strahotnega ^HriKL 'men Derouiche in je ter ,ne Ben Ticha iz Tunizi-žl0gl nekdanjega interniranca %)arS[llr) bosanskih taborišč sanicaManjaće Kema,a Go^^Jncm poletnem okolju hoya .Vrtuljka se nam je nji-žde|a Jurena pripoved najprej nedoi ot "ekaj nestvarnega in njegjj;em'J'vega. Zgodba iz sred-sov i Veka' iz nekih drugih ča-gred0 pr°storov? Nam, ki nam traCjjs,te'eviziJske slike koncen-Škega tab°rišč in srednjeve-"nim0 ^učenja tako hitro ' jih pozabimo tisti iip j. 7" Jin pozabimo tisti Psih0," J'h ugledamo. Nam, ki čemo °f*°.samoobrambno no- slr»iCi v t"11 je d°8aJal° v mu-%kih t f Unizii' i« v koncentrati J; °riščih Omarski in na NeJpC\v Bosni. ločutnežteVamo se ravno k rah" em, a večkrat nam je Nouredine Ben Ticha misel zastala v osuplosti, večkrat smo zadržali dih, kajti žrtve krutega mučenja, vse stare nekaj nad dvajset let, so pripovedovale o vseh podrobnostih. Njihova pripoved je šokantna -tudi zato, ker so to doživljali mladi ljudje, tako rekoč še otroci. Vsi danes živijo izven svoje države: Tunizijca v Parizu, Kemal Pervanić pa v Londonu. Zdravnik predpiše metodo mučenja Februarja leta 1998 so tunizij-ski študentje protestirali zaradi nemogočih razmer na univerzi. Predvsem so zahtevali, naj bo šolanje brezplačno, kajti družine niso zmogle stroškov študija. Po mirnih demonstracijah na univerzi so v Tuniziji zaprli na tisoče študentov in drugih, ki niso imeli nič s študentskimi demonstracijami. Med aretiranimi sta bila tudi študenta ekonomije 22-letna Imen Derouiche in Nouredine Ben Ticha. Obtožili so ju, da sta terorista, da vznemirjata javnost, da širita lažne informacije, delujeta proti zakonu, da pripadata komunistični partiji... oJ^AL V KRANJU, na Gregorčičevi ulici 8 '0|^l Vpul V center mesta, za blagovnico Globus, oddajamo v najem j^l'e k°sti10°m- irnarir?-ereri za opravljanje trgovskih in storitvenih dejavnosti. SorsJlG^9orčičeveul.8! Ita1je |e Prodaini de|/ priročna kuhinja-garderoba in P0n „ * °9revan, hlajen in delno opremljen (mize, stoli, omare). I' Za oHrl °adajo poslovnega prostora - lokala v najem: fisna n a mora vsebovati prestavitev podjetja ali dejavnosti, točen , ho Dor.,.- a' °P'S dejavnosti, ki bi jo v najetem prostoru opravljal in najemnine. f)rev7cr^P?9°dba bo sklenjena na podlagi dogovora med strankama, ■ pisne pona '°Kkala s s*ani najemnika r°*nak0 "mAic poisl)ite v zapečateni ovojnici, v 10 dneh po objavi oglasa > 9o«ič„w ' ,M-GREGORČIČEVA", na naslov: MERKUR, d. d. - Storitve, aNWH UL8'4501 Kranj. » et1iti PoaoHk60 na P°dla9' ponudbe ni zavezan naiem. qbe ° oddaji poslovnega prostora MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo "V Tuniziji je mučenje sistematično in institucionalizirano," mirno pripoveduje Nouredine, "poleg ministrstva za notranje zadeve je stavba, ki jo pozna vsak Tunizijec: v njej izurjene specialne enote, mučitelji, sistematično mučijo vsakogar, ki ga čaka zapor. Stavba ima več nadstropij, v vsakem imajo mučitelj ske naprave. Vse stene v sobi, kamor so me pripeljali, so bile sive in prekrvavljene. Mučitelji so zelo specializirani. V stavbi je zdravnik, ki vsako žrtev najprej pregleda in predpiše, na katerih mučiteljskih napravah bo žrtev "vzdržala". Poleg pretepanja in brcanja, ki je običajno, so mene najprej obesili za roke, tako da so se prsti na nogah komaj dotikali tal; nato so me obesili z glavo navzdol tako, da je bila glava v vodi, v kateri sta bila urin in klor. Tako sem visel nekaj minut, dokler nisem izbruhnil krvi. Vsak, ki je mučen tako, da je z glavo v vodi, vodo mora pogoltniti, nakar se onesvesti in bruhne kri. Vse dni, ki sem jih preživel v mučilnici - kadar me niso mučili, sem napol nezavesten sedel na stolu, z okovanimi nogami in rokami, ki so bile na hrbtu vklenjene v lisice - so me z debelo palico tepli po podplatih, po glavi, vrteli na ražnju ali me z iglo zbadali po temenu. Vsak način mučenja ima svoje ime: udrihanje s palico po podplatih je "falaka", tepež po glavi imenujejo po glasbi "darbuka" - tepejo te toliko časa, da izgubiš zavest, začne se ti mešati od bolečine, začasno izgubiš vid. Grozljiv je "roast chichen" -med dvema mizama so me na kol privezali vsega zvitega tako, kot bi pekel piščanca na ražnju, vrteli, osmodili lase... V mučilnici pulijo nohte, mučijo z elek-trošoki, noseče ženske tepejo toliko časa, dokler ne izgubijo otroka. Žrtve ponižujejo do skrajnosti tako, da jim v zadnjično odprtino zasadijo veliko iglo s tekočino, v kateri so jajca in mleko -to ti je dnevna hrana, rečejo. V muslimanski državi so homoseksualci obsojeni in zavrženi od vse družbe, zato je ta način skrajno ponižujoč za vsakogar... V zaporu posilijo vsako žensko Tehnike mučenja, prevzete od kolonizatorjev, Francozov, se vedno bolj izpopolnjujejo. Imen Derouchie je bila pripeljana v mučilnico takoj po demonstracijah. Njej, srčni bolnici, so z injekcijo spustili v telo modro tekočino: "Nenadoma sem dobila hudo vročino, tako neznosno me je bolelo po vsem telesu, da sploh nisem vedela, kje me boli. Spraševali so me, kdo je še v opoziciji in - če bom povedala - bo bolečina prenehala. Rekla sem, da bom, samo nehajo naj, za božjo voljo! Pri priči je bolečina prenehala in ko sem rekla, da res ne vem, kje je vodja, so mi modro tekočino vbrizgali še enkrat. V omotici sem jih slišala, da so govorili, da lahko še umrem in odvlekli so me k zdravniku v mučilnici. Pomagajte mi - sem ga Mladi tunizijski fant pred mučenjem ... Mučilne metode v 130 državah ^HHMHj^L S 1-^00 kilometri dozemske obale, antično ku/tu-W f ro in 200 dni sonca na leto I ^fe, -mm%F predstavlja Tunizija idealen po- ' '•f* ^KrL čitniški cilj. Mnogi turisti ne vedo, da tunizijske oblasti zatirajo kakršnokoli politično opozicijo, tunizijska policija in varnostne sile se rutinsko poslužujejo mučenja in drugih oblik krutega in ponižujočega ravnanja. Med tisoči političnimi zaporniki so številni žrtve mučenja. Po poročilu Amnestv International mučilne metode uporabljajo v več kot 130 državah, najbolj razširjena oblika je pretepanje s pestmi, palicami, kiji, električnimi žicami, železnimi ventili. Zelo so razširjena posilstva in druge oblike spolnih zlorab. Ostale metode mučenja in trpinčenja vključujejo elektrošoke (v več kot 40 državah), obešanje teles (v več kot 40 državah), pretepanje po podplatih (v več kot 30 državah), dušenje (v več kot 30 državah), grožnje s smrtjo in lažne usmrtitve (v več kot 50 državah) in dolgotrajno bivanje v samicah (v več kot 50 državah). Ostale metode: potapljanje v vodo, ugašanje cigaret na telesi/i, vlečenje teles z avtomobili, onemogočanje spanja, železni okovi za noge in pasovi za prizadejanje elektrošokov. Svetovna trgovina z mučenjem Svetovna trgovina z opremo za mučenje se odvija po tajnih kanalih. V zadnjih letih so najbolj priljubljene igračke za elektrošoke, ki ne puščajo sledi, povzročajo pa najhujše bolečine. V devetdesetih letih so opremo za elektrošoke uporabljali v več kot 60 državah sveta. Več kot 120 podjetij v 22 državah je vpletenih v proizvodnjo in prodajo. Električni pasovi za omamljanje se uporabljajo v zaporih ZDA in jih je možno aktivirati na razdaljo 100 metrov. Ti obroči povzročajo 50.000 voltov močan in 8 sekund dolg elek-trošok, ki osebo v nekaj sekundah onesposobi, potem pa ji postopoma povzroča vedno hujšo bolečino. in po mučenju. lo je milo prosila, a je odvrnil: tvoja odgovornost!" Za ženske imajo posebne tehnike mučenja. Muslimanska ženska, ki se jo dotakne moški, je v družbi za vedno zavržena. Vsaka ženska - tudi jaz - je v tunizijski mučilnici ali v zaporu posiljena. Tako je dvakratna žr- tev: mučena, posiljena, od družbe zavržena, o tem pa ne more nikomur govoriti. V zaporu sem bila nato leto in osem mesecev, bilo je grozno ponižujoče. Podgane, eno samo zanikrno stranišče, stalno šika- Nadaljevanje na 20. strani RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC. Nudimo Vam strokovno pomoč pri načrtovanju in izvedbi sanacijskih del na Vaši strehi: statično presojo, tesarska dela, krovska dela, i ■■■ • v vili, kot sardine, tudi do 900 ljudi je bilo v enem prostoru-Iz Manjače so tisti, vsemu svetu znani posnetki, ki jih kažejo na TV, ko ljudje sedijo v hlevih. Četudi je bila Manjača skrajno ponižujoče koncentracijsko taborišče, kjer sem preživel štiri mesece, sem se tam v primerjavi z Omarsko spet počutil kot človek. Omarska je bila zame tisočkrat h11-1; ša, saj 24 ur nisem vedel, kdaj me bo kdo ubil, ubil kar tak° in brez sleherne odgovornosti. Grozljivi strah Omars^ seje tam, na Manjaći, nekak0 razblinil. V mojem Prijedoru in v ck0" lici so pobili vse intelektualc6: Zdaj delam v Londonu, ^e svojimi ljudmi in upam, da s bom nekoč vrnil in pomaga svoji državi. Zločinci moraj0 doma, mučitelji morajo žrf-vam priznati, da so jih niu^ Šele tako bo v Bosni mož*1 skupno življenje..." The killing dap Kemal Pervanić je v LoP donu v angleščini izdal knfi' ko pod naslovom The kiMn^ days. Najboljši poznaval^ in pisec knjig o vojnah Balkanu Noe I Malcolmefc] ■ al ki je v letu 1999 izšla v Ang0-Bo izšla tudi v prevodu? Kemal Pervanić pravi, f° si iskreno želi, da hi knjig0, ki govori o Omarski ,n Manjaći, izdal v Beograd^ Sunday Telegraphu zapis* da je to najboljša knjigi «■ Media Art Digitalni tisk Studio Intern et 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Opel v Ruesselsheimu Odpirajo novo tovarno Nemški Opel bo v začetku Prihodnjega leta zagnal novo avtomobilsko tovarno, ki so jo zgradili v mestu Ruesselshe-'•n. Gre za enega največjih Projektov v investicijskem programu, vanj so investirali 1,5 Nilijrade nemških mark, letio bodo v novih obratih izde-'ali 270.000 avtomobilov. začetek proizvodnje je načrpan spomladi prihodnje leto, ko bodo s tekočih trakov prišli Prvi Primerki nove vectre, sledjo bodo predstavili na jesenskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Avtomobile bodo sestavljaii na skupni proizvodi n'ji v treh izmenah, tovarna Pa P°leg novih standardov v Produktivnosti, kakovosti in leksibilnosti proizvodnje, zastavlja tudi dolgoročno ohra-n'tev delovnih mest. ^a oblii(0vanje in načrtovanje •jove tovarne so se Oplovi pro-N«xlt\i strokovnjaki opirali na • .'"lenzionalno načrtovanje n'novativna simulacijska orod-Ja- K-ljub gradnji tekoča proiz-°dnja ni bila motena, kar se je 28odilo prvič v zgodovini avtomobilske industrije. Vzporedno Projektom izgradnje so tudi Opl 0vi zaposleni seznanili i inovativnimi proizvodnimi mezdami, to usposabljanje pa je Predstavljalo največji mednarodni program šolanja v zgodo-Vl"i podjetja. Tovarna, ki velja za eno najmodernejših na sve-bo zaposlovala okoli 7.000 »Judi. . m.G., foto: Opel Zaslužen uspeh! S certifikatom ISO TS 16949 smo vstopili v elitno skupino svetovnih proizvajalcev avtoplaščev. Proizvajalci avtomobilov bodo odslej lahko uporabljali naše avtoplašče za prvo vgradnjo. Za ta izjemen uspeh čestitamo in se zahvaljujemo vsem zaposlenim v Savi Tires. Kltsava Tires □ O 9G,9MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz !e,-: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrle 10 <8>HYUnDfll MTTOKADtVK www. avtokadivecjk.si Avto, Id ga ceniš, ha cena, ki jo ljubiš. 13.999 DEM 1.565.003 srr IZKORISTITE UGODNE PLAČILNE POGOJE Uprava Save Tires A Trgo Avto Kidričeva 2. Kranj, tel.: 2024-601. fax: 2024-602 MOTORJI TOMOS akcijske cene KOLESA F1ELO, ROG, MERIDA m. *7B ML m~~> ■T^*- Or^m akcijske cene modela RUNNER in NRG PIAGGIO Vse za vaš avto od luči do izpuha, ne glede na znamko vozila Razvajajte se v Hotelih Morje Hoteli Morje se z vso odgovornostjo spogledujejo s prihodnostjo. S svojim znanjem in naložbami dokazujejo, da so sposobni realizirati zelo ambiciozne cilje z nadpovprečnimi donosi. S svojimi ide- POČITNICE 2001 jami in pojavnostjo so v zadnjih štirih letih poskušali razgibati zaspano turistično ravnodušje. V tem času so zvišali kakovost storitev in uvedli drznejšo in smelejšo ponudbo na tem delu mediteranske obale. Pred kratkim so odprli obnovljene nočitvene kapacitete, s tem pa prevzeli na obali vodilno vlogo kot edina, v celoti prenovljena hotelska hiša. @ KRF TURISTIČNI IE I0S Slovenska 58, Ljubljana tel.: 01/291 30 71, teL: 01/430 35 55 fax: 01/ 430 35 56 www.intours.si NCVC V HOTELIH A4ETECPCL! JI 11 mi POLETNI PAKETI I I COLAH AOOLA LLI AX! Izberete lahko klasične počitnice ob morju, ali pa si privoščite še pravi oddih in sprostitev z našimi POSEBNIMI PROGRAMI "ACQUA RELAX" 5-DNE VNI PAKET V + PROGRAM "ACQUA HOTELU*** 34.000 SIT 1 RELAX" 24.300 SIT Paket vsebuje nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi Programi Acqua Relax po izbiri: Svet masaž, Lepotilni Program, Anticelulitni Program, Relax Program ★ ★★★ ★★* *** ^o^1" Hote| Roža Hote| Luciia Hotel Barbara 05 690 1000 05 690 2000 05 690 3000 05 690 4000 EE lesni na pri nas je zdaj čas udobnega in POCENI počitka IpmmHS& Bih mm®mQm brez obresti LESNINA KRANJ, Mirka Vadnova7,.........04 204 22 33 LESNINA JESENICE, Skladiščna 5,.........04 583 11 79 Pri nas je tudi je pohištvo V svoji ponudbi imajo sedaj Center za tradicionalno masažo - Wai Thai, nov Kongresni center in bazenski kompleks. Najnovejši pridobitvi pa sta Meduza in center VVai Thai Beautv. Hoteli Morje so z vložkom 110 milijonov tolarjev v Meduzi posodobili površine, ki sodijo v celotni plažni kompleks. Na 10.000 kvadratnih metrih plaže, v dolžini 290 metrov, lahko sprejme 1500 gostov. Tako skušajo realizirati idejo o pravem zabaviščno-kulinaričnem središču na portoroški plaži. Restavracija Meduza bo presenetila s speci-alitetami mediteranske kuhinje: jedi v srajčki, al cartoccio, pečene v domači peči. V Meduzi se bo naenkrat lahko okrepčalo 350 gostov, ki se bodo ob večerih zabavali na veliki plesni terasi, urejeni v starem portoroškem slogu. Razen tega vam bodo v slaščičarni ponudili doma pripravljene slaščice in velik izbor sladoledov. V svoji unikatni ponudbi vas bo zagotovo presenetil VVai Thai Beautv, ki v sodelovanju s tajskimi mojstri, ponuja lepotilni in sprostitveni program za celo telo. Nedvomno izjemno bogata ponudba, kjer boste odkrili, od kod izvira prijazen tajski nasmeh. i' NOVI PROGRAMI Z NAJNOVEJŠO MOKRO VSEBINO 3,5 in 7-dnevni programi v hotelu BREZA**** 3 DNI ŽE ZA 25.400 SIT po osebi v ]h sobi Paket vključuje: polpenzion, kopanje v novem vodno zabaviščnem parku Aqualuna z dnevno bogato animacijo, kopanje v bazenih Termalija Aquaaerobiko( vsakodnevno športno-kulturno zabavno animacijo. ATOMSKE TOPLICE d.d., Zdraviliška c. 24, 3254 Podčetrtek Tel.: 03/829-7000, fax: 03/582-9024 E-mail: info@terme-olimia.cond www.terme-olimia.com VSE O TURIZMU IN ŠE VELIKO VEČ NA NASLOVU www. slovenij ashop. com komercialni on-line center Klimatsko zdravilišče, olimpijski center, 1.517 m n.vj Termalno zdravilišče, 395 m n.v. S PLANIN V TERME 5-diievne počitnice na Rogli in v Termah Zreč Družinska tena za 3 osebe: Na Rogli V Termah Zreče Družinska tena za 4 osebe: Na Rogli V Termah Zreče od 71.500 SIT dalje od 95.000 SIT dalje od 86.500 SIT dalje od 120.000 SIT dalje Ponudba velja v terminu od 21. 7. do 2. 9. 2001 INFORMACIJE IN REZERVACIJE tel.: 03 757 60 00,01 232 92 64 Z novim bazenom pridobiva novo vsebino, ki bo s temperaturo vode 27 stopinj Celzija in z merami 25 x 12 m zadovoljila predvsem Športne plavalce. Riviera bo v celoti, skupaj v novimi površinami, razpolagala s 1200 m2 vodnih površin, v večjem notranjem in manjšem zunanjem bazenu je temperatura vode 31 stopinj Celzija, v vvhirpoolu pa 36 stopinj Celzija. S tem je zaokrožena celostna ponudba riviere, ki je v prvi vrsti namenjena termalnim užitkom in rekreativnemu sproščanju v izjemno umirjenem in sproščujočem ambientu. ROGAŠKA RIVIERA V poletnem času pripravljamo za obiskovalce dodatne aktivnosti, ki so vključene v ceno vstopnice: gos je lahko izbirajo med vsakodnevno gimnastiko v vodi (pod strokovnim vodstvom fizioterapevta), TAl p vadbo v vodi ter aqua aerobiko. Posebnost Rogaške riviere so tudi imenitna umetniška de akademskega slikarja Vasilija Četkoviča - Vaška, ki krasijo njen notranji in zunanji del. . _ Rogaška riviera v letošnjem letu dosega 20-odstotno porast dnevnih kopalcev, do konca leta pa na OZ i novi novo izgrajenega bazena ter v jeseni načrtovanega novega kompleksa savn načrtujemo reatn skupno 35-odstotno rast. DOBROTA NI SIROTA ureja: Danica Zavrl Žlcbir Uspešno končana dobrodelna akcija Rdečega križa Kranj in Gorenjskega glasa Lilijano iztrgali zidovom Za Lilijano Komurka so dobri ljudje zbrali milijon za nakup posebnega pripomočka, s katerim jo bo moč v invalidskem vozičku voziti tudi po stopnicah. rboK 13. julija - Aprila je Območno ^ruženje Rdečega križa Kranj v sodelova-nJu z našim časopisom začelo zbirati denar ^Ulijano Komurka iz Trboj, ki jo je ■tojezen pred nekaj leti posadila na invalid-j« voziček. Od tedaj je šla le redko med Jud>, med domačimi štirimi stenami je Pestovala svojo stisko. Malo so bile tega r,Ve arhitektonske ovire, na katere invalid 1 pičkom naleti na vsakem koraku, malo eJstvo, da se Lilijana ni mogla sprijazniti s ^v°Jim položajem. Njen mož Brane in trije ^inovi pa so ji želeli bolj kvalitetno življenje, lto so tudi zaprosili za pomoč. Po štirih mesecih se je v akciji Rdečega križa Kranj ob pomoči našega časopisa zbralo dovolj denarja za nakup pripomočka, ki bo Lili-jani pomagal prek arhitektonskih ovir. Ta teden smo se na njenem domu v Tr-bojah zbrali tisti, ki smo sodelovali v ak-pl ciji in z veseljem za- °skali Lilijanini pridobitvi. Prišel je žu-meH°bcine Šenčur Franc Kern, ki je bila svet naJVečiimi donatorji akcije, občinski Se!tn'k Janez Ovijač (svetniki so se odrekli Pred"' s tem PrisPeva,i za LinJan°)> Prednik krajevne skupnosti Trboje Lilijana Komurka anc Kern b0 anci Sek ne in predsednik krajevnega od- ečega križa Franc Pogačar, predre ~ Kranj Nada Šifrer in sekretarka Mil- sedn". e Kriza rranc rogacar, preu-krj^a ^ Območnega združenja Rdečega 'kla vcič. maj y Srri° v soboto dobili dvigalo, sitm ko-erJela, daje res," je dejala Lilijana Ko- murka. "Težko sem ga že čakala, zato smo ga nemudoma preizkusili. Odkar ga imam, grem tudi po dvakrat na dan ven. Tudi za moža bo lažje, saj ne mene ne vozička poslej ne bo več treba nositi po stopnicah. Obljubim, da bom šla odslej pogosteje med ljudi, saj ne bo več ovir." Lilijanin mož Brane pa doda, da je njihova družina nadvse hvaležna vsem, ki so jim pomagali priti do dragega pripomočka. Rad bi se zahvalil vsakemu posebej, a naj javna zahvala v časopisu pokaže, kako so hvaležni. "Humanitarna akcija za Lilijano je bila hitro končana in tudi tekla je tako enotno in povezano, da smo prav ponosni," je dejala predsednica Rdečega križa Kranj Nada Šifrer. "Vključila se je občina, svetniki so pokazali svoje razumevanje, prav tako domača krajevna skupnost in Rdeči križ, najbolj pa seveda darovalci, ki so prispevali denar. Z Gorenjskim glasom je doslej potekalo kakih pet podobnih akcij, v zadovoljstvo vseh, ki potrebujejo pomoč. Tudi za naprej bomo še sodelovali in reševali stiske ljudi. Meni najljubša pa je bila humanitarna akcija za Odprte dlani **5£^ ***** mm 1 4j ■ * Nada Šifrer otroke Marinko iz Kokre." "Ko seje družina Komurka skupaj s pobudniki akcije obrnila na nas s svojo prošnjo, smo se tudi na občini takoj odzvali," je dodal tudi župan občine Šenčur Franc Kern, čigar občanka je Lilijana. "Pohvalim naj občinske svetnike, ki tudi na drugih področjih dobro delajo, ki so tako enotno podprli pobudo in se odrekli sejninam. Tudi sam sem obljubil, da bo občina doplačala toliko, kolikor, bo ob koncu akcije še zmanjkalo za nakup invalidskega pripomočka, in tako smo tudi storili. Sedaj gospe Lilijani želimo, da bi ji pripomoček dobro služil in da bi ji omogočil gibanje doma in tudi v širši okolici." Tudi Franc Pogačar in Franci Sekne, predstavnik krajevnega Rdečega križa in krajevne skupnosti, sta izrazila veselje, da se je akcija dobro končala in da so Komurkovi ob pomoči dobrih ljudi dosegli cilj. Franci Sekne je bil nekoliko razočaran ob dejstvu, da se v akcijo niso bolj vključili domačini. Akcija je bila pač bolj nevsiljiva, niso šli od hiše do hiše, kakor je na podeželju sicer navada, rezultat pa je manjši odziv vasi. Akcija je torej uspešno končana, tik pred koncem pa sta na račun RK Kranj prispeli še dve nakazili. Stane Čebašek je daroval 10.000 tolarjev, Elizabeta Kuralt pa 8000. Tudi njima hvala za pomoč! • D. Z. Žlebir, foto: A. Korenčan Frane Pogačar Varovanci zavoda Zarja na zgodovinskem taboru Varovanci med vitezi in gradovi ^arJa, zaenkrat edini zavod za rehabilitacijo po nezgodni poškodbi glave, za svoje varovance Vs Postav/jenih bil izjemna izkušnja toPlic h?1*"? okolJe Dolenjskih VcifovanP°POlnoma zdrave 'i1""-nesrečna*mJavoda Zarja> ki /7// °m$Ujet l'vljen/ska skušnja ^ku rek°č na vsakem Hnji t'J°meni še toliko več. Le-"i/v, SqI 0rie bil še posebej zanihan aJ Je hil zgodovinsko oba-Wh đoPoldanskih predava-Spr<-'miiJe, Varovanci in njihovi %e bil ' med ^ednjimi, ki °ev, S0hO.?rciv toliko kot varovan-V///?e/j7 !IL!tudentje, vojaki na ci- ^QrJin \!'Ze.^lt in seveda celoten strokovni team - vrnili v srednji vek. Uživali so na predavanjih o gradovih na Slovenskem, Turkih, nastanku mest in gradov, o poklicih, oblekah in kulturi v srednjem veku pa tudi o verovanjih, urokih in čarovništvu ter srednjeveški kuhinji. Popoldnevi so bili zapolnjeni s kreativnimi tehnikami: izdelali so osebne grbe, pečate, zasteve in podobno, med športnimi dejavnostmi pa so bili najbolj privlačni lokostrelstvo, jahanje in viteške igre. "Značilnost letošnjega tabora je prav možnost izbire med številnimi dejavnostmi, in tudi to je del učenja," pravi Mateja Korošec, vodja tabora. Darovali ste ♦ Z mislimi v srednjem veku: varovanci in spremljevalci so pripravljali gledatisko predstavo. Društvo prijateljev mladine Šenčur Družine so povabili na izlet bfuštv - Sredi f unija so v oećV»"a. hrezplačen izlet družine - otroki, tiste, ki se težje preživijo ali imajo samo enega skrbnika. '°krat so organizirali izlet do Mo-'3 na Soči. Pot jih je vodila prek Vr-'c« v dolino Trente. Vstavili so se pri ^'Svjevem spomeniku (na sliki) in dsli v dolino Soče. Povzpeli so se do JPjtofce v Kobaridu in pot nadaljevalo Mosta na Soči, kjer so se vkrca-1 "o ladjo Lucija. Kapitan jim je s **Q]im program zelo popestril poldru-f uro dolgo vožnjo. Mimo Cerknega ^Kladje so se polni novih doživetij (lalHlšnjem času takšne i* 7f težko privoščijo. Že lani so bili z *^™^*f?Mturnikl iUr- Pomagali pa so tudi domači turistični delan t Pri Kugyjevem spomeniku. "Namen tabora je dvojen, " poudarja Koroščeva. "Vprvi vrsti je terapevtski, saj gre za prenos vseh terapij in programov v drug življenjski prostor, kar omogoča popolnoma novo izkušnjo, drugačne pristope in nove cilje. Pomembna pa je tudi razbremenitev družine, saj si svojci v tem času lahko organizirajo dopust." ln ne nazadnje se, pravi, prav na taborih najbolj vidijo napredki socialne rehabilitacije. • M.A. Krvodajalska akcija na Bledu Bled, 13. juli/a - Prihodnji teden, 19. in 20. julija, bo v zdravstvenem domu na Bledu krvodajalska akcija. Organizira jo Območno združenje RK Radovljica, ki vabi zdrave občane, da darujejo kapljo življenja in kanček zdravja sočloveku. Pomežiknili so soncu Zveza prijateljev mladine Slovenije v akciji Pomeiik soncu že tretje leto omogoča brezplačno letovanje otrok. Njihov partnerje tudi farmacevtska družba Lek. Leta 1999 so donatorji darovali 65 milijonov tolarjev in v organizaciji Zvaze prijateljev mladine je na brezplačno letovanje odšlo 1650 otrok. Lani je z zbranimi 11 milijoni letovalo 281 otrok, letošnji cilj pa je zbrati 30 milijonov in omogočiti brezplačno letovanje za 620 otrok. Ali bo cilj dosežen, bodo povedali ob letošnjem Tednu otroka. Letos pa sta Zveza prijateljev mladine Slovenije in Lek, ki že več let sodeluje pri tem projektu, želela otrokom, ki letujejo v dveh letoviščih, Pacug in Zambratija, razen finančne podpore ponuditi še kaj več. Pripravila sta Sončkov živžav in tako popestrila njihovo počit-nikovanje. Več kot 350 otrok iz vse Slovenije (med njimi so tudi otroci, ki letujejo v okviru akcije Pomeiik soncu) je zabavala pevka Romana Krajnčan, v svet osemtisočakov sta jih popeljala Davo Karničar in lekovec Franc Oderlap, ki sta pripravila zanimivo predavanje z diapozitivi z lanske odprave. Otroke je Lek razveselil tudi z drobnim spominkom na Sončkov živžav, majico in kapo s prikupno ilustracijo sončka otroške ilustratorke Jelke Reichman. Leta 2000 je Lek kot pokrovitelj in darovalec namenil 193 milijonov in pol, kar je 0,35 odstotka prodaje. Lek večino sredstev prispeva v zdravstvene namene in za humanitarne akcije, je dolgoletni partner Rdečega križa Slovenije, slovenskega odbora za UNICEF, Zteze prijateljev mladine Slovenije, Slovenske filantropije ter dobrodelne ustanove Robert, ki se bori proti širjenju aidsa. Za Zoranovo dvigalo prva nakazila Kranj, 13. julija - Društvo paraplegikov Gorenjske je pred kratkim začelo s humanitarno akcijo, ki naj bi njihovemu članu Zoranu Kom/jenu iz Škofje Loke pomagalo olajšati invalidnost. 18-letni Zoran Komljen je bolnik, ki mora trikrat tedensko na diallzo, pred tremi leti pa je ohromel in je od tedq/ na invalidskem vozičku. V bloku, kjer stanuje z mamo in sestro, naj bi dobil dvigalo do pritličja bloka, uredili pa naj bi tudi kopalnico v stanovanju, da bi bila primerna za gibanje z vozičkom. Odkar je na straneh našega časopisa izšel zapis o dobrodelni akciji, so za Zorana prispevali: Hočevar (5000), Visak (5000), Boro&partners (50.000), Šmuc (5000), Marija Rant (10.000), Brane Ravnikar (10.000) in Rado Smrekar (10.000). Za prvih 95 tisočakov se organizator/i v Zoranovem imenu lepo zahvaljujejo. Denar za dvigalo in preureditev stanovanja bodo še naprej zbirali na računu Zveze paraplegikov Slovenije, številka 50102-678-50615, sklic na številko 555, namen nakazila: donacija za Zorana Komljena. Ankaran, 13. julija - Območno združenje Rdečega križa Radovljica že leta dobro sodeluje s krajevno organizacijo RK v Ankaranu. Njegova predsednica Marija Jereb že četrto leto, njena soseda Anica Jevnikar pa tretje leto, v začetku počitnic na svoj dom povabita nekaj otrok z različnih koncev Slovenije in jim tako omogočita brezplačno poč it ni kova nje na morju. Letos so konec junija na njunih domovih letovali štirje učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Upnice. Marija Jereb je za plemenita dela pri Rdeče me križu ravno letos prejela priznanje mestne občine Koper. Na sliki: Marija Jereb s svojimi gosti. Slovensko združenje za duševno zdravje Podružnica ŠENTK, Tomšičeva 13, Kranj, tel.: 04 2369 020, E-mail: sent.kranj@siol.net Podružnica ŠENTGOR, Linhartov trg 1, Radovljica, tel.: 04 5303 010 E-mail: sentgor@siol.net DNEVNI CENTER ŠENTK, ŠENTGOR ŠENT: - Je nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v javno dobro na območju RS - Pomaga pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb s težavami v duševnem zdravju DNEVNI CENTER: - Je prostor prijaznih ljudi, je kraj, kjer dobimo pomoč, ko zaidemo v krizo - Je skupnost prijetnih ljudi, kjer lahko ustvarjamo medsebojne, pristne, prijateljske vezi - Je kraj, kjer lahko dobimo strokovni nasvet, če ga potrebujemo - Je skupnost ljudi s podobnimi problemi, ki so lahko manjši, ker jih medsebojno delimo in se podpiramo z nasveti in izkušnjami - Je kraj, kjer nismo osamljeni - Je prostor, kjer se počutimo varno, lepo in prijetno - Je kraj, kjer smo lahko delovno koristni - Je prostor, kjer lahko postanemo samozavestnejši, bolj zadovoljni, samostojni in srečnejši DEJAVNOSTI: Kreativna delavnica, lutkovna delavnica, filmska delavnica, skupina za samopomoč svojcev, učenje dela z računalnikom, organizacija predavanj, družabne igre, pogovori, organizacija izletov, piknikov, sprehodov in • ogledov raznih prireditev, mini knjižnica, čitalnica VSAK DAN, 00 PONEDELJKA 00 PETKA, 00 08.00 DO 16.00 STE TOPLO VABLJENI. Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Julija 2001 izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca JUNIJA 2001 Policistka Marjeta in vojak Žiga Na Gorenjskem že OSMO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIXz Matejo in Alešem. Glasujete lahko po elektronski pošti. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje na dopisnici, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih dru- • }joslovalni< on n, na Jesenicah m v lescuh. Pravilo "ena d niča - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno u pošte in zato nam ne pošiljajte potnih kuvert 'glasovalnih listko pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upošteval kot en glas. Glasovanje traja do vključno torka, 31. julija. Spet bomo skupaj na Homcu in v Železnikih vetnar MARJETA JENKO, ki že 21 let dela v policiji in živi v Kranju na Planini. Do leta 1991 je nosila policijsko uniformo, leta 1992 pa je presedlala v urad načelnika kranjske policijske uprave, leta 1998je začela delati na PP Letališče Brnik. Lani novembra pa je s skupino 15 slovenskih policistov odšla na misijo na Kosovo. ŽIGA PRETNAR iz Zasipa pri Bledu je že kot otrok rad poslušal vojaške, partizanske zgodbe. Jeseni bo začet s študijem na ameriški vojaški akademiji West Point. Trdno je odločen, da uspe. Njegov moto je izrek alpinista Nejca Zaplotnika "kdor najde pot, doseže tudi cilj". V prvem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca JUNIJA 2001 smo prejeli 97 glasovnic. Za MARJETO JENKO smo dobili 60 glasov v prvem glasovalnem tednu. Za ŽIGA PRETNARJA pa je bilo vseh prispelih glasov 37. Kranju, H CSM a jnalni gorenjski akciji popularnosti FRIZERSKI ATELJE SILVA, v BRJTO-imopostrežbe Živila, telefon 04/23-6, Eitnes center KRPAN Radovljica, od glasovalcev uživa v najsoo NEJA LIKAR s sodelavkami ak- Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena MARINA GALIČiz Krope; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljen JANEZ ŠUBAR iz Radovljice; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pričakujejo EMO JEMEC z Bleda. Tri vrednostna pisma po ti Rado auiKie pa posijem Vera Lunar, Strahi Mihaela Mikelj, Je ijica; lvan bi nska 5, Škofj idpdniimw ST/i ?v prejme] eli, Retnk Vida Bobnar, Vas hinjska Bistrica. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz 1*11 litji illllt: studio (01) 561 31 30 marketing (01) 561 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče Harmonikarji in čipke Tudi ta konec tedna bo na Gorenjskem več prireditev. Med njimi bosta tudi dve poznam: na Homcu se bodo že 17. srečali harmonikarji, v Železnikih pa se začenjajo čipkarski dnevi. Homec, Železniki, 13. julija - Na Gorenjskem imamo ob Besni-ci še eno tradicionalno tekmovanje harmonikarjev. Jubilejnemu letošnjemu desetemu v Besnici se v nedeljo pridružuje tekmovanje pod naslovom Po domače Pri Repanšku. Tekmovanje, ki združuje predvsem harmonikarje iz spodnjega dela Gorenjske oziroma kamniško-domžalskega območja, je letos že 17. po vrsti. Ob Besnici je to vsekakor eno od tekmovanj, ki seje obdržalo. Poznana so bila namreč številna po Sloveniji, ki se nekako niso obdržala. Letošnje tekmovanje diatonarjev pri Repanšku bo v nedeljo, 15. julija, začelo pa se ob 15. uri popoldne na vrtu Gostilne Repanšek na Homcu. V lepem okolju znane domače gostilne se bodo harmonikarji za tekmovanje lahko prijavili dve uri pred začetkom. Za sodelovanje oziroma prijavo na 17. tekmovanju pa ne bo prijavnine. Sodelujejo lahko godci in god-čevkeiz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Harmonikarji, ki jih bo ocenjevala komisija, bodo razdeljeni v tri kategorije. V prvi kategoriji bodo nastopili harmonkarji do 15 let, v drugi skupini tisti od 15 do 50 letin v tretji kategoriji najstarejši, nad 50 let. Prireditev Po domače Pri Repanšku bo povezoval igralec in humorist Kondi Pižorn, igrala pa bosta dva ansambla. Na začetku se bodo predstavili mladi člani ansambla Slamnik iz Mengša, po končanem tekmovanju pa bodo do poznih večernih urigra-li Mesečniki s pevko Andrejo Ča-mernik. Tekmovanje harmonikarjev Po domače Pri Repanšku na Homcu uspeva tudi ob podpori posameznih občin, iz katerih so harmonikarji. Sodelujejo pa tudi ZK0 Kamnik in Zveza kulturnih društev Domžale. Na tekmovanju bodo podelili nagrade Prihodnjo nedeljo bo Čipkarske dneve v Železnikih z zabavo sklenil ansambel Obzorje. najmlajšemu, najstarejšemu, imel najmanj treme. Nagrade najboljšemu začetniku, najbolj- bodo tudi letos prispevali po°' šemu za nastop in godcu, ki bo jetniki in obrtniki. V Železnikih pačipke V Železnikih bodo letos že 39-čipkarski dnevi. Trajali bodo 14. do 22. julija. Prireditve viru čipkarskih dnevov pa oo} tri (sobota) s koncertom ° 20.30 na Boncljevem dvonsc začel Slovenski oktet. r. Od 14. do 22. julija se bodoy stila različna športna tekmova nja za zlato čipko. Pome/'1' bodo v kegljanju, balinanju, ^ nisu, košarki, nogometu, sT-Ijanju in kolesarjenju. (P°dL bnejši program objavljamo^0, našnjem Gorenjskem glasu na ■ strani). Prihodnjo nedeljo,.:, bodo končane v okviru 39. w karskih dnevov vse prireditvi podeljene vse nagrade najD J šim športnikom, pa bo za ^s razploženje in zabavo skrbet sambel Obzorje. • A. Zalar Na Gorenjskem zadnje čase najbolj poznano tekmovanje harmonikarjevje v Besnici. V nedeljo pa bo že 17. zapored Po domače Pri Repanšku. 29. julija že 29. Kosa in grabljice v Novi Oselid' Za tradicionalno 29. prireditev imajo v TD Sovodenj med drugim potrjen obisk že osmih župan° ' Za zabavo po tekmovanju pa bodo skrbele Vesele Stajerke. Sovodenj, 13. julija - V Turističnem društvu Sovodenj, kije poznano po prireditvah, na katerih redno sodeluje tudi Gorenjski glas Več kot časopis, se že skrbno pripravljajo na letošnje 29. srečanje koscev in grabljic v Novi Oselid. Tradicionalno prireditev Turističnega društva, ki bo prihodnje leto praznovalo 30-letnico, bo letos v nedeljo, 29. julija, ob 15. uri. Predsednik TD Sovodenj Edo Podobnik nam je ta teden povedal^ daje za letošnje srečanje koscev in grabljic potrdilo obisk in na- stop med drugim tudi že osem županov. Sicer pa se bo prireditev ob 15. uri začela s prikazom nekdanjega vasovanja. Po tem bo povorka koscev in grabljic krenila proti prostoru, kjer se bodo pomerili v spretnosti, hitrosti in učinkovitosti pri košnji in grabljenju. Nazadnje se bodo seveda pomerili tudi še župani. V programu srečanja na prireditvi se bodo predstavili tudi člani podmladka TD Sovodenj z igrico Hudič v sen ožeti. Pripravljajo pa tudi bogat srečelov. Za veselo raz- položenje po končanem tekmovanju pa bodo poskrbele potem pod lipama v Novi Oselici še Vesele Štajerke. Če ste ljubitelji zanimivih prireditev, srečanj, kjer je tudi Gorenjski glas Več kot časopis, in če vam je morda prireditev s. %S0' grabljicami v Novi Oselici na e vodnjemvšečžeodprej,P° pozabite, da se bomo ceZ,jnev najst dni, 29. julija, P^P&te, Novi Oselici spet dobili- r veselo bo! »A. Žalar Kmalu presenečenje Snovik, 13. julija - Gorenjci imamo v S toplice. In ker smo v Gorenjskem glasu da smo Več kot časopis, vas z današnjo < ti, da v prihodnjih številkah Gorenj spremljate zapise o toplicah v Snovi ki presenečenje. Sicer pa; bazen je odprt vsak dan od : o ta h in nedeljah pa je tudi nočno kopa >viku prve gorenj tem- pozne . U javo želim iraVjamo 0 d< Nova Osetica, kjer bo 29. juh UDAREC ob 20.30 uri __ PONEDELJEK. 16. JULIJA 2001 TVS 1 7- 55 Napovedniki 8.00 Utrip 8- 20 Zrcalo tedna °-40 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 9'10 Risanka 9.15 Rdeči grafit: Bordanje Iffftee Aleksander. norveška nadaljevanka ' ,U5 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija •0.35 Zgodbe iz Amerike ■30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 1- 55 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija ]IH lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 2*9 Poročila, Šport, Vreme •*.10 Vremenska panorama Podfstria UdJe Zem'ia' °ddaia TV K°P6r" Ca~ ^■15 Polnočni klub 5-25 Gibijive S|ike o-00 Dober dan, Koroška 16d^°r0Čila' vreme. šport nK' . Tomažev svet: Med dvema ognjema, iz-1r/fTalna oddaja za otroke °'«Telebajski, ponovitev Jj2^Radovedni Taček: Olje 1ft'tc^rugačni 2' dokumentarna oddaja IftlJr Zrebanie 3x3 plus 6 °-45 Risanka 8.50 Marketing J9-°0 Kronika 20^^ Dnevnik, Šport, Vreme 21 On P'-a' avstrjJska nanizanka b» ziv|ien)e slovenskega otoka, dokumente meseca £00 Odmevi ^■30 Kultura £35 Sport 2'40 Vreme 2- 50 Branja ^•55 Brez reza ana^-^'Chael Palin Predstavlja Hemingwaya, 0 Jci dok- seriia ^J^gacni 2, ponovitev dok, oddaje nes 18.00 Spomini na domovinsko vojno 18.25 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Črnosrajčniki, dok. film 21.10 Turistični magazin 22.25 Odmevi dneva 22.45 Seks v mestu 23.10 Sopranovi 23.55 Nikita 2, ponovitev 0.40 Ognji v srcih, ameriška drama 2.05 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 18.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 18.05 Naša zemlja 19.00 Mati in sin, humoristična nanizanka 19.30 Policija 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.15 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 22.05 Kradljivec sendviš-čev, italijanska kriminalka TVS 2 10 on aP0Vedniki 8-00 Vremenska panorama "ial4 o Prodaia 10-30 Vremenska panora-15 a* » ^ Prodaja 15.00 Videospotnice Raij mar' an9leška dok. oddaja 16.30 Ur Qmam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 , . ^uinnova, ameriška nanizanka 18.00 Peta hiša no in luin i • slovenska nanizanka 18.30 Jas-gočn9 tSno 1930 Videospotnice 20.05 Mo-s6rj: konstrukcija, ameriška dokumentarna amer?1"00 Studio CitV 2155 Med sosedi> BrariBD nanizanka 22-30 Metropolis 23.00 ^ R°nčel izza odra 1.00 Videospotnice Kanala 9.0017 arr)eriškj ^ Prod aja 9.30 Mladenič v modrem, aVstra^a nanizanka 10.25 Policisti s srcem 11.50 "d? , nanizanka 11.20 TV prodaja S» to htii* 45 TV Prodaja 14.15 Skrita kamera, taL ij^0^ Lake, ponovitev pogovorne od-ZJVn 1« 5 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v ^"stična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, Ukpr'Ska numoristična nanizanka 15.15 Ricky e Pogovorna oddaja 16.15 Zvezdne ste- l7lrjI0Vn 9eneracija, 18 0°^ Providence, ameriška nanizanka na'n, Druzina za umret, ameriška humoristič-amer^izanka 18-30 Tretji kamen od sonca, in Ji a humoristična nanizanka 19.00 Jack uSp6Anamenška nanizanka 20.00 Filmska Seinfp|HCa: Skriti zaklad' periski film 22.10 Vratg 'o. ameriška nanizanka 22.40 Zvezdna vrata' ,aiT1enška nanizanka 23.30 Zvezdna ■ ' ženska nanizanka 0.20 Dannvjeve Ponovitev f*Op TV daje 9 o!3, Show, ponovitev pogovorne opd-ka 1o 3o ASe.za P°Uub, mehiška nadaljevanka H on o' b'ser' ar9entinska nadaljevanja'^ io'a ''UDezn'> ameriška nadaljevanka ta«v ^ ^ober dan, slovenska nani-Upanja t ™ Prodaia 13.30 Bolnišnica Los AnQ I"eriska nanizanka 14.20 Zakon o pr°daja irSU' arner'ška nanizanka 15.15 TV phi|a D 5>45 Oprah show: Povprašajte dr. ni, ameri-LVorna oddaia 1640 0bala 'iubez-mehiška nada|ievanka 17.30 Črni biser, mehiška "adal'evanka 18.20 Vse za poljub, uoberl dalievanka 19.15 24 ur 20.00 TV sodnic, slovenska nanizanka 20.50 Naša ^estu meriska nanizanka 21.40 Seks 22.i0'yarrieriška humoristična nanizanka ^•00 Tek2'6- V Delem' ameriška nanizanka Zar|ka 2T c??ki moz Postave, ameriška naniza n MA.S.H., humoristična nani- ^ ur, ponovitev TV3 n°vitev 11 i0daia 10-00 lz domače skrinje, po- %al Lent ?nn UŽinska 17 Prodaia 11-30 Fe~ n|l3.30 kl ,U01' Ponovitev 13.00 Video stra- Ditke ^ dom' dV0b0i' Ponovitev 14.15 Če-°x> kontpu6 skrin'e' Ponovitev 15.45 Juke ?0rt 17 4p; ?f oddaia 17-15 Motor Show Re-J.9-00 8McT,Sedlu 1815 Kuharski dvoboj i -OOPr,^, a' Skjrai 19.15 Videalisti k°nferPn po;°vaniaz Janinom 21.00 Politična i*'°0 8Nct . 10.15 Kuharski dvoboj i°-°0Pan^ a' Skirai 1915 Videalisti Sferenca o°Vaniaz Janinom 21.00 Politična sl°vne inf 30 lz domače skrinje 23.00 H°n°vitev j-0l™aciJe 23.05 Kuharski dvoboj, ^Stranj Juke Box> Ponovitev 1.20 Vi- HTV ^an6 V Pfer,Ti* 10-°° P°r0cila 10-05 Ba- i?Ve|ički n! °u 0 GosPodar hitrosti 10.35 l'°°Gla^epuhi 10-45 Kak0 ži^e živali? 2'°° PorSna1r-aZglednica 11-25 Vodni svet >lia, brS 12.15 TV koledar 12.35 Naša ^orističnT nada|ievanka 13.30 Damon, LVet 13-55 Felicity14-45 n , Zanka ir ilJuzni Brooklyn, ameriška °9|6dalce Glasba 16.35 Ogledalce, "-05 Hugo 17.30 Hrvaška da- KlMo AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.00 Divji bratje s šarmom 8.25 Princ z Bel Aira 8.50 sam svoj mojster 9.10 Sam svoj mojster 9.35 Beverly Hills 90210 10.15 Na pomoč, družini se je zmešalo, ameriška komedija 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Airom 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Kralj Oueensa 19.30 Cas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 Asterix v Ameriki, nemški risani celovečerni film 21.35 Iskanje zlatega otoka, ameriški film 23.05 Nikita 23.50 Strupena lvy, ameriška srhljivka 1.55 Mladi in brezobra-zni, ameriška drama 3.25 Obožujem tvojega sina, ameriška drama 4.50 Beverly Hills 90210, ponovitev AVSTRIJA 2 3.50 Domovina, tuja domovina 4.20 Domovina 5.05 Milijonsko kolo 5.35 Heidi in Erni 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Gospodje, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.55 Oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od stranmi 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Grad moje mame, 1/2 del francoskega filma 2.05 Pogledi od strani 2.10 Srečanje 3.40 Dobrodošla, Avstrija 5.30 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku GTV ... 24 ur infokanal, VS.ttx gtv, www.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1581 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Dediščina sončnih bogov, 6. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 Biohiron - kontaktna oddaja 21.00 Kovaški šmaren v Kropi - reportaža 21.45 Gorenjska TV poročila 1581 22.00 SQ-jam 23.00 SEM. - oddaja Rudija Klariča 23.30 TA dober dan nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1576 ... 24 urttx gtv, infokanal, GTV-tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Rok Otočec, 2000, dokumentarna oddaja 10.05 Nasvide-nje... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 20.30 Kako biti zdrav in zmagovati 21.00 Okarina festival 22.20 Rok Otočec 2000, dokumentarna oddaja 22.50 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 "Deseta scena" oddaja z gosti iz šolskih klopi 19.30 Aktualno iz občine 20.00 Bum, glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIA TRBOVLJE P°DM0RMir a a,meriški akcijski triler V PAJKOVI MREŽI ob 19. uri; ameoški vojna drama 9Usta ie V"571 00 21- uri STORŽIČ Danes zaprto! KINO ŽIRI Od 16. julija do 18. Kino Zin na počitnicah" R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna, Novoletne čestitke 6.30 Telovadba - aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Prispevek 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + Lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo doma 20.30 Evergri-ni 22.00 Glasba R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavri-nec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Predstavitev: Merkur 9.15 Voščila 9.30Novice 9.40 Oglasi - Agencija Relax 10.00 Aktualno: Merkur-jeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila - voščila ob prazniku 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Novice, Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Makler 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 17.50 Bomo shujšali skupaj 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.40 Oglasi 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč im svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes- jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 10.00 Dogodki danes -jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes -jutri 17.30 Oddaja za obrtnike 18.00 Reportaža: Pihalna godba Sv. Martin iz Belgije 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 07.00 Horoskop 7.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko 9.00 Gospodarstvo 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 14.30 Gospodarske novice 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.30 RUM, z Mariom Galuničem 18.57 Izbranka tedna 19.30 Horoskop 19.45 Vreme 19.50 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hud-nik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program TOREK, 17. JULIJA 2001 TVS 1 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 9.20 Radovedni Taček: Olje 9.40 Tomažev svet: Med dvema ognjema, izobraževalna oddaja za otroke 9.50 Lahkih nog naokrog 10.30 Drugačni 2, dokumentarna oddaja 11.10 Naokoli po Nemčiji: Baden-Baden 11.35 Naokoli po Nemčiji 12.05 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.20 Izraelski komorni orkester 14.15 Michael Palin predstavlja Hemingwa-ya, angleška dok. serija 15.05 Življenje slovenskega otoka, dokumentarec meseca 16.00 Pod Pekarsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 An ban pet podgan, otroška serija 17.10 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 17.35 Marketing 17.45 Jean Cocteau, francoska dok. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tramontana, francoska nadaljevanka 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Pet minut nežnosti, hrvaška drama 23.40 Jean Cocteau, francoska dok. oddaja, ponovitev TVS 2 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Studio City 16.30 Rad imam Lu-cy, ameriška nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Rožni grič, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Slovenska polka in valček 2001 21.00 Četverica, brazilski film 22.50 Zgodbe ob koncu tedna, poljska nadaljevanka 23.35 Obračun, slovenski kratki film 23.45 Dama v belem, slovenski kratki film 23.55 Vdovstvo Karoline Žašler, slovenski film, ponovitev 1.40 Videospotnice KANALA 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.10 Pro-vidance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, humoristična ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca: ameriška nanizanka 19.00 Jack in Jill, ameriška nanizanka 20.00 Akcijski film: Tank, avstralski film 22.00 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 23.20 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 0.10 Mozaik Slovenije, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los An-gelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Dr. Phill o poroki, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Nikita, ameriška nanizanka 21.40 Seks v mestu, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Špiclji, ameriška nanizanka 23.00 Teksaški mož postave, ameriška nanizanka 23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Videostrani 12.45 Razvoj avtomobilizma 13.15 8NET-ka 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 8NET-ka, Skiraj... 19.15 Glasba 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Motor Show Report 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne infromacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Živali in ljudje 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Damon, humoristična nanizanka 13.55 Felicity, nanizanka 14.45 Svet zabave 15.35 Južni Brooklyn, ameriška nanizanka 16.20 Glasba 16.35 Fant zre v svet, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Fant zre v svet, mladinska nanizanka 18.00 Dan, ki jmi je spremenil življenje, dok. serija 18.30 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.30 Dnevnik 20.15 Ljudje na koncu mesta, dok. film 20.40 V velikem planu 22.15 Odmevi dneva 22.35 Seks v mestu, humoristična nanizanka 23.00 Sopranovi 23.50 Nikita 0.35 Vikend z Bemiejem, ameriški film HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.25 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nanizanka 19.00 Cosby Show 19.30 Policija 19.55 Iz zakladnice hrvaških muzejev 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Prijatelji, ameriška nanizanka 21.40 Človeško telo, dok. serija 22.35 Leteči odred, angleška nanizanka 23.20 Mojstrovine svetovnih muzejev AVSTRIJA 1 5.35 Kralj Oueensa 5.40 Otroški program 8.15 Vsi županovi možje 8.35 Princ iz Bel Aira 9.00 Sam svoj mojster 9.25 Sam svoj mojster 9.50 Felicity 10.30 Asterix v Ameriki, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Kralj Oueensa 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ljubezen na klic, nemška srhljivka 21.50 Nina - Dekle se ne vda, nemški film 23.20 Moški njenih sanj, ameriški film 0.50 Erotični dnevnik 1.15 Ljubezen na klic, ponovitev filma 2.40 Nina - Dekle se ne vda, ponovitev filma 4.10 Grad moje mame, 2. del italijanskega filma AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Domotožje po zeleni dolini, ponovitev nemškega filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum, dokumentarna reportaža 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Bundesliga 0.45 Nenadoma Susan 1.10 Zlata dekleta 1.35 Univerzum 2.20 Pogledi od strani 2.25 Kuharski magazin 2.45 Tema 3.35 Po dolgem in počez, ponovitev GTV ... 24 ur rtx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1582 19.15 Dediščina sončnih bogov, 7. del 19.25 Življenje z morjem, dokumentarni film 19.55 GTV priporoča II 20.00 Utrip Kranja skozi Rafkovo kamero 20.10 Predstavljamo KS Begunje 20.50 Kronika XX. stoletja, 1. del 21.40 GTV priporoča lil 21.45 Gorenjska TV poročila 1582 22.00 Kamnik, dokumentarec meseca 22.30 S. E. M. - oddaja Rudija Klariča 23.00 Video millenium, 2. del 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1580 00.00 GTV jutri, 24 ur ttx-gtv, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 9.25 Avtomatizacija poživi življenje 10.00 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Viva turistica 20.30 Iz produkcije ZLTV - ATV Litija 21.00 Avtomatizacija poživi življenje 22.20 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Domača obrt na vasi 19.30 Zanimivosti - zbiralec starih knjig 20.00 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled-18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do KINO 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO ŠTAJERSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Mobitel 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.35 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna - Lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 911 turbo 21.00 Ko naraste adrenalin R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja humoreska 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Zborovska popotovanja 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Novice in pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zabava vas Braco Koren 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.30 Tednik Občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Pomembnost dojenja za mater in otroka 19.00 Radio ju-tri20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 9.30 Glasbene želje, uganke 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Štajerski dogodki 12.50 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 19.00 Izbranka tedna 19.40 Vreme 19.50 Horoskop 19.55 Športni pregled R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER ameriška vojna drama PODMORNICA U-571 ob 19. uri; ameriški akcijski triler V PAJKOVI MREŽI ob 21. uri;STORŽIČ Danes zaprto! (predvajanje filmov samo ob petkih, sobotah in nedeljah) KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška drama LEGENDA O BAGGERJU VANCEU ob 20.30 uri KINO ŽIRI Od 16. julija do 18. avgusta je Kino Žiri na počitnicah! SREDA, 18. JULIJA 2001 TVS 1 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Risanka 9.20 Carski sel, risana nanizanka 9.40 An ban pet podgan, otroška serija 10.05 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 10.30 Lingo, TV igrica 11.00 Jean Cocteau, francoska dok. oddaja 12.00 Tramontana, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Srečanje tamburaških orkestrov 13.50 Obzorja duha 14.20 Lisjaček Zvitorepček, madžarski risani film 15.35 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.25 Enciklomedija znanja 17.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Srečanje z Venero, an-gleško-francosko- italijanska produkcija 22.15 Odmevi 22.40 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 23.00 Orkester slovenske filharmonije 0.30 Svet narave, ponovitev TVS 2 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice, ponovitev 15.25 Homo turisticus 15.55 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Dežurni zdravnik, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Folk art 2001, 2. oddaja 21.05 Tajni dosjeji KGB: Neznani leteči predmeti, ameriška dok. oddaja 21.35 Pi-casso, angleška dok. oddaja 22.55 Soprani-vi, ameriška nadaljevanka 23.55 Umori, ameriška nanizanka 00.35 Videospotnice KANAL A 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 12.45 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Jack in Jill, ameriška nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporočenci 21.00 Mesto angelov, ameriška nanizanka 21.50 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 23.10 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los An-gelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Dr. Phill o poroki, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Nikita, ameriška nanizanka 21.40 Seks v mestu, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Špiclji, ameriška nanizanka 23.00 Teksaški mož postave, ameriška nanizanka 23.50 MAS.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Video strani 12.15 8NET-ka 12.30 Naj N - nogometni studio 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 8NET-ka, Skiraj... 19.15 Glasba 20.00 Vse za zdravje 21.00 Reporter X 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Juke Box, ponovitev 2.00 Video strani HTV 1 stu, humoristična nanizanka 23.00 Sopranovi 0.00 Nikita 2 0.45 Čas ognja, ameriški film 2.45 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.10 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Leteči odred, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Simpsonovi, risana serija 19.30 Policija, angleška nanizanka 19.55 Iz zakladnic hrvaških muzejev 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Nema priča 22.05 Družinska drevesa ročka, nanizanka 22.55 Arhitektura 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, ponovitev 9.50 TV koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Živali in ljudje 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Damon 13.55 Felicitv, ameriški film 14.45 Življenje ptic 15.35 Južni Brooklyn, ameriška nanizanka 16.25 Glasba 16.35 Navadna najstnica, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Ljubezen je čudna 18.30 Kolo sreče 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Težki časi, ameriški film 21.40 Romolo Venucci, dok. film 22.15 Odmevi dneva 22.35 Seks v me- AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 7.55 Življenje in jaz 8.15 Vsi županovi možje 8.40 Princ z Bel Aira 9.00 Sam svoj mojster 9.25 Sam svoj mojster 9.50 Felicity 10.30 Columbo: Spomenik za večnost, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills, ameriška mladinska nanizanka 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Nogomet - 1. Avstrijska zvezna liga 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 James Bond: Pogled na umor, angleško-ameriški film 22.25 Nogomet 23.30 Maščevanje po načrtu 0.10 Polica iz El Camina 0.50 Skozi pekel do zmage, ameriški film 3.50 Smrtonosni paket, ameriška kriminalka 5.20 Drew Carey, ponovitev AVSTRIJA 2 4.35 Dobrodošla, Avstrija 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 10.15 Boginja maščevanja, film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vse moje hčere 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Mednarodno poročilo 23.15 Vrečišče 0.00 Čas v sliki 0.30 Odprtje Bregenških slavnostnih iger 1.15 Zlata dekleta 1.40 Na prizorišču 2.10 Pogled od strani 3.00 Vrelišče 3.45 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 4.40 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev GTV ... 24 ur, ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1583 19.15 Troja, dokumentarni film 19.30 Dediščina sončnih bogov, 8. del 19.45 TA Dober dan predstavlja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Hočete igrati z mano, komedija Marchela Acharda 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1583 22.00 Predstavljamo vam vašo KS - Bistrica pri Tržiču 22.45 Ljubljanski grad, 2. del 23.00 Klopni meningitis, kontaktna oddaja 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1583 00.00 GTV jutri, vs 24 ur, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 Rok Otočec 2000 10.15 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Risani film 19.15 Otroška oddaja 20.00 Pred petnajstimi leti - iz arhiva Tv Železniki ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) -kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica... Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA ŠTAJERSKI VAL KINO KINO CENTER ameriški akcijski triler V PAJKOVI MREŽI ob 19. uri; ameriška vojna drama PODMORNICA U-571 ob 21. uri STORŽIČ Danes zaprto! (predvajanje filmov samo ob petkih sobotah in nedeljah) KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška drama LEGENDA O BAGGERJU VANCEU ob 20.30 uri KINO ŽIRI Od 16. julija do 18. avgusta je Kino Ziri na počitnicah! R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Počitnikujte z nami 9.40 Počitnikujte z nami 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.30 Počitnikujte z nami 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Počitnikujte z namili.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.15 Počitnikujte z nami 12.30 Osmrtnice 12.40 Počitnikujte z nami 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna - Lestvica tega tedna 13.05 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Gostje v studiu - nogomet Si.mobil liga 13.40 Počitnikujte z nami 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Počitnikujte z nami 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Počitnikujte z nami 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Počitnikujte z nami 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Počitnikujte z nami 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Oddaja o modi 22.00 Glasba R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Nasvet iz zdravnikove torbe 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Olimpijski komite Slovenije 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Novice in pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo - Ilirika 14.40 Oglasi 14.50 Predstavitev 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Merkurjeva nagradna igra 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Aktualno 20.00 Naš nasvet: Anton Hladnik 21.15 Ponovitev-Zdravnikov nasvet 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 22.15 Aktualno R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 10.00 Dogodki danes - jutri 11.30 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronik 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Nočna, kronika 7.35 Vreme 9.30 Vaše mnenje o... 11.30 R G Lova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Beseda opozicije 12.40 Štajerski dogodki 12.50 Odgovoori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiskia 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Na sceni 17.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Športni pregled 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 19. JULIJA 2001 TVS 1 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji 9.05 Pod klobukom 9.55 Zgodbe iz školjke 10.25 Enciklopedija znanja 10.35 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Vino moje dežele 11.50 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor 12.20 Dr. Ivan Stopar: Gradovi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.33 Intervju 14.25 Zapisano v krvi, italijanska nadaljevanka 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risana nanizanka 16.55 Arčibald, risana nanizanka 17.05 Na liniji 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji - Janko Kersnik 18.10 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Denart 23.20 Federico Garcia Lorca, angleška dok. oddaja 0.35 Brane Rončel izza odra TVS 2 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Naše 20. stoletje, francoska dok. oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizankaAmeričan, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Najlepše plaže 20.50 Poseben pogled: Bikoborec, francoski film 22.15 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.05 Zločinski tango, nemška nanizanka 23.50 Videospotnice KANALA 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, ameriška nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Jack in Jill, ameriška nanizanka 20.00 V deliriju, ameriški film 21.45 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 23.10 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 0.00 Mozaik Slovenije, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 13.00 TV prodaja 13.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Dr. Phill o poroki, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Nikita, ameriška nanizanka 21.40 Seks v mestu, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Urgenca, ameriška nanizanka 23.00 Teksaški mož postave, ameriška nanizanka 23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev TV 3 7.00 Videalisti 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Video strani 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 8NET-ka, Skiraj... 19.15 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 Dunlop motorshop magazin 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj 23.35 Reporter X 0.05 Juke Box, ponovitev 1.35 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Življenje in ljudje 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Damon, humoristična nanizanka 13.55 Felicity 14.45 Življenje ptic 15.35 Južni Brooklyn, nanizanka 16.25 Glasba 16.35 Pogled Baileyja Kipperja, nadaljevanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Gorska reševalna služba, dok. oddaja 18.35 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaške gore 20.40 Evropski magazin 22.20 Odmevi dneva 22.40 Seks v mestu 23.05 Sopranovi 0.00 Nikita 2 0.45 Morilec s solznimi očmi, ameriški film 2.20 Nočni program KINO HTV 2 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Nema priča, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Na zdravje, humoristična nanizanka 19.30 Policija, nanizanka 19.55 Iz zakladnic hrvaških muzejev 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.25 Urgenca, ameriška nanizanka 22.15 Nevidni mož, nanizanka 22.50 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.05 Nick Freno 8.25 Princ z Bel Aira 8.55 Beverly Hills 90210 9.35 Felicity 10.20 Iskanje zlatega otoka, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Kralj Oueensa 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex 21.10 Alarm za Cobro 1 22.00 Kaisermuhlen Blues 22.45 Kabaret poleti 23.50 Umetnine 2.10 Začaran, ameriška komedija 3.45 Moški njenih sanj, ponovitev filma 5.15 Kralj Ouennsa, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Zlata dekleta 9.50 Zlata dekleta 10.15 Boginja maščevanja, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evropska panorama 13.00 Čas v sliki 13.10 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdorošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Kako se življenje igra 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Perimer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Nenadoma Susan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Milijonsko kolo 3.05 Dežela in ljudje, ponovitev GTV ... 24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1584 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Dediščina sončnih bogov,10. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 In line hokej, 2001 - 3. oddaja 20.30 V harmoniji z naravo, dokumentarni film 20.45 Zeleni vodnik - oddaja o hortikulturi 21.15 Življenje z morjem, dokumentarni film 21.30 TV Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1584 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič v živo 23.00 Znani, neznani obrazi, dok. oddaja 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1584 00.00 24 ur VS, ttx- infokanal, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 SONJAM, glasbena oddaja 10.05 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 ŠOJAM, glasbena oddaja 21.05 Iz produkcije ZLTV - Moj video 21.35 Okarina festival 22.00 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Aktualno v občini 20.00 38. Čipkarski dnevi v Železnikih - razstava obrti in čipkarske šole ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SE.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 88,9 in 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vemenska napoved 6.30 Aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EP" 8.00 Misel dneva - citat, Halo Radio Capns 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.« Temperature doma in po svetu 11.50 EP" 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Fn-spevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna -Lestvica tega tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Preg'ed današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi Fft 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 16.50 EPP 16.55 Novice 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 13.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Z glasbo v svet 20.00 Parnas 22.00 Glasba R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno 9las?? 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.0& Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 jutranja uganka 6-30 P°" gled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.0" Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.0° Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Zdrav način prehranjevanja - Vas* Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.4" Oglasi 8.50 Predstavitev 9.15 Voščila 9.3" Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: GiD-Ijive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10-4" Oglasi 11.00 Aktualno: Mavrica - oddaja ° kulturi 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12-°U BVC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.?" Aktualno: Šport za vse in olimpijska kartica 13.30 Novice in pogled v današnji da" 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 NO* ce za obrtnike - OOZ Jesenice 15.30 V°" godki in odmevi 16.10 Popevka 'fdna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16''?U Oglasi 17.00 Aktualno 18.00 Včeraj, đa nes, jutri 18.30 Tednik občine Ra*1** 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 20.30 G|aSDg na oddaja za mlade: Težke frekvenc 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.50 ^ n£ Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22-0= Večerni glasbeni program do pOln 22.30 Računalniške novice R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napove_d programa 5.45 Danes godujejo 6.00 u godki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo rn 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pre9'<\ tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Na jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.» Dnevna malica 10.00 Dogodki danes, J" 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BB^ novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osm 10 Daj-dam 13.50 Pregled tis*j niče 13.00 Daj-dam KINO SORA ŠKOFJA LOKA komedija TEČNOBA V HLAČAH ob 20.30 uri KINO ŽIRI Od 16. julija do 18. avgusta je Kino Žiri na počitnicah! 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nas za kosilo 15.00 Dogodki danes - jutri 15-RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 £ vice 17.30 Od svečke do volana 19.00^va dranje s harmoniko: Mlader frajle 2°-°r^ Hladnik - alternativna medicina 21.00 W beni program RA Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MH*' LJUBLJANA: 105,1 MHz ^ 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, v me, nočna kronika 6.57 Izbranka '<='■ 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 An** 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je K»' , tudi takšno 10.00 Kam danes v Lju™ 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka n 12.30 Radio Pirat 12.50 Odgovori P0*,, šalcem 12.57 Izbranka tedna 13.00 zem na RGL 14.00 Pasji radio 14.30 mentar 15.00 RGL obvešča - korne% 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kron 16.00 Odprti mikrofon 16.30 Dosje Vv^ Živalski program 18.00 Jug°n0f,aJme 19.05 Športni pregled 19.20 ^q0 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop *u' Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska ^ poved 05.30 Poročila 5.45 Napoto programa 06.00 Svetnik dneva y Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi0 ^ menu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna sel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-barn- ^ 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnic^, vestila 07.45 Poročilo o stanju na °e qqO AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu u • Kmetijski nasvet 08.45 Spominjam 09.00 Poročila 9.15 Doživetja gora m l5 ve (Robert Božič) 10.00 Poročila ^i-Odkrivajmo domovino in svet 11.0°^ ^ la in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov ko ^ 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne .j. 12.15 Voščilo prijateljem RO 12-3f ^ar Pp' la, osmrtnice, obvestila 12.50 Kolea reditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni fl. ki 14.45 Komentar Družine 15.00'"^-tivna oddaja, vreme, stanje na cesti, niče, obvestila 15.50 Ponovitev » ^. dneva 16.00 Glasbena voščila 1'u g -|5 estral 18.00 Poročila in Vaša pesem Glasbeni gost 19.00 Radio Glas ai ^i (VOA) in poročila 19.45 Otroška tedna in zgodba za lahko noč 19-5' ^ vednik programa za jutri 20.00 Ra°' Q pr kan 20.25 Odlomek Sv. pisma 2U-°d^ ravana prijateljstva 22.00 M°za'* 0vit<^ 22.25 Slomšek nas uči 22.30 ^ dopoldanske oddaje Doživetja gora ve 23.30 Nočni glasbeni program £1 G.U-sovi^ n STOTINKA _ureja: Vilma Stanovnik Slovenski veslači na tekmi svetovnega'pokala v Muenchnu "KRSTNA" TEKMA NOVEGA DVOJCA Za nov dvojni dvojec bo to prva resna preizkušnja. Rezultati treninga dajejo upanje na solidne rezultate. Copa pa čaka Hacker. Bled, 13. julija - Včeraj so slovenski veslači odpotovali na zadnjo tekmo letošnjega svetovnega pokala v Muenchen. Naši veslači se tako kot mnogi veslači iz drugih držav niso udeležili zadnje tekme na Dunaju. Tokrat bo udeležba zelo močna. 7° je sicer čas tekme v slovitem švicarskem Luzernu, vendar so .vskočili" Bavarci in omogočili Švicarjem normalne priprave na svetovno prvenstvo v drugi Polovici avgusta. Z našo repre-Zentanco so odšli trenerji Miloš Janša, Dušan Jurše in Marko Mizerit ter vodja reprezentance Stanko Slivnik, serviser Zden-*° Portič in fizioterapevtka Katja Špik. Danes, jutri in v nedeljo bo tekmovalo šest slovenskih posadk. V enojcu bo tekmoval ^uka Špik. Vodja reprezentan-Ce Stanko Slivnik je sporočil, da J? na startu 16 veslačev. Iztok se bo prvič srečal z Nem-Cem Hackerjem, ki je dobil du-najsko tekmo. Švicar Mueller Se Je odpovedal nastopu na Barskem. Raje trenira v Združenih državah Amerike, od koder b° Prišel neposredno na sveto- prvenstvo. Luka Špik in uavor Mi/erit bosta v dvojnem dvojcu prvič nastopila skupaj na pomembni tekmi. Pripravljala sta se na Bledu in rezultati treninga so dobri. Davor Mize-rit iz Kopra je bil leta 1999 mladinski svetovni prvak v dvojnem četvercu, lani pa je bil 7. na svetovnem prvenstvu enoj-cev med mlajšimi člani. V dvojnem dvojcu bo konkurenca huda. Prijavljeni so vsi najboljši, skupaj 19 posadk. Četverec brez krmarja je tudi naš udarni čoln, ki ima velike možnosti za skupno zmago v točkovanju za svetovni pokal. Razen Britancev in Nemcev bodo tokrat tekmovali tudi Avstralci in Novo-zclandci. Med 13 posadkami bodo Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog kandidati za zmago. V dvojcu brez krmarja sta Blejca Miha Pirih in Grega Sračnjek med 12 prijavljenimi posadkami kandidata za zmago. Od favoritov manjkata Britanca in Jugoslovana. V četvercu s krmarjem bo nastopila koprsko ljubljanska zasedba Peter Mize-rit, Tine Grden, Matija Pavšič in Andrej Hrabar ter krmar Dmitrij Kuštrin. Disciplina ni olimpijska, zato so prijavljene 4 posadke, vendar bo tekma za PLAVANJI Po 0 uspehu mladih plavalcev na Malti OBETAVNA GENERACIJA ecina članske reprezentance je že odpotovala * svetovno prvenstvo v japonsko Fukuoko. ev /anJ, 13. julija - Mladinska reprezentanca Slovenije je na p, °Pskem prvenstvu na Malti, tam jc nastopilo 13 plavalk in talcev, dosegla izjemen uspeh. Vrnila seje s štirimi kolajnami, j^ema srebrnima in dvema bronastima. Ob Matjažu Markiču iz r pra sta med osvajalki kolajn dve gorenjski plavalki: članica S|^0v,i'škega plavalnega kluba Tamara Sambrailo in članica kranj-. ega kluba Merit Triglav Anja Čarman. Obe sta bili po vrnitvi z p te zel° zadovoljni. Anja je bila še posebej vesela zato, ker je pe . tem kar dvakrat obtičala tik pod kolajnami, na 4. mestu, Pres Pa ^° ^e tuc*' bolečina v ramenih. Tamara pa je bila sploh to^J^čna, saj ima uspeh na Malti za sanjskega. Sambrailo, Anja Čarman in Jože Rebec kijeVens' ligi-K<^°ka|ncm lck, NOGOMET SE ZAČENJA Iztok Čop naše veslače odličen trening pred morebitnim nastopom na svetovnem prvenstvu. Največ prijav je med lahkimi veslači v enojcu. Med njimi je tudi Ble-jec Blaž Kajdiž, ki bo poskušal popraviti slabši vtis z nastopa v Sevilli in potrditi nastop na sredozemskih igrah. Po tekmi v Muenchnu bodo imeli veslači nekajdnevni odmor, nato pa se bodo začele priprave za nastop na svetovnem prvenstvu. Na Bledu se že pri- Luka Špik ho na tekmi tokrat prvič veslal skupaj z Davorjem Mizeritom. pravljajo mlajši člani, ki bodo imeli svetovno prvenstvo v Lin-zu med 27. in 29. julijem. Predvidoma bo tam nastopilo sedem posadk z 18 veslači. Na svetovno prvenstvo se bodo začeli pripravljati tudi mladinci. Prvenstvo bo med 7. in 11. avgustom v Duisburgu v Nemčiji. Tam naj bi nastopilo šest ali sedem slovenskih posadk s skupno 18 veslači. Veslaška sezona je torej na vrhuncu. • J. Košnjek ATLETIKA ZMAGA TINE ČARMAN V TRSTU Kranj, 13. julija - V sredo je bil prvi od treh zaporednih mitingov v Trstu. Tina Čarman je sicer prepričljivo zmagala v skoku v daljino s preskočenimi 594 cm, prestopi ji pa še vedno delajo preglavice. Tomaž Janežič v metu diska (43,10) in Vojko Korošec v metu kladiva (37,48) sta zasedla 3. mesto. Edi Okič v metu diska je pa moral ostati tik pod stopničkami. Brigita Langerholc bo danes nastopila na mitingu zlate lige v Oslu. Na isti dan bo pa Tina Čarman nastopila na mednarodnem mitingu v Ponzanu v Italiji (Tina bo še v soboto nastopila na mitingu v Mallesu). Včeraj, 12. julija, seje začelo EP za mlajše člane v Amsterdamu, na katerem bo nastopil tudi triglavan Rožle Prezelj. S ponovljenim rezultatom z državnega prvenstva (224cm) bi bil Rožle zelo visoko uvrščen v skoku v višino. N ;°Pru aru Koprom, Š Lendava. movanju bo Živila triglav jutri ob 17.30 igral v enčur Protect pa bo 5. avgusta gostoval pri J.K. BALINANJE TRATA V BOJU ZA PRVAKA Kranj, 13. julija - Svetovno prvenstvo v balinanju za člane, ki bo septembra v Kranju, se nezadržno bliža, priprave nanj že potekajo. Zaradi prvenstva seje letos hitreje zavrtela tudi super liga, saj je redni del že končan, medtem ko se bodo boji za končni naslov državnega prvaka odvili šele oktobra po koncu svetovnega prvenstva. Kakor kaže razmerje moči po 14. odigranih krogih sta letošnja pretendenta za državnega prvaka Mlinar Padna in Trata Lokateks. V rednem delu sta se ekipi v medsebojnih dvobojih razšli neodločeno, s tem da je zmagovala gostujoča ekipa - v 2. kolu na Trati so Primorci premagali Tračane 10:14, v 9. kolu pa je Trata v Padni (okolica Kopra) vrnila udarec in zmagala 6:18. Glede na prikazano igro v rednem delu je Mlinar Padna s Sever-jem, Korenom, Rcdnakom in ostalo druščino favorit. A dolg premor, med katerim bo treba zadržati visoko raven forme, lahko prinese svoje, zato je napoved končnega razpleta nehvaležna naloga, še posebej, ker bo veliko odvisno od reprezentantov oziroma števila igralcev, ki jih bo posamezen klub imel v reprezentanci, saj bodo verjetno ti igralci oktobra v najboljši formi. In ker je Trata Lokateks pri tem na boljšem, bodo imeli Softi, Vehar in ostali dobro priložnost, da popravijo mlačen vtis, ki so ga zapustili v rednem delu in si povrnejo lani izgubljeno lovoriko. Lanski prvak Milje TELA je v globoki krizi, govori se, da bodo celo izstopili iz super lige, čeprav so si s šestim mestom priigrali obstanek. Po trenutnem stanju so superligaško druščino zapustile Jesenice, medtem ko bodo Huje oktobra igrale za obstanek v super ligi z drugouvrščeno ekipo v 1. ligi. Tam bo najverjetneje zmagal Center iz Kranja, saj Novak, Moličnik, Janžič in ostali nizajo le zmage, delno jim je spodletelo le v zadnjem krogu. Boj za drugo mesto je še povsem odprt, pri čemer dobro kaže tudi Bistrici. Tudi v 2. ligi vzhod se Primskovo, Radovljica Alpetour in Planina dobro držijo, če ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov, ne bo izpadel nihče. • S. Šubic ODBOJKA NA MIVKI TURNIR V PORTOROŽU Kranj, 13. julija - Ljubitelje odbojke na mivki vabimo na tretji turnir za Nivea Sun beachvollev Cup, ki bo v soboto v Portorožu. Nivea Sun beachvollev Cup že sedmo leto na mivkasta igrišča privablja najkvalitetnejše odbojkarje in odbojkarice, ob igrišča pa številne gledalce in gledalke. Že vrsto let je prav drugi portoroški turnir eden izmed vrhuncev sezone. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. Vrhunec dneva bosta vsekakor ženski in moški finale, ki bosta na sporedu ob večernih urah. OKOM USPEŠNA SEZONA Škofja loka, 13. julija - Letošnja tekmovalna sezona je bila ena najuspešnejših v dolgi zgodovini škofjeloškega rokometa. Moška članska reprezentanca je tretje leto zapored nastopala v prvi državni rokometni ligi in osvojila osmo mesto, članska ekipa deklet pa je osvojila peto mesto. Mladinska ekipa (letnik 1980 in mlajši) pod vodstvom Andreja Završnika je osvojila sedmo mesto, še uspešnejša pa je bila kadetska ekipa (letnik 1984 in mlajši), ki je osvojila 3. mesto v Sloveniji. Ekipa kadetinj (letnik 1984 in mlajše) pod vodstvom Pegi Berce pa je osvojila 6. mesto. Zelo uspešno so nastopile Tudi vse tri selekcije dečkov in sicer so starejši dečki (letnik 1986 in mlajši) osvojili 4. mesto. Igralec Terma Sašo Mikanovič je bil razglašen za najboljšega igralca in strelca finalnega turnirja. Ekipa mlajših dečkov - A (letnik 1988 in mlajši) je osvojila naslov državnega prvaka, Anže Vrbinc pa je bil razglašen za najboljšega vratarja finalnega turnirja. V idealno ekipo finala pa sta bila uvrščena tudi David Božnar in Jure Dolenec. Mlajši dečki - B (letnik 1989 in mlajši) so osvojili 3. mesto, Luka Jelovčan pa je bil razglašen za najboljšega vratarja finalnega dela. Vse tri ekipe sta vodila Jani Klemenčič in Jaka Keše. Lepe rezultate so dosegle tudi ekipe deklic. Starejše deklice (letnik 1986 in mlajše), ki jih je vodila Pegi Berce, so osvojile 7. - 8. mesto. Mlajše deklice A (letnik 1988 in mlajše) in mlajše deklice B (letnik 1989 in mlajše), ki so vadile pod vodstvom Nade Pohleven, pa so oboje osvojile 9. do 10. mesto. Zelo uspešno so nastopale tudi ekipe škofjeloških osnovnih šol in sicer dekleta OŠ Ivana Groharja pod vodstvom Nade Pohleven osvojile naslov državnih osnovnošolskih prvakinj. Dečki OŠ Ivana Dolenca pa so pod vodstvom Janija Klc-menčiča osvojili 3. mesto na DP osnovnih šol v rokometu. V začetku meseca junija sta se ekipi starejših in mlajših dečkov udeležili močnega mednarodnega turnirja na Dunaju in se domov vrnili z lepim izkupičkom. Starejši dečki so osvojili 2. mesto, mlajši dečki pa 3. mesto. Ob zaključku sezone pa je bil organiziran VI. rokometni tabor v Čatežu pri Trebnjem. Udeležilo se ga je 54 mladih rokometašev in rokometašic, ki so pod vodstvom Nade Pohleven in Janija Klemenčiča nabirali nova rokometna znanja in se obenem zabavali tudi z raznimi drugimi športi. Vsak dan so se tudi odpravili na bazen na kmečki turizem Obolnar. Z mladimi škofjeloškimi rokometaši so delali tudi Vesna Zupanek, Simona Murko, Mitja Rauter, Jaka Keše, Blaž Kovačič, Arsen Miloševič, Matej Kejžar in Iztok Somrak. Z nami pa jc bila tudi nepogrešljiva medicinska sestra Breda Božnar. Radi bi se zahvalili tudi podjetju TOLO, d.o.o., ki je sponzorsko pomagalo izpeljati rokometni tabor. KOLESARSTVO JUTRI ZA ZLATO ČIPKO Železniki, 13. julija - Športno društvo Kamikaze iz Železnikov prireja jutri, 14. julija, rekreativno kolesarsko dirko Dolenja vas - Soriška planina za Zlato čipko 2001. Prijave bodo zbirali med 8. in 9,30 pred Gostilno Pri Zalogarju v Dolenji vasi, kjer bo ob 10. uri start in zaprta vožnja do Zalega loga, kjer bo leteči start 26 kilometrov dolge proge z 857 metri višinske razlike na Soriški planini. Zadnji čas prihoda v cilj je ob 12.30. Nato bo spust do starta, kjer bo ob 14. uri razglasitev rezultatov in žrebanje praktičnih nagrad. Dirka bo v vsakem vremenu. Zmagovalka in zmagovalec prejmeta zlati čipki. Startnina bo za odrasle 2000 in za otroke 1000 tolarjev. Pojasnila dajejo po telefonu 040/836 -486. • J.K. HITROSTNO ROLANJE TINA ŠMID NAJUSPEŠNEJŠA Kranj, 13. jultfa - Slovenska reprezentanca v hitrostnem rola-nju se je udeležila članskega evropskega pokala v Sulmoni v Italiji. Letos seje tega tekmovanja udeležilo 10 držav. Najuspešnejša država je bila Italija, ki je pobrala največ prvih mest. Najuspešnejša slovenska tekmovalka je bila Tina Šmid, ki je med 500 m razdalji prišla v polfinale in nato zasedla 9. mesto med 19 tekmovalkami. Jasna Vidic je na 5000 m zasedla 16. mesto. Med moškimi se je najbolje uvrstil Jernej Letica, ki je na 500 m osvojil 14. mesto med 26 tekmovalci. Na isti razdalji je bil Emanuel Letica 15. Urban Markič pa je na 10 km razdalji osvojil 15. mesto. Evropski pokal v Sulmoni je predstavljal tudi zelo dobro predpripravo na kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo (od 21. do 24. t.m.) in člansko evropsko prvenstvo (od 27. do 30. t.m.) v bližini Porta na Portugalskem (Paco de Ferreira). • A. Gros DVIGANJE UTEZI NAJMOČNEJŠI V MEDVODAH Medvode, 13. julija - V Medvodah je bilo sedmo tekmovanje za najmočnejšega Slovenca Martin Krpan 2001. V Medvodah so bili tekmovalci zelo izenačeni in močni. Do zadnjega se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Tekmovalci so bili iz vse Slovenije, vendar je na koncu slavil domačin Ivan Stare. Vrstni red: 1. Ivan Stare (Medvode) 72 točk, 2. Goran Petkovič (Ljubljana) 69 točk, 3. Rok Mrak (Ljubljana) 68 točk, 4. Boris Miloševič (Selnica ob Dravi) 64 točk, 5. Aleš Leben (Medvode) 60 točk. Naslednji tekmovanji bosta jutri v Žužemberku (pred gradom) ob 17.30 in 19. avgusta v Ljubljani pred Intersparom na Viču ob II. uri. • J.K. KRONIKA ureja: Helena Jelovčan NESREČE Spodneslo motor Kranj - V sredo ob 10.35 uri je na lokalni cesti Spodnji Brnik -Vodice spodneslo motorno kolo suzuki GSX R 1000, zaradi česar sta se hudo poškodovala 28-letni voznik Janez T. iz Kranja in 26-letna sopotnica Vanja K. iz Kranja. Janez in Vanja sj:a se z motornim kolesom peljala proti Vodicam. Ko sta se približala ostremu in nepreglednemu desnemu ovinku, je Janez začel zavirati, pri tem pa mu je zablokiralo zadnje kolo. Tako sta se peljala približno 24 metrov, nato pa je v ovinku zadnje kolo spodneslo. Oba sta padla z motorja na cestišče in zdrsela na bližnjo travno površino. Hudo poškodovana so odpeljali na urgenco Kliničnega centra v Ljubljani. Ni se oziral na policista Lesce - Radovljiški policisti bodo kazensko ovadili 33-letne-ga M. R. iz območja Radovljice, ker je osumljen storitve kaznivega dejanja poškodovanja tujih stvari. Osumljeni se je prejšnji teden vozil po cesti skozi Hlebce, ko je za njim v službenem vozilu mercedes-benz vito pripeljala policijska patrulja. Kljub prižganim utripajočim lučem in zvočnemu signalu za ustavljanje je M. R. nadaljeval z vožnjo. Zaradi neprilagojene hitrosti je kasneje zdrsnil s ceste in s prednjim delom vozila zadel v odrezano drevesno deblo. Policijska patrulja mu je zatem s svojim vozilom z zadnje strani blokirala pot, da bi mu preprečila nadaljevanje vožnje. M. R. je kljub temu zapeljal vzvratno in trčil v policijski avto, nato pa seje odpeljal proti Begunjam, kjer so ga vendarle ustavili. Na policijskem avtomobilu je nastalo za okoli 100 tisoč tolarjev škode. • S. Š. KRIMINAL Bencina ni plačal Škofja Loka, Radovljica - Kranjčan J. G. je osumljen, da je družbo Petrol oškodoval za sedem tisoč tolarjev. V začetku junija je na Petrolovem bencinskem servisu v Škofji Loki natočil za tri tisoč tolarjev goriva. Uslužbencu je nato pojasnil, da pri sebi nima denarja in bo dolg poravnal preko dneva. Na bencinskem servisu ga od tedaj še niso videli. Enakega postopka se je konec junija poslužil tudi na bencinskem servisu v Radovljici, kjer si je natočil bencin za štiri tisoč tolarjev. Tudi tam še vedno čakajo, da bo poravnal račun. Iz obeh servisov so ga večkrat pozvali, naj vendarle prinese tistih nekaj tisočakov, da poplača dolgova, a seje vztrajno izmikal. Sedaj so se odločili za rešitev problema po sodni poti. Grdo je ravnal s prijateljico Lesce - Jeseniški policisti so pred dnevi obravnavali 40-let-nega A. Š. s Hrušice, ki seje nasilno znesel nad svojo izvenzakonsko partnerico 41-letno D. H... Usodne noći sta bila skupaj v gostinskem lokalu Calvpso. V jutranjih urah sta se sprla, vmes pa naj bi A. Š. svojo prijateljico s pestjo udaril po obrazu in jo lažje poškodoval. Kasneje sta se skupaj odpeljala na Jesenice, kjer je prijateljica zbežala iz avtomobila in se skrila v grmovje. Ko jo je A. Š. našel, jo je zopet začel pretepati, tako da jo je vrgel po tleh in zbrcal po telesu. Nato jo je odpeljal do reke Save, kjer se je pretepena prijateljica umila, nazadnje pa sta odšla v skupno stanovanje. Policija bo A. Š.-ja kazensko ovadila zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe in grdega ravnanja. Nekdo je kradel Škofja Loka - Policijska postaja v Škofji Loki je bila pred dnevi obveščena o tatvinah, ki naj bi se dogajale v Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka. Od konca marca do konca junija naj bi nekdo okradel štiri oskrbovanke. Pobral jim je denar, zlatnino in oblačila v skupni vrednosti 35 tisoč tolarjev. Prav tako v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki naj bi konec junija 27-letna H. V. iz območja Škofje Loke izkoristila odsotnost medicinskih sester in iz prostora, kjer hranijo tablete, ukradla škatlici tablet apaurin. Center je s tem oškodovala za 10 tisoč tolarjev. Ključ čakal v predalu Lesce - V torek ponoči je neznani storilec nasilno vlomil v prostore železniške postaje v Lescah. V predalu pisalne mize je našel ključ vzidane blagajne v prostoru za prodajo vozovnic, ki jo je odklenil in iz nje vzel priročno blagajno, v kateri je bilo 143 tisoč tolarjev gotovine in slipi plačilnih kartic, vse skupaj vredno nekaj čez 184 tisoč tolarjev. Prodajal ukradene ribolovne dovolilnice Bled - Blejski policisti bodo kazensko ovadili 33-letnega G. H., ki je osumljen, da je v času od konca aprila do konca junija iz prostorov ribiške družine Bled odnesel 25 ribolovnih dovolilnic za ribolov na Savi Bohinjki. Karte je nato prodajal turistom, ki so ribarili na Bohinjki. Ribiško družino je oškodoval za 160 tisoč tolarjev. • S. Š. Višje sodišče razsodilo v primeru Jožeta Bogataja, nekdanjega vodja metadonskega programa Pet mesecev zapora Višje sodišče v Ljubljani je delno ugodilo izpodbijani sodbi Okrožnega sodišča v Kranju, ki je Jožetu Bogataju zaradi omogočanja uživanja mamil in kršitve spolne nedotakljivosti izreklo pogojno kazen 18 mesecev zapora. Ljubljansko sodišče je obdolženca obsodilo na pet mesecev zapora, vendar le zaradi omogočanja uživanja mamil. Kranj, 13. julija - Višje sodišče v Ljubljani je 23. maja kot drugostopenjsko sodišče spremenilo sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, ki je decembra lani na pogojno kazen osemnajst mesecev zapora s preizkusno dobo treh let obsodilo 51-letnega Jožeta Bogataja iz Škofje Loke, vodjo metadonskega programa v Kranju med leti 1993 in 1996. Na sodbo kranjskega sodišča sta se kasneje pritožila tako obdolženec oziroma njegov zagovornik dr. Peter Ceferin kot tudi okrožni državni tožilec Dušan Csipo. Okrožno sodišče v Kranju je očitano dejanje v 1. točki 21. decembra 2000 Jožetu Bogataju ugotovilo krivdo zaradi omogočanja uživanja mamil (metadona) odvisnikom, ki niso bili uradno vključeni v metadonski program, ki ga je vodil, in pri treh kršitvah spolne nedotakljivosti, ker naj bi zasvojenke otipaval. Višje sodišče v Ljubljani je na drugostopenjski obravnavi nekdanjega socialnega delavca v Kranju oprostilo krivde v tistem delu obtožnice, ki mu je očitala kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po 184. členu Kazenskega zakonika, ker naj bi nekatere zasvojenke, ki so bile odvisne od njega, pripravil, da so trpele kakšno drugo spolno dejanje. Obdolženi je bil vnovič spoznan za krivega za obtožnice, ki ga je bremenila storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po 2.* odstavku 197. člena Kazenskega zakonika, in ga obsodilo na pet mesecev zapora. V kazen je že vštet čas od 11. februarja 1997 do 3. aprila 1997, ki gaje obdolženi prestal v priporu. Pri svoji sodbi je višje sodišče zaradi posebnih olajševalnih okoliščin uporabilo omilitvena določila ter znižalo najmanjšo zagroženo kazen za tako dejanje eno leto zapora na pet mesecev. Sodišče je še odločilo, da bo Bogataj kazen prestajal v odprtem zavodu za prestajanje zaporne kazni. Jože Bogataj je včeraj v telefonskem pogovoru dejal, da je sodbo višjega sodišča ravnokar prejel in še ni imel časa za fazi preiskave, ki jih je povedal že po zaključku sojenja v Kranju. Po njegovem se mediji le napihujejo(mo) z razglašanjem o neodvisnosti, saj v šestih letih ni bilo nikjer zapisano, kako si je policija celotno zgodbo izmislila. "Policija je pred šestimi leti namerno lagala, skrivala dokumente, pa nihče ni upal tega ob-javititi. Vsakemu normalnemu človeku bi moralo biti nerazumljivo, da je v sodnem spisu manjkalo ogromno dokumentov, na katere sem se skliceval. Na sojenju sem jasno povedal, naj pogledajo v zdravstvene spise, pa jih ni bilo. Kako je mogoče, bil« da Obsojeni Jože Bogataj razmislek, zato sodbe ni želel komentirati. Ponovil pa je očitke do poročanja medijev o tem primeru in dela policije v da v zdravstvenem domu ni nobene dokumentacije sodišče ni prejelo spisov, ki na Centru za socialno delo o stajali? Ti dokumenti so s namerno 'izgubili'. Povrh vseg pa so v zadnjih šestih letih nie ji izvajali pravo gonjo Pr^ meni. Postavite se v mojo ko10' pa boste razumeli, kako se pof tim," je bil ogorčen Jože v gataj' . s. s«>* Umrlima planincema je nenadoma postalo slabo Oživljanje ni pomagalo V sredo sta na poteh do Korošice in Komarče umrla planinca, stara blizu petdeset let. Točnega vzroka smrti še ne poznajo, lahko, daje v obeh primerih odpovedalo srce. Tržič, 13. julija - Gore so zahtevale nove smrtne žrtve. V sredo je med hojo po planinskih poteh nenadoma postalo slabo 49 ki nemu Antonu B. iz Tržiča in 47-letnemu Poljaku Waldemarju L. P.. Oba so oživljali, a je bila pomoč neuspešna. Pokojni Anton B. se je s prijateljem odpravil na planinski izlet proti Korošici. Z avtomobilom sta se pripeljala do Podlju-belja, od koder sta pot nadaljevala po makadamski poti. Po približno 15 minutah hoje je moral Anton dvakrat počivati. Ko sta prišla do planinske poti, mu je zopet postalo slabo, se kmalu zgrudil in negibno obležal. Prijatelj mu je takoj začel nuditi pomoč, o dogodku pa je tudi takoj obvestil Zdravstveni dom v Tržiču. Zdravnik, ki je prihitel na kraj dogodka, kljub oživljanju 49-letnemu Antonu ni mogel več pomagati. Pokojnega je v dolino prineslo osem gorskih reševalcev iz Tržiča. Pot od Črnega jezera Rroti Komarči je bila v sredo posled- nja za 47- letnega VValdemaraja L. P. iz Poljske. Z ženo se je okoli 12. ure vračal proti Komarči, ko mu je nenadoma postalo slabo in se je sesedel na tla. Po približno desetih minutah žena ni več zaznala njegovega srčnega utripa. Mimo so tedaj prišli drugi pohodniki, ki so ga takoj začeli oživljati, a žal neuspešno. Na kraj dogodka so kasneje prispeli gorski reševalci iz Bohinja, ki so truplo prenesli do koče pri slapu Savica, od tam pa so ga prepeljali v mrli- ške vežice v Bohinjski Bisf'0' Ker zdravnica ni uspela ug° smrti^ °imera bila odrejena sanitarna cija. Zadnja tragična pn sta še dodatno opozorilo vsern ljubiteljem gora, ki se v vroč;11 poletnih mesecih odpravlja0 planinarit, da ob izbiri prifl1^" ne planinske poti dobro ocenil0 svoje telesne in psihične zmog' Ijivosti. Posebej starejši P,a1,kfl' ci se naj izogibajo tudi tež* hoje v najbolj vročem delu W va. • S. Šubic Praznik šoferjev in avtomehanikov Pogrešamo nekdanje dobro sodelovanje Danes praznujejo šoferji in avtomehaniki. Kranjsko združenje, ki je eno od večjih, saj ima več kot 30^ članov, je tudi med aktivnejšimi. Kranj, 13. julija - Pred mesecem dni so bili na 29. kongresu v Avstriji in so v širši delegaciji zastopali Slovenijo. Predsednik kranjskega združenja Albin Zev-nik nam je ob prazniku, ko je zaželel vsem članom in članicam uspehov, varno vožnjo in zdravje, poudaril, da je sodelovanje ZSAM Kranj in SPV v občini Kranj zelo slabo. "Lani smo veliko naredili za preventivo po šolah, vendar smo dobili samo pojasnilo, da za preventivo ni denarja. Preseneča me, da z ZŠAM ne sodelujeta ne SPV ne policija. Zakaj, ne vem. Vemo pa vsi skupaj, da ima Kranj velik nered v mirujočem prometu. Podpiramo pa zadnje poostrene kaznovalne ukrepe s pajkom v Kranju in lisicami v Ljubljani. Naše stališče glede drage parkirnine je: če je parkirnina za koga predraga, naj pusti avto doma. Tako bo dovolj par- kirnih prostorov za druge. Na naših cestah je tudi vse več oporečnih vozil. In končno bi se morali že enkrat ob številnih kolesarjih zamisliti, kje se le-ti lahko vozijo, če nimamo kolesarskih stez." ZŠAM Kranj bo prihodnje leto praznovala zlati jubilej. Takrat bodo v Kranju proslavljali skupaj z Zvezo šoferjev in avtomehanikov Slovenije tudi 80-letnico. Pripravljajo pa se tudi na praznovaje, ki bo 29. ju- lija letos v Šmartinski cerkV'v Stražišču, ko bo svečana ^j^j. čast zavetniku šoferjev sv. V štofu. "Takrat bomo blagos'0 li tudi kip sv. Krištofa, ki ž*J. izdelal kipar Viktor Konj6^ Tisti, ki ne bodo konec tega seca z nami pri maši v Strag|j, ču, pa bodo morda na R°J,J kjer bo ob letošnjem prazn že šoferjev in avtomehanikov deseto srečanje." OSMRTNICA V 69. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric ANTON ŽAKELJ iz Stražišča pri Kranju Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 16. julija 2001, ob 17. uri na pokopališču v Bitnjah. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Bitnjah. VSI NJEGOVI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 81. letu starosti, po hudi bolezni umrla sestra in teta FRANCKA JAZBEC iz Sebenj pri Tržiču Pokojnica bo ležala v mrliški vežici v Križah danes, v petek, 13. julija 2001, od 18. ure dalje-Na zadnjo potjo bomo pospremili jutri, v soboto, ob 16. uri na pokopališču v Križah. ŽALUJOČI VSI NJENI 5*eM3. * 2001 33. STRAN • GORENJSKI GLAS HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. iS KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si rozman bus Rozman, teh 04/53-15-249 Šenčur: 251-l,S-87 meteor, d.o.o. Staru c. /, Cerklje ho ko - kombi prevozi Vel: 04/5963-876 Tel: 04/5957-757 avtobusni prevozi dri novec pa vet Turistični prevozi Janez Amhrožič - Z1DANK yK. Gorje /5 Ovalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel: 53 15 770 lETNO KOPALIŠČE f4/S96 11 87 GRAJSKO K°PALIŠČE BLED f4/578 0528 ll:rN() KOPALIŠČE KkAiVj '201 44 29 Ritnica T. Linharta Radovljica Knjipiica J^za Kumerdeja Med J integral Tržič filmska 1 CL: M63-280 A, B, C, E, H, E k B J-AVAL1VI KLUB ^OVLjiCA P^RK HdTEL °letni delovni čas prednje knJznice Kranj VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 16. julija, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 16. julija ob 18.00 B&B JESENICE, tel 586-33-00, 16. julija ob 9.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00, 16. julija ob 9.00 in ob 16.00. Trst 31.7., Madžarske toplice od 16.8. do 19.8. in od 30.8. do 5.9. Lenti 21. 7., Gardaland - Aqualand 23.7., Kopalni izlet v Portorož 16.7., Medžugorje od 31.8. do 2.9. V času počitnic vsak teden kopalni izlet v Čatež. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo in petek. Velika Kladuša sobota 21.7. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 Trst 19.7. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 18. 8. Gardaland - Aqualand, 28. 8.-8. 9. potovanje po Evropi in letovanje v Španiji. tel.: 57.2-54-27, 041/723-823, 031/723-823 KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli. 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šolarji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, petek 8-14, četrtek, sobora 8-12 Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8 - 14, petek 14 - 19 Nočni Gardaland 28. 7., cena samo 7.900 SIT. NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6 KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA BLED danes, jutri in v nedeljo, to je od 13. do 15. julija, organizira letno državno prvenstvo Slovenije za kadetinje in kadete. Program tekmovanja: ob 9. uri kvalifikacijeob 18, uri finalni nastopi. KOPALIŠČE RADOVLJICA bo v petek, soboto in v >delic dni do 11 Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so od 1. julija do 31. avgusta 2001 odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposojevališčaso odprta po običajnem urniku, zaradi dopusta pa so zaprta: Šenčur, Preddvor in Stražišče od 23. julija do 3. avgusta, Cerklje od 16. do 27. julija in Naklo od 30. julija do 10. avgusta. fiLASOV KAŽIPOT ečer na vasi Jovie °bič l ekc'ja za ohranjanje ljudskih ;a Rabj^ rVovie ."Mojstrana in KUD !Sto u ' Tećer na vas'". ki bo jutri, v na DouL'4' Jul|ia. ob 20.15 uri sredi vasi N' BrSL 7lturni Pro9ram bodo oblico ra7n,rUpan in Duo Mohant. Za S UspS1?*^ bodo igrali vedno ?sCva,Kani ansambla Vita. Pro-?V°* bo b0 v casu Prireditve zaprt, >na bo DU ejen. V primeru slabega vre-Prireditev prihodnjo soboto. */s dnWe v Bohinju 1 16' do po"68' V petek. 13. julija, bo V6r° in nrT' Uie v parku med hotelom ti alco-seiTedltvenim Prostorom Pod i?b 20 ,rim d0mače in umetne obr-etn'škim lS? 23 vas Pripravili vožnjo ^ čolnom Bohinj ob spremlja- vi harmonike do Ukanca, večerja domačih - bohinjskih dobrot in prevoz nazaj do Ribčevega Laza. Jutri, v soboto, 14. julija, bo v parku med hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skalco sejem domače in umetne obrti. Ob 20. uri pa Glasbeno društvo iz Bohinjske Češ-njice prireja Promenadni koncert Godbe na pihala Bohinj, v paraku pri spomeniku Štirih srečnih mož. V nedeljo, 15. julija, bo v cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi, ob 20. uri 1. koncert Glasbenega poletja Bohinj. Nastopil bo Komorni orkester Slovenicum. Že od 15. ure dalje bodo potekale prireditve v okviru praznovanja 90-letnice PGD Stara Fužina: ob 15.30 uri gasilska parada pred Gasilskim domom, ob 16. uri proslava in od 17. ure dalje vrtna veselica z ansamblom Gašperji. Spominska svečanost Podbrezje - KUD Tabor Podbrezje vabi v soboto, 21. julija, bo ob 20.15 uri, ko bo na Bistriškem ali Jurčkovem klancu spominska svečanost ob 59. obletnici, ko so po krivem zagorele tri kmetije, pobitih je bilo devet domačinov in ustreljenih petdeset talcev. Julijski semenj Kranj - Turistično društvo Kranj organizira jutri, v soboto, 14. julija, od 8. do 13. ure, pri vodnjaku na Glavnem trgu v Kranju, "julijski semenj". Na prireditvah si boste obiskovalci lahko ogledali in kupili različne izdelke domače in umetne obrti. PGD Stražišče vabi Stražišče - Prostovoljno gasilsko društvo Stražišče prireja jutri, v soboto, 14. julija, z začetkom ob 18. uri prevzem novega gasilskega vozila, Po slovesnosti bo vrtna veselica z ansamblom Storžič. Pripravili so bogat srečelov, kegljanje za odojka, pikado in vožnjo s kolesom. 50 let PGD Hotavlje Hotavlje - Prostovoljno gasilsko društvo Hotavlje vas ob 50-letnici društva vabi danes, v petek, 13. julija, ob 20. uri v dvorano Zadružnega doma na Hotavljah na slavnostno akademijo. Jutri, v soboto, 14. julija, ob 20. uri bo velika vrtna veselica z ansamblom bratov Poljanšek. V nedeljo, 15. julija, pa vas vabijo še na parado in prevzem novega gasilskega avtomobila. Zbor udeležencev parade pred gasilskim domom na Hotavljah bo ob 14.45 uri. Pohod parade ob 15. uri s spremstvom godbe na pihala do prireditvenega prostora, kjer bo tudi veselica s srečelovom. Igral bo ansambel Stock. Počitniške muzejske delavnice Kranj - V Gorenjskem muzeju so pripravili počitniške muzejske delavnice, ki se bodo odvijale na dvorišču gradu Khisl-stein (če bo slabo vreme pa v Beli dvorani), vsako sredo ob 10. uri. V sredo, 18. julija, boste po vzoru predmetov iz njihove arheološke zbirke delali nakit iz kovine. S seboj prinesite klešče za oblikovanje kovinske žice. Starost ni omejena. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 201-39-61 ali 040/253-685, v dopoldanskem času. Cena delavnice je 300 tolarjev. V ceno je vštet material, ki vam bo na voljo. Izdelke boste lahko odnesli domov. Srečanje društev upokojencev Žirovski vrh - V nedeljo, 22. julija, bo vsakoletno srečanje društev upokojencev Idrija, Cerkno, Žiri, Sovodenj, Gorenja vas. Srečanje bo na Žirovskem vrhu - Javorč pri lovski koči. Vabljeni ste vsi člani in nečlani omenjenih društev, da se tega srečanja udeležite. Začetek srečanja bo ob 12. uri, začetek programa, ki je namenjen 30 letnici društva upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas pa bo ob 14. uri. Avtobus bo iz Javorij odpeljal bo 10.30 uri, izpred Zadružnega doma na Hotavljah pa ob 12. uri. Na Veliki vrh Škofja Loka - DU Škofja Loka - planinska sekcija vabi vse ljubitelje hribov v četrtek, 19. julija na planinski izlet. Smer pohoda: Škofja Loka (avtobus) -Podljubelj - Kofce - Veliki vrh. Zbirno mesto bo ob 5.45 uri na avtobusni postaji v Škofji Loki. Odhod avtobusa pa ob 6. uri. Hoje je za približno 6 ur. V primeru slabega vremena se izlet preloži. Udeležence prosijo, da se prijavijo v DU na tel.: 51-20-664 ali 51-85-204 (Než-ka). Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa oziroma najkasneje do 18. julija. Po italijanskih Dolomitih Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na zelo lep avtobusni izlet po italijanskih Dolomitih. Izlet bo v torek, 24. julija, odhod z Bele ob 5.50 uri, iz Preddvora ob 6. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 17. julija ob 10. uri. V Fieso Žabnica - Bitnje - DU Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na kopalni izlet v Fieso, ki bo v ponedeljek, 23. julija, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva skupaj z vplačilom. Z DU Kranj v Tržič Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 17. julija, kolesarski izlet v Tržič, združen s kopanjem v tamkajšnjem bazenu. Kot običajno bo zbor kolesarjev ob 8. uri pred stavbo društva, na Tomšičevi 4. Na Ratitovec Žirovnica - DU Žirovnica - planinsko pohodna sekcija ponovno organizira 17. julija pohod na Ratitovec iz Soriške Planine. Odhod posebnega avtobusda bo ob 6. uri iz Rodin do Brega. Prijave zbira Mija Rajgelj, tel.: 580-21-93, vključno s ponedeljkom, 16. julija, do 15. ure. Na Mengore in Kozlov rob Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj organizira in vodi v četrtek, 19. julija zanimivo turo v dveh delih, in sicer na Mengore in Kozlov rob nad Tolminom. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Tura ni težka in ni nevarna. Hoje bo za 3 ure. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva, do srede, 18. julija, do 12. ure oziroma do zasedbe avtobusa. PD Kranj vabi na izlete Kranj - Planinsko tfruštvo Kranj vabi planince na naslednje izlete: v soboto, 28. julija, bo planinski izlet na HOCH-STADL - Avstrija (pot prijateljstva). Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 5. uri Potrebna je planinska oprema, vzpona od izhodišča do vrha je 6 - 7 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva, tel.: 23-67-850. V soboto, 4. avgusta pa vas vabijo še na planinski izlet na HAFNER - Avstrija. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 4.30 uri. Vzpona bo za 4 do 5 ur, potrebna je planinska oprema. Prijave sprejemajo v pisarni društva do 1. avgusta. Kopalni izlet na Debeli rtič Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na kopalni izlet na Debeli rtič, ki bo v sre- do, 18. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 6. julija do zasedenosti avtobusa. Če bo interes velik bodo izlet ponovili tudi 20. julija in 8. avgusta. Na Veliki Klek Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na avtobusni izlet v Avstrijo na Veliki Klek - Grossglockner. Odhod avtobusa bo v torek, 17. julija, ob 6. uri izpred Globusa v Kranju. Prijavite se na sedežu društva. Planinski izlet na Stol ali Ajdno Žabnica -Bitnje - Sekcija za pohodni-štvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira planinski izlet na Stol in lažji izlet na Ajdno, ki bo v sredo, 18. julija, z odhodom ob 6. uri iz vseh AP od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejema z obveznim vplačilom gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 23-12-288 do zasedbe mest v avtobusu. DU Cerklje obvešča Cerklje - DU Cerklje obvešča svoje člane, da bo 10. piknik, oziroma dan upokojencev društva jutri, v soboto, 14. julija, ob 10. uri pod Jenkovo lipo v Dvor-jah. Zabaval vas bo Duo 99. Medobčinsko društvo invalidov obvešča Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za 7-dnevno zdravljenje - letovanje v Rabcu, ki bo od 25. avgusta do 1. septembra. Hkrati obvešča člane, da je še nekaj prostih mest za 7-dnevno zdravljenje v Termah Banovci, ki bo od 10. septembra do 17. septembra. Uradne ure društva v Kranju, Begunjska 10 so vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433 KPZ Osti jarej Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličite 041/647-426 (Aleš) ali 041 /946-886 (Katja), kjer boste dobili več informacij o delovanju ubora in razporedu avdicij za nove pevce. Poletni urnik Knjižnice Ivana Tavčaja Škofja Loka - V času poletnih počitnic bo Knjižnica Ivana Tavčarja odprta po naslednjem urniku: Knjižnica Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek: od 8. do 14.30 ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Oddelek za mladino, ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Izposojevališče Trata: sreda, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek, od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri. ponedeljek, od 14. do 19. ure in izposojevališče Poljane: sreda, od 16. do 19. ure. Poletni urnik Osrednje knjižnice Kranj Kranj - Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so od 1. julija do 31. avgusta odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od Mlakarjeva 14 4208 Šenčur 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi dopusta pa so zaprta: Šenčur, Preddvor in Stražišče od 23. julija do 3. avgusta, Cerklje od 16. do 27. julija in Naklo od 30. julija do 10. avgusta. Predavanja Dia večer Dovje - Vabijo vas na dia večer z naslovom "Poletna noč, pa zemlja pleše in moja pot". Začetek predavanja bo šest minut čez polnoč (0.06), v ponedeljek, 16. julija, v poletno okrašeni dvorani Kulturnega društva na Dovjem. V okviru KD Jaka Radič Dovje - Mojstrana vas bo Tomaž Pšenica popeljal po mnogih poteh sveta in Slovenije. Pričakujejo pa vas že v nedeljo, 15. julija, ob 23.20 uri ob soju sveč z zvoki prijetnih melodij. Razstavi v Škofji Loki Škofja Loka - Vabljeni ste na odprtje razstave izbora 3. slovenskega trienala satire in humorja Aritas 2001, v Galeriji Loškega muzeja in razstave Bineta Rog-Ija v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki. Odprtje bo danes, v petek, 13. julija, ob 19. uri v Galeriji Loškega muzeja v Škofji Loki. Razstavi bosta na ogled do 1. septembra. Peltekovski Cveta Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela in makedonsko Kulturno društvo llinden vas in vaše prijatelje vabita jutri, v soboto, 14. julija, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del slikarja Cveta Peltekovskega iz Kopra, člana likovne skupine Lik Koper. Razstava bo v razstvanem prostoru v KD na Slovenskem Javorniku, odprli pa jo bodo s krajšim kulturnim programom. Na ogled bo do vključno 22. julij, vsak dan od 14. do 19. ure. Jazoo supersonics Kranj - Danes, v petek, 13. julija, ob 20.30 uri ste vabljeni v Cafe galerijo Pungert na koncu starega dela mesta Kranja na III. koncert Kranjskega poletnega jazz festivala. Z lastno instrumentalno glasbo se bo predstavila skupina Jazoo supersonics. IV. koncert bo v petek, 20. julija, ob 20,30 uri predstavil pa se bo Igor Lunder trio. Koncert Slovenskega okteta Železniki - Jutri, v soboto, 14. julija, ob 20.30 uri se prično 39. Čipkarski dnevi v Železnikih z otvoritvenim koncertom Slovenskega okteta na Bonceljnovem dvorišču (ob Muzeju). Polvphonia iz Sofije Kranj - Klub študentov Kranj vas vabi na koncert ženskega pevskega zbora Pol-vhonia iz Sofije. Koncert bo v okviru Zborovskega ciklusa, in sicer danes, v petek, 13. julija, ob 20.30 uri v cerkvi Sv. Kancijana in tovarišev v Kranju. wvvw. gorenjskaonline.com Tel/Fax: (04) 25-11-638 GSM: (041)249-403 Storitveno podjetje za splošno gradbeništvo in zaključna dela v gradbeništvu; 0 2 sta nh objektov, stanovanj...,; - vsa zidarska dela - instalacije (vodovod, centralna, elektrika) - vse vrste slikopleskarskih del - izdelava estrihov - polaganje podov (parketi, PVC podi, keramika) - obnovitev starih in izdelava novih ostrešij (frčade... - izdelava in montaža stavbnega pohištva in oprema objektov - kompletna izdelava vseh vrst fasad zunanja ureditev objektov s tlakovanjem in asfaltiranjem!! REPORTAŽA Fešta muzike, sonca, vode, blata, seksa... Ročk Otočec se je o(d)točil Prečna pri Novem mestu - Človek je tukaj res, kar hoče biti - Problemi ostanejo doma, tudi najbolj zateženi se omehčajo in nasmehnejo človeku, ki ima vrtiljak v glavi - Ni Laškega, pravijo, da se je spet prevrnil kamion na poti do sem... Kaj dodati izjavam iz podnaslova.- Ročk Otočec že dolgo, v bistvu pa od samega začetka (če se ne motim, tam enkrat leta '96) s prvotno lokacijo na Otočcu pa do danes, ko je bil že tretjič na športnem letališču v Prečni, ni le glasbeni festival, ampak je tudi vse ostalo, kar pač sodi pod označbo "mladi". To pomeni zabava, veselje in ljubezen. Seveda, poroča tokratni press tandem, Štule s kemičnim in Aljoške s fotkičem, bilo je kup dobrih pa tudi nekaj slabih stvari. Bejbe so imele pripombe na slabe weceje, organizator pa se je recimo potrudil z organiziranimi prevozi do kopališča v Žužemberku. Frajer s sončnimi očali, ki se je po prizorišču vozil s staro prdulo (beri Tomos moped na pedala) Franci Kek ata, mama teta in stric festival, je deloval skrajno cool, saj je mnenja, da je najbolj pametno zadevo vzeti nekoliko bolj "na easy". Kljub temu daje bilo vsakega od treh dni, kolikor je trajal festival, precej divje, a ne za prvo pomoč, ki razen nekaj zvinov, odrgnin... ni imela večjega dela. "Letos ni bilo izpiranj, čeprav se je popilo kar precej. Trdih drog na otočeu ni, trave pa je ravno toliko kot v slovenskih srednjih šolah. Imeli smo varnostnike in kriminaliste, ki so dobro opravljali svoje delo, čeprav mimo tega pač ne moreš..." Nakar je šla mimo ena dobra... in sta se tako Kek kot Štulc za trenutek zmedla... Kek je še povedal, da so mediji festivalu letos posvetili več pozornosti kot prejšnja leta, prepričan pa je, da je bila večina iz 10.000 glave množice zadovoljna z letošnjim ž urom. Sicer pa so v petek na odru prvi začeli (takoj za Pihalno godbo Alples iz Železnikov) Zablu-jena generacija iz idrijskega konca. "Veseli smo, da smo bili na festival povabljeni, kar že nekaj pove o nas. Ura nastopa (17.h) je sicer malo nerodna, pa kaj." Sicer pa band pripravlja nov videospot za komad "Sonce nabija". Lahko bi ga posneli kar na Ročk Otočeu, saj je sonce vse tri dni kar veselo nabijalo. Bolj kot senca, je vročino preganjala vodna prha, ki jo na festivalu že tradicionalno "krivijo" gasilci. Blato je bilo tudi letos prava poezija... Jasno. Elvis Jackson, ki so bili letos že drugič na festivalu so v petek nedvomno najbolj razživeli publiko. Njihov humor energična glasba in skakanje v vse smeri je bilo v tistem trenutku "to kar smo želeli". "Koncert Pa kaj mi skoz leze dol ta zmešan modre je uspel, odlično je, ker je koncert zares v živo, dober žur, veliko folka, kontakt z njimi... Žal je bandom na voljo premalo hrane in pijače, a vseeno razumem organizatorja, saj nas je bilo kar precej, ki smo špilali te tri dni." Če so v soboto polnili slovenski "klasiki". Zoran Predin band, Demolition Group, Big foot mama, z novimi Shyam, je bila nedelja "tujska". Living Colour in Fun Lovin Criminals, sta bila banda, ki naj bi vlekla pa niti nista preveč. Mogoče je bil folk že nekoliko utrujen. So pa Tabuji s pevko Nino toliko bolj kurili... Tako občinstvo kot organizatorje pa so presenetili Hovvitzer iz Kranja, ki so tudi suvereno zmagali na natečaju mladih in neuveljavljenih skupin dr. Martens. Sicer pa kaj čem še bluzit', Štulc in Aljoške tako ali tako ne vesta, kje bi začela in kje nehala... Maja, slike povedo še kaj več, a ne. • po delovnih verzijah Tomaža Štularja zapisal Igor K., foto: Aljoša Korenčan Nina iz Tabujev je tudi na RO podirala tabuje. Veliki Kek na mali stari prduli Akcija ali zgolj počitek. Ekipa kranjskih "modelov" na mod(el)ni pisti Dejan Racalo, pevec in ritem kitarist skupine Hovvitzer je s koncertom na RO seveda full zadovoljen: "Izžrebani smo bili, da v nedeljo igramo prvi. To naj hi bilo slabo, takrat kao ni dost' občinstva, a smo kasneje ugotovi/i, da je bilo to najboljše, saj smo imeli več časa za tonske zadeve in smo zato odlično odigrali. Škoda ker je bilo tu dol tako malo medijskega poudarka na manjših bandih... " Sicer pa imajo fantje za to še čas, ki bo bržkone prišel že kmalu. Zmagali so na natečaju dr. Martens...: "To je že dober argument za naprej. Mogoče se je tako začel naš prodor na slovensko sceno. Zdaj bomo lahko imeli koncert tam, kjer nas prej niso j..." Kakšne so nagrade? Dejan: "Dva snemalna dneva v studiu. Material za ploščo je že pripravljen, tako da bomo ta dva dni izkoristili za snemanje komada Ljubezen. Dobili smo zastonj izdelavo internetne strani, dobili naj bi Martenske... No, mislim, da je vseeno najpomembnejše to, da smo zmagali in se končno prebili. " Štulc: "Če zamižiš, je svet povsem drugačen. Vesolje jc Pr0S voda ni več mokra... " itra"0. MALI OGLASI |g 201-42-4I~ S 201- 42 - 48 S 201- 42 - 49 JtffiRTMfl - PRIKOLICE Na otoku Krku oddam apartma od 21.do 28.7. in od 20. do 31.8., posebej ugodno v septembru. g 233-14-89 10770 Otok Pag - Zuboviči, oddam sobe s polpen-»onom, parkirišče v senci. g 00 385 ^V664-049lda 10878 FIESA - UGODNI POLNI PENZIONI ZA ODRASLE - 4.400 SIT do 5.500 SIT, do 12 'et od 3.400 do 4.200 SIT. Informacije na g 21^5-35-76 ali 031 /692-227 11304 Oddam APARTMAJE ali VIKEND na otoku Pagu - ugodno! g 00-385-53-661- '31 11332 Naprodaj POČITNIŠKA PRIKOLICA Skif, yW]učuje baldahin, sestavljiva. Ugodno! tr 041/824-843 11334 Oddam APARTMA, center Kopra, 200 m °£morja. g 041/716-973 ._n36i_ pORTOROŽ - oddam 2 sobni APARTMA za Počitnice, s pogledom na morje: « 1^^^58-387 11363 PI22ERIJA ORLI d.o.o., Tenetiše 80, Gol-Pogodbeno zaposli ČISTILKO in Pl-^uptKA. g 041/394-394 11406 APARATI STROJI nrCI?TERNE za kurilno olje, proizvodnja in Podaja. Kozina Kranj, d.o.o., g 041/652- 22 9970 IZKOPLANIK KROMPIRJA za motokultiva-r Gorenje, okrogli priklop, prodam. g ^01^4 11227 GRELNIK VODE - BOJLER 80 I, kombini-" centralna elektrika, ugodno prodam, g Prodam kovinska trodelna VRATA, izolirana, za poslovne objekte, 3 kose. Dimenzije so 282 cm X 287 cm. Vse informacije na g 233-10-71 11427 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, pomoč za izpite. Resnik s.p., Milje 67, Visoko, g 253-11-45 ali 041/564-991 11024 MIZARSTVO - SVETOVANJE, Štular Darko s.p., Podnart 9 a, Podnart RAZPISUJE 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO za 1. letnik EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE, smer POSLOVNI TAJNIK. 11430 KOPLA d.o.o., Selca 26, Selca RAZPISUJE 2 KADROVSKI ŠTIPENDIJI za 1. letnik ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, smer OBLIKOVALEC KOVIN 11431 trač^3™ PUHALNIK Grič z noži in cevmi in 533.^ 55RAČALNIK SIP' Star0 3 leta- V SLatk3"1 REDUKTOR za dvigalo in zadnje Kran- ^ za Zastavo 35. g 231-17-91, MO& l2KOPALNIK ZA KROMPIR, SA-N|^NAKLADALKO SIP 17 m3 in BCS KOSIL-•-•^1^040/246-670_»289 Skn k^^RČJ ZA VEZENJE in SLOVEN-•-^rRODNO NOŠO, g 212-14-97 11297 načini"1 KOMBINIRKO, uporabno na več ^^51-10-31 11298 '^^S^marjšo KOSILNICO, g 250 11 67 vafe Prodam PEČICO za pico, z obliko-—ZlUJgsta^i cm. g 580-53-30 11330 Polovan™ EL BOJLER 10 I, nov, za -—l^j^nag 53-08-211 11337 damSTROJ Gorenje, brezhiben, pro-~^-^5V878-494 _ Trujbenik 110 1, skoraj nov, -^-^IP^SJT^OSI/762-947 11370 ditefe^ClRKUUR primeren za samogra- 11394 p odam ŠTEDILNIK na trda goriva, ki je tudi simw?entralno kurjavo, moči 32 KW, cena 4^LADilnik Gorenje nerabljen, 2001, širina stw ' Prodam ali zamenjam za hlodovino ^^■^5961-038 11410 ^__ČESTITKE igE|-ENJ ŠTIBU, roj. Barjaktarevič, Cepulje oPraJani' iskreno čestitamo za uspešno Ek0n'leno diplomo, 26. junija 2001, na niama uSkl ,akulteti v Ljubljani. Oče Ljubo, Marija, mož Sašo in sinček Luka GR. MATERIAL DP^m zračno suhe OREHOVE PLOHE in -~2!^__^_5l2-52-86 11247 ME& PUNTE in BANKINE, BREZOVA in -^Ž^pRVA. g 51-22-654 hzbb * Si^c kostanjev LADIJSKI POD, 20 m2. -~^^6-345 11257 Pijte?! oddam 33 m2 KERAMIČNIH '—zhlSlJJ?^ barve- ^ 233-16-90 11286 rtw 0KNA in VRATA Jelovica, različnih di-•^---illlProdam. g 031 /643-420 11310 ^i^o?1 zastekljena OKNA, 3 kom, 120 x ^~~^Pj^175x 60. g 031/866-088 MOPaku0 prodam 0KN0 in VRATA TER" -—^rojna zasteklitev), g 041 /532-467 °fem 400 kosov L|kozarjeve STREŠNE 04o/£!-n vec k°sov navadne, betonske, g J^/325-162 „425 llDnrAmlLL. ZRAČNO PUŠKO, novo, prodam, g 252- 16-80 11340 LJUBO RAVNIKAR: AKVARELA 1.63 in 69. motivi Kranj, okolica, prodam, g 041/957- 768_11344 ZBIRKE ZNAMK in ZNAČK, prodam, g 202-30-28 11357 KOLESA Ugodno prodam dobro ohranjeno MOŠKO KOLO, nemške proizvodnje, za 15 000 SIT. g 586-38-29_11228 Prodam več ženskih in moških KOLES, g 252-14-81 11243 KUPIM Kupim rabljen, globok OTROŠKI VOZIČEK z velikimi kolesi, g 580-67-78_11261 GARAŽO v Šk. Loki kupim, g 518-10-86 Kupim KORUZNO SILAŽO, g 031/766- 840 11434 Kupim KOSILNICO Reform, širina grebena 80-100 cm, z možnostjo montaže železnih koles ali dvojnih gum. g 041/818-578 LOKALI DUPLJE - prodam MIZARSKO DELAVNICO, ugodno! TRIDA NEPREMIČNINE g 513-75-90, 041/860-938_11335 Oddam GOSTINSKI LOKAL z odkupom inventarja, g 040/284-579 11396 Oddam v najem KIOSK. Možna večnamenska uporaba. Informacije na g 531-24-05, 533-34-47_11397 Oddam majhen LOKAL v Kranju, g 20-26- 483 "448 ŠKOFJA LOKA, center, oddamo v najem pizzerijo v obratovanju. Pogoj odkup inventarja. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031-322 246._ LESCE, ugodno prodamo večje posestvo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. _ BLED, CENTER prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti.Ugodno. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Radovljica - v centru, poslovni prostor v izmeri 225 m2 - 150 m2 kvalitetnih proizvodnih prostorov, 70 m2 obnovljenih pisarniških prostorov, cena 31,3 mio SIT. Informacije MAKLER BLED, d.o.o., tel.: 04/576 76 00 ali 041 /647 974 www.makler.akcija.net JESENICE: prodamo poslovni prostor 72 m2 primeren za živilsko trgovino. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Prodamo: KRANJ, Planina III - lokal 35 m2 v pritličju poslovnega objekta, primerno za trgovino, servis, ipd., cena - 12,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ, center - poslovne prostore pri Vodovodnem stolpu 70 m2, Glavni trg 38 m2, pri Globusu 80 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica, v centru, poslovni prostor meri 225 m2 - 150 m2 kvalitetnih proizvodnih prostorov, 70 tn2 obnovljenih pisarni{kih prostorov, cena 31,3 mio SIT, MAKLER Bled, d.o.o., tel.: 04/576 76 00 ali 041 /647 974 www.makler.akcija.net MOTORNA KOLESA Prodam SKUTER Daeilin, 50 KM, rdeče barve, star 1 leto, s kovčkom in čelado, kot nov, za 220 000 SIT. g 041 /850-696 OBVESTILA TRAS d.o.o., Kolodvorska 2, Kranj - V soboto 7. julija 2001 je bila iz naših poslovnih prostorov na Kolodvorski 2 v Kranju UKRADENA priročna KOVINSKA BLAGAJNA, temno sive barve, visoka cca. pol metra in težka cca. 40 kg. V njej so se nahajale delovne knjižice zaposlenih, poslovne štam-pljike in ostali poslovni dokumenti. Če bi kdorkoli, karkoli od navedenih stvari kje opazil, naj nas proti nagradi obvesti ali pa pripelje na naš zgoraj navedeni naslov. 11428 OBLAČILA IZPOSOJAMO OBLEKE ZA POROKO, KRST, IZDELUJEMO KONFETE, ŠOPKE ZA SVATE. RIJA S.P., Naklo g 257-27-37 OTR. OPREMA Prodam AVTOSEDEŽ, LEŽALNI STOLČEK, STAJICO, STOLČEK za sedenje in starejši VOZIČEK, g 204-67-29 ali 050/657-152 11242 Prodam STOLČEK za hranjenje, bel, lesen, 2000 SIT g 031 /209-238 11262 Ugodno prodam PREVIJALNO MIZO in STAJICO, podarim BANJICO, g 514-77-49 11271 Prodam BLAZINO za previjanje otroka, rabljena samo 1 x, cena 2900 SIT. g 040/510-364 11275 OSTALO PRIDELKI SLADKE JAGODE zorijo pri Markuti, v Čadovljah 3, pri Golniku g 256-00-48 11201 Prodam krmno REPICO ali OHROVT in 3 mesece stari KOZICI, g 041/855-107 Prodam DOMAČE ŽGANJE, g 257-15-48 11360 Prodam naravno sušeno ČRNO AJDO. Sp. Brnik 70 g 25-22-670_mso Prodam ČEŠNJE HRUSTAVKE. g 250-32-14 11404 PODARIM Podarimo 7 MUCKOV, starih 2 meseca, g 513-83-50 11274 Podarimo MUCE, stare dva meseca, navajene pasje družbe, g 531-33-74 11276 Podarim 2 meseca starega KUŽKA, dober čuvaj, domača pasma, g 596-10-05 11328 Podarim manjšega PSA - mešanca. g 031/564-399 11403 POSESTI KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO, kupim, g 04/236-80-01 2634 BAŠELJ - prodamo zazidljivo parcelo, 1550 m2, vsi priključki. P.I.A. nepremičnine g 201-27-19, 041/722-632 10721 JESENICE - OKOLICA: Prodamo manjfo staro stanovanjsko hi{o na parceli 261 m2, primerno za nadomestno gradnjo manj{e hi{e ali vikenda. Cena 45.000 DEM v t.p. ({ifra HP-130/01) GS 5 NEPREMTNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 GS 5 GS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax: 53-03-320. &03-3: mob.:0609/653-790 TRŽIČ: Prodamo vzdrževano samostojno dvostanovanjsko hišo z vsemi priključki, stanovanjske površine cca 190 m2, s pripadajočo parcelo cca 660 m2. Cena 220.000 DEM v t.p. ali po dogovoru. Močna je prodaja vsakega stanovanja posebej istočasno s pripadajočim delom zemljišča. (Šifra HP-109/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 KRANJSKA GORA - smer Jesenice, prodamo ca 2000 m2 zazidljive parcele za deli obstoječe stavbe, primerno za gradnjo dveh ali več stanovanjskih hiš. Vredno ogleda. Cena je zelo ugodna, šifra ZP-1014/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 LESCE - OKOLICA: Prodamo dve idealni zazidljivi parceli za gradnjo stanovanjskih hiš, z lokacijskim dovoljenjem, voda, elektrika in kanalizacijski priključke ob parceli. Cena ugodna, (šifra ZP-1000/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 BOHINJSKO JEZERO: Prodamo stavbno in kmetijsko zemljišče v skupni izmeri ca. 9.000 m2. Parcela je idealna za izgradnjo visoko standardnega objekta (hoteli, igralnice, turistične kapacitete, vikendi...) Cena po dogovoru, (šifra ZP-1008/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 LESCE - OKOLICA: prodamo 9000 m2 izredno lepega kmetijskega zemljišča, primerno za čebelarstvo ali kake druge kmetijske dejavnosti. Cena zelo ugodna. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320_ Povpra{ujemo po kmetijskih zemljiščih na območju celotne Gorenjske. Prednost imajo zemljišča z obstoječimi objekti, ostanki kmetijskih poslopij. Kupimo tudi stare in zapuščene kmetije na katerih se dela vidna škoda. Iščemo za naše stranke tudi stavbna zemljišča. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303- 320 Ekskluzivni distributer visokokvalitetnih gospodinjskih aparatov za Slovenjo išče zastopnika/co za predstavitev novega artikla -kuhinjskega robota. Pokličite po telefonu 031/357 412. LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN do-bite. Zbilje 22, 01/3611-078_4044_ Ugodno prodam VRTNO MARELO 2.5 m x 2.5 m, aluminij ogrodje, g 204-67-74 11225 NEPREMIČNINE Te! 2021-353 Maistrov trg /J fax2022-566_ dfHK) Kranj NEPREMIČNINE INŽENIRING d.0.0. K nt iu, Poštnn t <>i.: 202-42-lOj Lesce - Hraše, takojšnja gradnja - zazidljiva parcela s celotno gradbeno dokumentacijo in dovoljenjem, parcela meri 570 m2, cena 8,8 mio SIT, MAKLER Bled, d.o.o., tel.: 04/576 76 00 ali 041/647 974 www.mak-ler.akcija.net Pri Begunjah, pod Dobrčo, na izredno sončni in razgledni legi prodamo zazidljivo parcelo, meri 1.00 m2, cena je znižana -znaša 7,2 mio SIT, MAKLER Bled, d.o.o., tel.: 04/576 76 00 ali 041/647 974 www. makler. akcija. net BOHINJ: Prodamo takoj vseljivo veliko stanovanjsko hi{o, z apartmaji, na parceli 1000 m2, v bližini smučišča. Cena 445.000 DEM v t.p. ali po dogovoru. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320. BOHINJ: Prodamo 1/2 stanovanjske hiše, klet, pritličje, I nadstropje, mansarda. Vsaka etaža ima 85 m2 površine, močna ureditev v tri stanovanja. Hiši pripada 800 m2 parcele. Cena 268.000 DEM v t.p.v. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 POKLJUKA: Prodamo dva objekta-svisle, vsakemu objektu pripada po 1000 m2 zemlje. Nepremičnina je locirana v idiličnem okolju pod planino Šija. Cena za obe nepremičnini je 60.000 DEM v t.p. ali po dogovoru, (šifra HP-106/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 HRUŠICA: Prodamo takoj vseljivo stanovanje v stanovanjski hiši v izmeri 100 m2 s posebnim vhodom in manjši poslovni prostor z uporabnim dovoljenjem vse zg 140.000 DEM v t.p.. Poleg stanovanja prodamo še zazidljivo parcelo v izmeri 1104 m2 za 60.000 DEM v t.p. ali po dogovoru, (šifra HP-118/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 PODUUBEU: Prodamo ali oddamo v najem poslovni objekt - gostišče Metka s pripadajočim zemljiščem. Začetek dela možen takoj. Cene po dogovoru, (šifra HP-107/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 BLED - NASELJE DOBE: Prodamo 1/2 stanovanjske hiše (mansarda) na sončni lokaciji, z vsemi priključki, cca 100 m2 stanovanjske površine, večja garaža v izmeri 43 m2 ter pripadajoči del zemljišča. Cena 150.000 DEM v t.p. (šifra HP-115/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 LESCE: Prodamo poslovno stanovanjsko hi{o v izmeri 15 x 12 m, s pripadajošim zemljiščem v izmeri 640 m2, z vsemi priključki. Hiša je v celoti podkletena. Vredno ogleda. Cena 450.000 DEM v t.p. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 BLED-REČICA: ugodno prodamo manjšo starejšo hišo na parceli 320 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 BOHINJ- VOGAR- prodamo na čudoviti lokaciji objekt v izgradnji z pripadajošim zemljiščem.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Zminc, parcela z gradb. dov., vsi priklj., lepa lokacija, 980 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Trboje, zaz. pare. z lok. dok. 700 m2, ravna, odprta, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Hraše, zaz. pare.3000 m2, ravna, odprta, ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Jesenice, Upce, zazidljiva parcela v izmeri 885 m2 z lokacijskim dovoljenjem, cena 9,6 mio SIT, informacije MAKLER Bled, d.o.o., tel.: 04/576 76 00 ali 041 /647 974 www.makler.akcija.net Radovljica - gradbena parcela v izmeri 1.100 m2, potrjena lokacijska dokumentacija, cena 9.9 mio SIT, MAKLER Bled, d.o.o., tel.: 04/576 76 00 ali 041/647 974 www.mak-ler.akcija.net Mojstrana, zazidljiva parcela z lokacijsko dokumentacijo, na odlični legi, meri 630 m2, cena zna{a 5,6 mio SIT. MAKLER Bled, d.o.o., tel.: 04/576 76 00 ali 041/647 974 www. makler.akcija. net MAKLER BLED d.0.0. PRODAJA NEPREMIČNINI 4260 bled, Ljubljanska cesta'% tel: 5742-333,041/647-974 ITD+ nepremičnine) Slovenski trg 8,4000 Kranj tt/tac2366-670,2366-677 GSM:041 /755-296 E-MA/LMnepremlcn/ne@ siolnet PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. MEDVODE - OKOLICA: Prodamo proizvodno halo v izmeri cca 2000 m2 in pripadajoče zemljišče. Cena: 2.200.000 DEM v t.p.v. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320. JESENICE - OKOLICA: Prodamo proizvodno halo, pomožne prostore, in stanovanjsko hi{o, vse stoji na parceli 5200 m2, elektrika, voda, komprimiran zrak, plin, hladilne klima naprave. Cena: 1.520.000 DEM v t.p. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 MEDVODE - OKOLICA: Prodamo stanovanjsko hišo, ki ima sedem apartmajev zaprtega tipa, vse opremljeno in pripravljeno za takojšnje delo ter pripadajoče zemljišče, na odlični lokaciji. Cena: 850.000 DEM v t.p.v. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 RATEČE: Prodamo bivalni vikend (klet, pritličje, mansarda) s pripadajočo parcelo in nadstreškom za avtomobil. Cena po dogovoru. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 Prodamo takoj vseljivo enonadstropno hišo z vsemi priključki, parcela v izmeri 680 m2. Lokacija sončna. Hiša je v celoti opremljena. Cena 350.000 DEM v t.p. ali po dogovoru, (šifra HP-129/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 BLED - BODEŠČE: Prodamo takoj vseljivo stanovanjsko hi{o apartmajskega tipa z vsemi priključki, delno podkletena, parcela v izmeri 700 m2. Cena 310.000 DEM v t.p. ali po dogovoru, (šifra HP-111/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 KRANJ - ZGORNJE BITNJE: Prodamo urejeno dvostanovanjsko hi{o s pripadajočo parcelo cca 670 m2, z vsemi priključki, tri garaže od tega ena kot poslovni prostor orimerne za nadomestno gradnjo dodatne stanovanjske hiše in zazidljivo parcelo dobrih 400 m2 za gradnjo stanovanjske hi{e. Cena za vse skupaj je 350.000 DEM v t.p.v. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 Na odlični lokaciji prodamo novo dvostanovanjsko hičo s pripadajočo parcelo cca 500 m2, z vsemi priključki, garažo, več balkonov. Cena po dogovoru, (šifra HP-101/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 Prodamo stanovanjsko hišo, v notranjosti luksuzno opremljena na najbolj sončni lokali na Gorenjskem s pripadajočo parcelo cca 740 m2, z vsemi priključki. Cena po dogovoru. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 MEDVODE - OKOLICA: Prodamo dvostanovanjsko hišo, ki stoji na parceli 1550 m2, miren kraj, lasten dovoz, vsa dokumentacija za ustanovitev gostinske dejavnosti. Hiša je primerna tudi kot poslovna hiša. Cena: 700.000 DEM v t.p.v. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 Trg Svobode 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.trzic®siol.net, http://agencija-primo.s Šk. Loka, prodam starejšo hišo, v priti, lokal, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Stražišče, prodamo lepo hi{o, 2 stan., TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90_ BLED MLINO - ETAŽA HIŠE V DELNO ŽE OBNOVLJENI VIU, 102 M2, MIRNA OKOLICA, BLIZU JEZERA, PRODAMO ZA 17,9 MIO SIT (160.000 DEM). POSING 04/586 31 50 (www.posing.si) VODICE-CENTER na parceli 700 m2, prodamo 13 let staro, dvodružinsko hišo dimenzij 10 x 12 m, podkletena, 2x garaža, CK, TEL., terasa, cena 44.800.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 SP. JEZERSKO - prodamo starejšo hišo, v celoti obnovljeno pred 10-imi leti, dimenzij 11 x 6, na parceli 1228 m2, brez CK, monost prevzema takoj, za 18.870.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_ V OKOLICI KRANJA, CERKELJ, PREDDVORA, TUPALIČ,... kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 - PODLJUBELJ - prodamo starejšo delno adaptirano hišo, na 1000 m2 parcele, brez CK, prevzem možen takoj, za 22.200.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361 GORICE prodamo pritličje hiše s samostojnim vhodom, cca. 80 m2 stanovanjske površine, s pripadajočo parcelo 489 m2, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 VISOKO-LUČE prodamo visokopritlično hišo, dimenzije 13"x9, na 542 m2 zemljišča, stara 13 let, CK na olje ali trda goriva, vselji-va po dogovoru, za 35.520.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 nepremičnine DOM Ki'31IIj. Sli id:n §c-v;i 4 2 O 2 3 3 O O ŠKOFJA LOKA - STARA LOKA na parceli cca 500 m2, prodamo vrstno hišo, pod-kleteno, prvič vseljena pred 14. leti, stanovanjske površine cca 310 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana, vseljiva po dogovoru, cena 45.500.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor... iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 V Kranju kupimo samostojno hi{o lahko starejfo potrebno prenove na vsaj 1000 m2 zemljišča za znanega interesenta. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 ZGORNJA RADOVNA, pred dolino Krme, novejša stanovanjska hiša z 100 m2 stanov, površine, zemljišče meri preko 540 m2, prav ponudba za ljubitelje gora, voda, elektrika, telefon, plučenje... cena 27,7 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net POKLJUKA - GORELJEK, poč. hiša -brunarica ( elektrika, voda, hišna številka), 71 m2 stan. površine - 16 ležišč, 536 m2 zemljišča, kvalitetna gradnja, cena 19,9 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www. makler.akcija.net UKANC, Bohinjsko jezero, posebna ponudba - poleg jezera prodamo stanovanjsko hišo s preko 1900 m2 zemljišča, cena po dogovoru, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net BOHINJSKA SOTESKA, stanovanjska hiša ob SAVI BOHINJKI zanimiva za kajakaše, ribiče itd. Objekt je obnovljen, obsega 116 m2 stan. površine in preko 850 m2 zemljišča. Cena - 12, 4 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net BREZOVICA PRI KROPI, novejša stanovanjska hiša - del dvojčka na sončni in mirni lokaciji, objekt obsega 200 m2 stanovanjske povr{ine, zemljišče meri 522 m2, objekt je takoj vseljiv, cena znaša 27,7 mio SIT. informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net JESENICE, v bližini občinske zgradbe, stanovanjska hiša na eni od najlepših jeseniških lokacij, z 170 m2 stanovanjske povrčine, zemljišče meri 740 m2, cena objekta 22,3 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net UET NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj. Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP;//www,svet-re.si Email: info@svet-re.sl STANOVANJA SP. BESNICA; 75 m2, novo, trisobno, mansarda večstanovanjske hiše, CK, vrt, parkirno mesto, možna menjava, BREZ PROVIZIJE. Cena po dogovoru. PS00450MA-KR KRANJ - Planina: 41 m2, enosobno, t. nadstropje, mirna lega, velik balkon, J lega, CK, tel., KATV, vseljivo takoj. Cena: 10 mio SIT (90.000 DEM). PS00570MA-KR KRANJ - Planina I; 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, balkon preurejen v kabinot. Cena: 13,9 mio (125.000 DEM). PS00547MA-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, neopremljeno, delno adaptirano. Cena: 13,7 mio SIT (123.000 DEM). PS005T9JN-KR KRANJ - Planina I; 69 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, ohranjeno, parketi, takoj vseljivo. Cena: 15,1 mio SIT (135.000 DEM). PS00554MA-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2. nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,5 mio SIT (130.000 DEM). PS00575MA-KR KRANJ - Planina III; 43 m2, enosobno, 3. nadstropje, adaptirano, neopremljeno, vzhodna lega. Cena: 11,5 mio SIT (103.000 DEM). PS00539JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen priklop na plin, vseljivo. Cena: 10,6 mio SIT (95.000 DEM). PS0O562MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11 mio SIT (98000 DEM). PS00593MA-KR RADOVLJICA; 63 m2, na novo izdelano, dvosobno, 1. nadstropje starejše hiše, CK na olje, laminati, vseljivo takoj. Cena: 10,6 mio SIT (95.000 DEM). PS0473JN-KR GOLNIK; 60 m2, dvosobno, pritličje tristano-vanjskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena: 8,9 mio SIT (80.000 DEM). PS00573MA-KR TRŽIČ - Ravne; 36 m2, enosobno, 1. nadstropje, nizek blok, SV lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,6 mio SIT (59 000 DEM). PS00515MA-KR NAKLO - okolica; 260 m2, 15 let, visokopn-tlična, urejen vrt, terasa, velika garaža, 1400 m2 sončne, urejene parcele. Cena: 36,8 mio SIT (330.000 DEM). PH00424MA-KR GOLNIK; 171 m2, atrijska, lahko dvodružin-ska, 15 let, mirna lokacija, parcela 367 m2. Cena: 39,2 mio SIT (350.000 DEM). PH00597JN-KR TRŽIČ - Biatnca; 195 m2, visokopritlidna, lahko dvodružin8ka, tlorisa 10 x 7m, 598 m2 ravne parcele, CK, tel, vseljiva. Cena; 25,6 mio SIT (230.000 DEM) PH00565MA-KR ATOMSKE TOPLICE - 2 km od zdravilišča; 3 x 70 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, vsa inštalacija, notranjost fino ometana, vgrajena okna, vrata, 521 m2 parcele, primerno tudi za apartmaje, ugodno. Cena: 7,6 mio SIT (68.000 DEM). PV00055MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ZG, BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu na čudoviti lokaciji. Cena: 11,2 mio SIT (100.000 DEM). PZ00586JN-KR GOLNIK - Senično; 815 m2, zazidljiva parcela, v bregu, sončna lega, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena: 4,5 mio SIT (40.000 DEM). PZ00504JN-KR ŽIGANJA VAS; 600 m2, ravna, sončna parcela, ob neprometni cesti, v predelu novejših hiš. Cena: 7,8 mio SIT (70.000 DEM). PZ00590MA-KR SP. BRNIK, 532 m2, ravna, sončna parcela, ob cesti, z gradbenim dovoljenjem in priključki na parceli. Cena: 10,6 mio SIT (95.000 DEM). PZ00595MA-KR APNO; 470 m2, vikend parcela, obrobje vikend naselja, lep razgled. Cena: 5,2 mio SIT (47.000 DEM). PZ00577MA-KR PODREČA; 1 200 m2, ravna, ozka, sončna, mirna lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 13,4 mio SIT (120.000 DEM). PZ0O579JN-KR KUPIMO KRANJ • okolica; kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasneje vseljivo, ta našo stranko. Na področju GORENJSKE, po možnosti na mirni in sončni lokaciji kupimo večjo posest, na kateri že stoji kak starejši objekt, potreben obnove ali za nadomestno gradnjo. Na področju KRANJA ali ŠKOFJE LOKE kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo. dr^n,ca Sk Loka, Kapucinski trg 13 H ifRii,?!;- 5060-300 ■2J..Zoisova1- W« 201-27-19 fcfcii f ~rf......finim n"' JESENICE, depandansa nekdanjega hotela Korotan, obsega 100 m2 stanovanjske površine, zemljišče pa meri 320 m2, cena zna{a 11 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. Q4 576 76 00 ali 041 647 974 www. makler.akcija. net POU[ICA PRI GORJAH, obnovljena starejfa kmečka hiša, 108 m2 stanovanjske površine, zemljišča 150 m2, cena ugodna -9,9 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www. makler.akcija. net BOHINJSKA BELA, obnovljena starejša hiša, 150 m2 stan. površine, zemljišča 440 m2, cena 13,3 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net. Prodamo: NAKLO - podkletena, enonad-stropna stan. hi{a na mirni lokaciji na parceli 721 m2, zraven hiše garaža, drvarnica in lopa, cena - 37,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ŠENČUR - na lepi lokaciji v naselju 9 let stara stan.hiša velika 12 x 8 m, izhod na teraso, parcela 600 m2, cena ■ 45,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: DRULOVKA - 10 let staro vrstno hi{o z manjšo parcelo, izdelano v celoti, cena = 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: pri TRŽIČU - 15 let vrstna končna hiša z odprtim pogledom v naravo, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,2 mio SIT, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ - Primskovo enonad-stropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 780 m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvojna garaža, cena = 35,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LESCE (okolica Hraše) - prodamo zazidljivo parcelo, 588 m2, priključki (voda, elektrika, kanalizacija), lokacijsko in gradbeno dovoljenje! P.I.A. nepremičnine rt 201-27-19, 041/722-632 10722 Kupujemo PARCELE za gradnjo hiš ali poslovnih prostorov. S 513-82-40, Vogo-prom, Kidričeva 75, Škofja Loka 11092 V najem vzamem VIKEND ali staro HIŠO. Najemnina od 20 000 - 50 000 SIT. Šifra: MIR IN SONCE 11231 Na Mlaki pri Kranju prodam polovico družinske HIŠE z vrtom. rt 031/320-744 GORICE - prodam polovico HIŠE, pritličje z velikim sadovnjakom, cca. 500 m2. rt 041/937-676 11336 KRANJ - Gorenje; ZAZIDUIVA PARCELA. 600 m2, ob travniku in gozdu. rt 041/787- 050 11362 STRAŽIŠČE - HIŠA s parcelo 1000 m2, čudovita lokacija, ugodno prodamo. rt 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČ- HlNP 113B4 POZNANSTVA Spoznajte pravega partnerja z Agencijo Laura. Pokličite vsak dan na 031/733-122. Storitve Mitra s.p., Slovenska Bistrica PE Ruše 9993 ON SOPOTNIK ONA KO OBČUTITE PRAZNINO VEDITE, DA NISTE SAMI tel.: 01/839-50-18, tel.: 041/530-703 SOPOTNIK CASERUAN *C0, k d. MENINSKAU, ?, 1241 KAMNIK Prodam HARMONIKO, TEHTNICO, SALAMOREZNICO, rostfrei KORITO, MLIN ZA KAVO. rt 040/328-740, 2311-257 Zelo ugodno prodam OPREMO ZA TRGOVINO ali za skladišče - tekstil. Inf. pon,-pet. 8-17 h rt 202-36-78 ii348 Prodam novo VRTNO MIZO in KLOPI za 30 000 SIT. rt 041 /369-014 naša Prodam ČEŠNJE in OBRAČALNIK ZA SENO Gorenje Muta. "B 2311-797 11392 NOVO SEDEŽNO LESENO VRTNO GAR-NITURO, prodam. "B 041/714-781 11422 Prodam LATE ZA KOZOLEC. "B 265-02- 26 11424 STAN. OPREMA Novo KUHINJO in OTROŠKO SOBO ugodno prodam. "B 031/751-474 10912 Prodam nov KOPALNIŠKI BLOK, še zapakiran, šir. 80 cm, 35 % ceneje in rabljenega, zelo ugodno! "B 201-24-54 11230 Ugodno prodam malo rabljeno FRANCOSKO POSTEUO 2 x 1.6 m in dvodelno OMARO, primerno za dnevno ali otroško sobo. Inf. po 14. uri rt 202-14-63 ali 031/626-154 11244 Prodam kotno SEDEŽNO z ležiščem, FOTELJ, TABORE in MIZICO. "B 232-65-88 11313 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Inf. na rt 596-38-27 11331 Zaradi zaprtja trgovine s sedežnimi garniturami vam v mesecu juliju nudimo tovarniške cene. Inf. na 'B 201-48-28 11409 Ugodno prodam SPALNICO in HLADILNIK. rt 204-22-98 H4i4 /\ ^ 04/2316-800 /»nail\ 041/323-823 DOM , d.o.o., Sutna 93, Zobnica ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER vam pomaga pri iskanju partnerja-ice za resno zvezo. "B za moške 090/52-12, 185 SIT/min, ženske kličejo 01/28-11-037 - RAZNO PRODAM DRVA, meterska, razžagana, OKNA, lesena, plastična, OKVIRI slik, ogledal Lesmark, prodam. HLODOVINO kupim. rt 5124-223 TAPISERIJE različnih oblik, velikosti in mo-tivke ugodno prodam, cena od 15.000 SIT dalje. IT 23-12-599 10824 Podarim 2 KAVČA, prodam pečico zelo poceni. "B 202-52-56 11110 BOROVE PLOHE, PUHALNIK ZA SENO, MEŠALEC ZA MRVO, prodam. "B 259-10- 12 11233 -—,- Prodam PESJAK 400 x 200, visok 200, kritina Tegola, lepo izdelan, rt 031/225- 060 11234 AKCIJA 30 % popust določenih artiklov za zavese. TEFIZA, d.0.0., Vodopivčeva 17, Kranj, Mohorjev klanec, tel.: 20-21-200. Prodam POMIVALNA KORITA, žensko KOLO, pocinkane ŽLEBOVE, VRATNA KRILA, rt 204-24-33 ' 11239 Prodam leseno UTO, lahko za vikend ali za gradbeno barako, rt 031 /202-617 11258 Prodam KOMAT, GIG in SLAMO v balah, rt 031/535-940_11266 Prodam suha bukova in hrastova DRVA. rt 250-30-03 11281 Suha BUKOVA DRVA z razrezom in dosta-vo, prodam, rt 040/372-098_rtz96_ Prodam suha lipova DRVA. rt 255-13-00 Prodam dva BIKCA 120 kg, ŠPEROVCE 10x12, tramove STEBRE in suh hrastov, smrekov REZAN LES rt 031/378 946 11309 MIZARSKO DELOVNO MIZO, novo, prodam, rt 518-51-85 11323 ŠPORT Prodam skoraj novo ČELADO za moped za polovično ceno. rt 53-12-374 11260 Prodam GUMIJAST ČOLN 3,80 m z motorjem Tomos 10. rt 041/223-131 11299 STORITVE KAMNOSEŠTVO K.r«*jrn§ STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, rt 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. rt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3 TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! rt 01/8313-553, 041/694-229 BE & MA, d.0.0., Ekslerjeva 6, Kamnik 105 Ctan LsTRIH J 31 JlfPiJiTf m'j3 i fff 1III TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 OJAKOVIČ STANKO s.p., J. Platiše ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, rt 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 Izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu knauf. Montaža stropnih in stenskih oblog, strešnih oken velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane nad Škofjo Loko, rt 041/765-842, 518-60-55 tel.: 041/630-700 01/568-38-94 MARKIZE LASTNA PROIZVODNJA, MONTAŽA PO CELI GORENJSKI ROLETARSTVO BERČAN, Mala vas 3a, Ljubljana rolete, žaluzije, lamelne zavese, plisse, screen CIIM/MkJT Rigips Armstrong kMUf PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765 fll IN PVC TUKOV Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE na 2 ali 4 kolesa, so iz debele pločevine. Jenkole Drago Ss.p., Prebačevo 32 a, rt 232-64-26 10655 Asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava kamnitih in betonskih škarp, izkopi ter dovoz in odvoz materiala, n 01/839-46-14, 041/680-751 Adrovic & Comp., Jelovška 10, Kamnik 10971 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, cest, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramičarska dela in fasade, rt 031/369-520, 031/803-144 Gradbeni inženiring, d.0.0., Trg talcev 8, Kamnik 10052 Sanacija dimnikov z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje in projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe, rt 041/959-134, BAŠA & Co.,d.n.o., Struževo 3 a, Kranj 10082 MISO, s.p C. S. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 • MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: • ROLETE * ŽALUZIJE* LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA ' TALNIH * STENSKIH in ■ STROPNIH OBLOG - suhomontaina prenova oken In vrat - polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov - brušenje in lakiranje vseh vrst parketov • montaža in servis novega oz. obstoječega pohištva * ■nišo miio miio miso miso KRANJ - SAVSKA v mirni in zeleni okolici, prodamo adaptirano, enosobno stanovanje, 43,90 m2, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena 7.826.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 TRŽIČ - KOVORSKA prodamo atrijsko dvosobno stanovanje, 59,70 m2, takoj vseljivo, cena 10.545.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365- 361 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO prodamo lepo, adaptirano, dvosobno stanovanje, 50,70 m2 + klet, I. nadstropje, nizek blok, CK-plinska, balkon, takoj vseljivo, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - JANKA PUCUA v nizkem bloku, prodamo lepo dvosobno stanovanje, 62,70 m2, v III. nadstropju, balkon, razgled na hribe, vseljivo po dogovoru, za 15.540.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, v II. nadstropju nizkega bloka, 70,50 m2, z balkonom, brez CK, vseljivo oktobra letos, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 Polaganje keramike, oblaganje cokla, stopnic in marmorja ter tlakovanje dvorišč in postavitev peči. rt 592-37-50, 041/648-920 Git d.0.0., Lom 5, Tržič 10887 Izvajamo vsa gradbena dela, vse vrste fasad, notranje omete, z vašim ali našim materialom, rt 041/246-567 , 574-10-51 Zi-darstvo-fasaderstvo, Anđeličinoski Radova s.p. Paradiž 7, Tržič 10895 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 Nudim vse slikopleskarske storitve, dekorativne omete, obnovo fasad ter napuščev. rt 533-14-05, 031/392-909 Pavec Ivo s.p., Podbrezje 179, Naklo 10997 PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, UGODNO, rt 041/737-245, Brce Tadej s.p., J.Platiše 11, Kranj 11021 Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA, tudi fasade, z materialom ali brez. Delamo hitro in poceni, rt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 11028 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO - izvaja vsa GRADBENA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, novogradnje, z materialom ali brez. Bytyqi Halim s.p., Glavni trg 14, Kranj rt 041/760-614, 04/220-70-31 11236 SNEGOLOVE - IZDELUJEMO za vse vrste kritin s opravljenimi testi. Zorko Robert s.p., EXCENTER, Retljeva 33, Kranj rt 235-85- 35 11251 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni! rt 041/642-097, 01/832-71-90 Urmar d.0.0., Zakal 15, Stahovica 11279 POPRAVILA VSEH VRST TV - VIDEO APARATOV, TV GORENJE TUDI NA DOMU! rt 233-11-99 Sinko s.p., C. na Klanec 53, Kranj 11342 STANOVANJA Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom 68 m2, vsi priključki, lep razgled .Useljivo takoju Cena po dogovoru, rt 041/711-842 " 10350 Triinpolsobno, 115 m2, svetlo, sodobno urejeno, delno mansardno, nizki blok, Zlato polje, rt 041/461-620 10863 TRŽIČ - prodamo adaptirano GARSONJERO, CK, tel., 5.000.000,00 SIT!!! P.I.A. nepremičnine, 201-27-19, 041/722-632 KRANJ - PLANINA III. prodamo vzdrževano enosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, VI. nadstropje, balkon, lep razgled, vsi priključki, vseljivo v takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 28,30 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 PREDDVOR prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 10.051.200 SIT. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA ugodno prodamo sončno, enosobno stanovanje z balkonom, 41,20 m2,1, nadstr., nizek blok, mirna okolica, vseljivo najkasneje avgusta, cena 10 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 N EPREMIČ NI NSKOI POSLOVANJE NEPREMIČNINE AGENT - Kram j TEL.: 2365-360,2365-361! KRANJ-ČIRČE prodamo lepo dvosobno stanovanje, 48,65 m2, CK-na plin, TEL., drvarnica, vseljivo 10. avgusta, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361 KRANJ - J. PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 83 m2, I. nadstropje, z vsemi priključki in dvemi balkoni, vseljivo po dogovoru, za 16.770.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 Kranj, prodam prijetno 2 ss, 3.nadstr., 58 m.2, nizek blok, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, prodam 2,5 ss, 3. nadstr., nizek blok, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka, prodam svetlo 1 ss, II.nadstr,TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka, prodam 2 ss, III. nadstr, nizek blok, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Radovljica, prodam 2 ss ,62 m2, mansarda, ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Kranj, center, prodam 1 ss, 43 m2, ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 BLED-ALPSKI BLOKI: Prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, vsi priključki, balkon z lepim pogledom na blejski grad in Triglav. Cena 125.000 DEM v t.p. GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 JESENICE: Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v pritličju bloka, v izmeri 65,58 m2, z vsemi priključki. Cena 84.000 DEM v t.p. (šifra SP-542/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 JESENICE: Prodamo enosobno stanovanje v izmeri 43 m2, novejša gradnja, v II. nadstropju, z vsemi priključki, balkonom in nadstreškom za avto. Cena je ugodna, (šifra SP-540/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 RADOVLJICA: V starem mestnem jedru prodamo popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje v izmeri 70 m2, takoj vseljivo, z vsemi priključki, pritličje. Stanovanje je primerno tudi za poslovne prostore. Cena 100.000 DEM v t.p. (šifra SP-514/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 RADOVLJICA: V starem mestnem jedru prodamo trisobno stanovanje v izmeri cca 73 m2, v pritličju. Stanovanje je v fazi prenavljanja. Cena ugodna, (šifra SP-546/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 BOHINJSKA BISTRICA: Prodamo trisobno stanovanje 90 m2, v I. nadstropju, z vsemi priključki, balkon, del neizkoriščenega podstrešja, takoj vseljivo ali po dogovoru. Možna zamenjava za manjše stanovanje na Bledu, Radovljici ali v Lescah. Stanovanje se oddaja tudi v najem. Cena po dogovoru. (Šifra SP-537/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 KROPA: Prodamo trisobno stanovanje v II. nadstropju, v izmeri 74 m2, z vsemi priključki in z, garažo. Cena 121.000 DEM v t.p. (šifra SP-547/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 RADOVLJICA: Prodamo trisobno stanovanje v izmeri 68,15 m2, v pritličju stanovanjskega bloka, vsi priključki in balkon. Cena: 99.000 DEM (šifra SP- 502/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 JESENICE - KOROŠKA BELA: Prodamo takoj vseljivo dvosobno stanovanje v izmeri 49 m2, popolnoma obnovljeno in opremljeno, v IV. nadstropju, z vsemi priključki in balkonom. Cena 69.000 DEM v t.p. + oprema. (Šifra SP- 507/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 BOHINJSKA BISTRICA: Prodamo garson-jero v izmeri 26,97 m2, v V. nadstropju, CK, telefon. Cena 6.200.000,00 SIT. (šifra SP-509/01) GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel: 04/5303-320 BLED: Prodamo manjše dvosobno stanovanje v izmeri 44,80 m2 + kletni prostor v izmeri 5,48 m2, v 1. nadstropju. Cena ' 90.000 DEM v t.p. GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 BLED - ALPSKI BLOKI: prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 58,37 m2, v 1. nadstropju, z balkonom, vsi priključki. Cena po dogovoru. GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 Za naše znane kupce kupimo več različnih stanovanjskih enot na lokaciji od Kranja do Jesenic. GS 5 NEPREMIČNINE d.0.0., tel.: 04/5303-320 Prodamo: KRANJ, Orehek - 10 stanovanj v večstanovanjski hiši velika od 39 m2 do 90 m2 v treh etažah, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66 Prodamo: KRANJ, Valjavčeva ul. - 3 SS 74 m2 v l.nad., CK na plin, obnovljena kopalnica, cena = 16,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, pri avtobusni postaji - 2 SS 45 m2 v 1. nadstropju, cena ■ 9,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: RADOVLJICA - 2 SS 61,00 m2 v 1.etaži hiše in prav tako neizdelano podstreho za ceno 12,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina 1-1 SS 40 m2 v pritličju z atrijem, cena »11,6 mio SIT; 1 SS 38,00 m2 v 2. nad./zadnje, cena =11,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 2.nad., prenovljeno, cena ■ 14,3 mio SIT, 2 SS 63m2v11. nad., cena= 11,5 mio SIT, 2 SS 66,5 m2 v 8.nad. za 12,7 mio SIT, 2,5 SS 82,5 m2 v 6. nad. za 15,3 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - 3 SS 86 m2 z možnostjo predelave v 4 SS, 2.nad., nizek blok, prenovljeno, 3 SS 76 m2 v 3.nad., predelano v 2 SS + 2 K, cena =16,6 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - obnovljeno 3 sobno 72,5 m2 v 3. nadstropju, nizek blok, vsi priključki, cena je 14,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ugodno LESCE - mansardno stanovanje dvosobno 60 m2 v hiči z vrtom in dvoriščem, cena = 10,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ - 2 SS 49 m2 Vodovodni stolp, 2 SS 68 m2 Planina II, 4 SS Planina III, pol hiše v Stražišču in celo hišo v Stražišču, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__ Prodamo: KRANJ - POCENI - več obnovljenih enosobnih stanovanj v mestnem jedru s CK, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOJSTRANA: Ugodno prodamo dvosobno nadpritlično stanovanje. CENA: 10.100.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 HRUfICA: Prodamo garsonjero v pritličju, 37 m2, balkon, vsi priključki. CENA: 5.700.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031 /370-460 LESCE: prodamo del starejfe hiše s stanovanjsko površino preko 170 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_, RADOVLJICA: na Gradnikovi prodamo dvoinpolsobno stanovanje, takoj vseljivo. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370- 460 Radovljica, na lepih lokacijah prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.__ Radovljica, prodamo 4ss,3ss, in 2 1/2ss, takoj vseljivo, cena po dogovoru. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24,031-322 246. Jesenice, Titova in Koroška bela ugodno prodamo 2ss. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Begunje, prodamo konfortno 2ss, vsi priključki, cena ugodna. J&T NEPFEMIC-NINE, 04-531 44 24, 031-322 246. _ Bled, 2ss, takoj vseljiva, cene po dogovoru. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, oddamo garsonjero za daljše obdobje. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 24, 031-322 246. KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše(175 m2 ) s pripadajočim zemljiščem. UGODNO. J&T NEPpEMIC-NINE, 04-531 44 24, 041-738 454.__ SPODNJE GORJE, večje dvosobno stanovanje v novejšem bloku, 70,5 m2, cena 13,8 mio SIT, informacije MAKLER BLEU d.0.0., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net ___ BLED, alpski blok, podpritlično dvosobno stanovanje z večjo teraso, 52,5 m2, cena 13,3 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.makler.akcija.net BLED, alpski blok, kletno enosobno stanovanje v izmeri 33,80 m2, cena 7,2 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.maK- ler.akcija.net NEPREMIČNINSKA HISA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, http://www.fros'-51 GSM: 041/734-198 04/25-15-490 BLED, večje dvosobno stanovanje, m2, obnovljeno, delno opremljeno, Prit''gJ2 brez CK, mirna lega, cena znižana - _ mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o- -tel. 04 576 76 00 ali 041 647 www.makler.akcija.net BLED, Alpska cesta, GARSONJERA l^2 z dodatnimi bivalnimi prostori v izmeri 10 ' vsi priključki, cena 8,3 mio SIT, infor^f0ali MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 041 647 974 www.makler. akcija-^___■ trisobno RADOVLJICA, v centru mesta, stanovanje v I. nadstropju starejfe hi(e. ■ izmeri 75 m2, primemo tudi za odve""^ pisarno, ordinacijo. Cena znata i5,9^ SIT, informacije MAKLER BLED d.0.0., e' 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.rnaWe(- akcija.net ____- RADOVLJICA- Staneta Žagarja, triso^ stanovanje 74,33 m2, vsi priključki, c 15,2 mio SIT, informacije MAKLER BLC d.0.0., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 « www.makler.akcija.net ,___• LESCE, enosobno stanovanje v % 93 m2, V5 stropju alpskega bloka, 52,-prikljuški, možnost nakupa nadstrefnice avto, cena 10,8 mio SIT, informacije M* LER BLED d.0.0., tel. 04 576 76 00 aH u 647 974 www.makler.akcija.net-LESCE, 1,5 sobno stanovanje 44 rr>2> pritličje, vsi priključki, brez centralnega og vanja, cena 8,6 mio SIT, informacije M LER BLED d.0.0., tel. 04 576 76 00 aH u 647 974 www.makler.akcija.net MUSIC - MENGEŠ MUŠIČ ANDREJ, s.p. - KOVAŠTVO Testenova ulica 47, 1234 Mengeš Tel.: 01/723-04-00, 01/729-12-23 Fax: 01/723-04-05 E-mail: music.menges@slol.net Prodajamo stroje na lokaciji KRIŽE (nekdanja Rogova cevarna/ 59 - ekscenter preša IN DOS 50 T 60 - ekscenter preša ILR 50 T 61 - ekscenter preša WAFAO 63 T 62 - ekscenter preša WMW 63 T 63 - radialni vrtalni stroj KIKINDA RB 40 s koordinatno mizo 64 - betonski mešalec 65 - brusilni kozel na podstavku 66 - brusilni kozel na podstavku 67 - hidravlična preša HIDRAUMA 40 T 68 - ekscenter preša AMR 30 T 69 - vrtalni stroj SARLAH 70 - univerzalna stružnica PRVOMAJSKA TNP 200 71 - strojna pila TIEL-3 72 - univerzalna stružnica KELLER 73 - univerzalna stružnica PRVOMAJSKA TES 3 74 - univerzalna stružnica ROMUNSKA 75 - univerzalna stružnica ROMUNSKA 76 - skobelni stroj šeping-KIKINDA 77 - univerzalni rezkalni stroj PRVOMAJSKA G 01 78 - univerzalni rezkalni stroj PRVOMAJSKA ALG 100 79 - delovne mize s primeži 6 kos. 80 - varilni aparat SAF mig 250 81 - varilni aparat za obločno varjenje 82 - ploskovni brusilni stroj RUSKI 83 - stroj za notranje brušenje WOTAN 84 - stroj za zunanje brušenje LANDIS Cene so okvirne in se določijo na licu mesta. Stroji se prodajajo po sistemu videno kupljeno. Cene so neto plus DDV. Demontažo opravi kupec sam. Za vse informacije smo dosegljivi na zgornje številke. TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 NEPREMIČNINE £5745-444. »» i-t) |>m-;ŠKK\OVA ;>() BEGUNJE zelo lepo urejeno, novejše trisobno stanovanje v pritličju novejšega stanovanjskega objekta, z vsemi priključki, Parkirnim mestom, cena znaša 14,9 mio S|T, informacije MAKLER BLED d.o.o,, tel. 04 576 76 00 ali 041 647 974 www.mak-'er.akcija.net JESENICE, na Plavžu, dvosobno stanovan-le. sončno, z razgledom proti zgornjesavski dolini, 57 m2, cena 8,3 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 2ll_^47 974 www.makler.akcija.net_ JESENICE, na Plavžu, enosobno stanovan-ie v izmeri 36,5 m2, v pritličju nizkega bloka, £ena 6.4 mio SIT, informacije MAKLER °LED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 ^j^w.makler.akcija.net___ JESENICE, mansardno stanovanje 73,61 CK, cena je znižana - 6,65 mio SIT, informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 ^K)41 647 974www.makler.akcija.net JESENICE, enosobno stanovanje v izmeri ^ "i2 v ||. nadstropju 4 - nadstropnega blo-*3' vsi priključki cena 6,6 mio SIT, informa-«» MAKLER BLED d.o.o., tel. 04 576 76 ■^£41_647 974 www.makler.akcija.net JESENICE, Titova cesta za gimnazijo, °v°mpolsobno stanovanje v pritličju, 65,5 Ri er?ena 8,7 mio SIT, informacije MAKLER °LED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 647 X^^winakler.akcija.net___ JESENICE, Murova, del stanovanjske hiše "lanjtim vrtom - opremljeno dvosobno .Rovanje v izmeri 66 m2, z vsemi priključki I f d cena 6>4 mio SIT, informacije MAK-BLED d.o.o., tel. 04 576 76 00 ali 041 ~J^Kwwj. makler. akcija. net__ aS?NICE NOVEJfE ENOSOBNO STRANJE 43 M2, NIZEK BLOK, BALKON, ^'PRIKLJUČKI. CENA 6,5 MIO SIT. POS--^^58631 50 (www.posing.si) JESEN|CE C. REVOLUCIJE OBNOVL-RaVJ TR'SOBNO STANOVANJE 69 M2, Z ^LKONOM IN VSEMI PRIKUUČKI, PRO-JMO ZA 9,8 MIO SIT. POSING 04 / 586 ~J^j^w.posing.sir-__ oISfNlCE ZA GIMNAZIJO PRODAMO ^UINPOLSOBNO STANOVANJE 65 M2, KATV 31 5?IT (75.000 DEM). POSING 04 / 586 -^^^posing.si) ■_ ^RMptSKA G0ra v NASELJU SLAVKA Uq cvr'A PRODAMO NOVF.IfF nvosop,- USTAk UUAMU ''U V t JI t UVUOUD- Kl, op^OVANJE, 57 M2, VSI PRIKUUČ-S/r^^UENA KUHINJA, ZA 15,6 MIO 50(to! 00 DEM). POSING 04 / 586 31 "^^■Posing.si) S^l\j'nJ TAK0J VSELJIVO DVOSOBNO !?VANJE 45,20 M2, V NIZKEM Ptff1 ^ 9>9 MIO SIT (88 00° DEM)' 'NG 04/202 42 10 (www.posing.si) FSPEKTER „i. KRANJ aoa JZBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN J^OMET Z NFPRFMIČNINAMI sfe VODOVODNI STOLP ENOSOBNO ROVANJE Z BALKONOM, 31,5 M2, SlT77J VSEUIVO, PRODAMO ZA 8,8 MIO (vv^-OOO DEM). POSING 04/202 42 10 ^I^O^ing.sj) ST&,PLANINA I UREJENO ENOSOBNO JENA ANJE 41'4 M2 + ATRIJ, OBNOVL-HlTRn ^0pALNICA, VSI PRIKLJUČKI, 04/^ DELJIVO, PRODAMO. POSING ~^~-^£j4_P_10 (www.posing.si)__ stamSi. Mlakarjeva trisobno pRHS°QRADNJA! - STANOVANJA NA IE NfLa KRANJU! - NA RAZPOLAGO JE D0 1n7J STANOVANJ, OD 57 m2, PA VSE L0ŽNn^2-"NE ZAMUDITE UGODNE PRI-STAMnuJ' pRI NAKUPU NOVEGA Wtol NJA' VSEUIVEGA KONEC SEP-°ME ick LET0S! LEVILO STANOVANJ JE Vm k' 2AT0 POKLIČITE ŠE DANES! 3^ Krarii, tel. 04-2365-360, 04-2365- ^Ranm '- "lešča i," cer|ter- prodamo adaptirano p.lA 0 star|ovanje, 98 m2, garaža. 041/7 nePremičnine, » 201-27-19, TRIČLANSKA DRUŽINA NAJAME DVO ALI TRI SOBNO STANOVANJE V MIRNEJŠEM PREDELU KRANJA ALI STRAŽIŠČA, ZA DALJŠE OBDOBJE. LAHKO TUDI V HIŠI Z LASTNIM VHODOM. » 041/719-159 ali 040/284-676 11179 Oddam SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje, samski osebi, » 204-20-62, 041/247-862 11238 ŠK. LOKA - pol opremljeno, 1 ss, balkon, razgled na grad, 39 m2, 6. nadstr, 50.400 SIT/mes, predplačilo 1 leto. » 572-54-32 Prodam STANOVANJE na zelo lepi lokaciji v Kranju, na Planini, 4 ss, 89 m2. » 233-42-14 11290 Oddam SOBO 16 m2, s souporabo sanitarij in kuhinje. » 031/243-619 11295 KRANJ - prodamo 1 ss, 41 m2, vsi priključki, atrij. PIA NEPREMIČNINE » 201-27-19, 041/722-632 11307 Prodam GARSONJERO 33.5 m.2, Drulov-ka, mansarda. » 031/816-249, po 16. uri Prodam 1 ss v Domžalah, 46 m2. » 25-95-600 ali 01/72-11-802 11327 Prodam 2.5 sobno STANOVANJE, 76 m.2, ločen WC in kopalnica, balkon zastekljen, 3. nadstr, dvigalo, cena 16 mio SIT. » 232-69-08, 040/506-256 u3se> V Kranju oddam STANOVANJE mlademu paru. » 041/505-606 11378 PLANINA - VEČ GARSONJER, 28 m.2, z balkonom, ugodno prodamo. ts 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 11382 MLAKARJEVA - 2 ss, 52 m2, visoko pritličje, priključki, obnovljeno, čudovito stanovanje, prodamo. ts 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 11383 ŠKOFJA LOKA - GARSONJERA, 20 m2, priključki, oddamo. Najemnina 39 000 SIT/mes., predplačilo. ts 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE nase PLANINA III, prodam 2.5 sobno STANOVANJE. TRIDA NEPREMIČNINE ts 513-75-90,041/860-938 11393 Prodamo zelo funkcionalno 2 sobno STANOVANJE, otroška soba, 66 m2, edino v nadstropju z dobrim razgledom, takoj vseljivo, plačilo možno tudi s kreditom stanovanjskega sklada v septembru. Cena 14.4 mio SIT. Provizije ni. NEPREMIČNINE MIKE & CO, Bleiweisova 6, Kranj ts 236-49-21 VOZILA DELI PNEVMATIKE SAVA Efecta 165/70-13, 2 kosa, ugodno prodam. ts 031/582-116 Prodam PRAG za fičota. ts 041/979-321 Poceni prodam AVTOPRIKOLICO, nosilnosti 1000 kg, 200 x 145 x 50 cm. ts 041/607-436 11277 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov! TT 50-50-500 11311 VLEČNO KUUKO z A-testom in nov PRTLJAŽNIK za CLIO prodam za 14 000 SIT. ts 574-40-49 usu PRIKOLICA, eno osna, kiper, Viševica, 31, lepo ohranjena, prodam. ts 031/519-969 GUME nerabljene, 4 kosi, 175/70/13, 24 000 SIT in 165/70/13, 20 000 SIT. ts 5961-038 11419 GUME nerabljene 4 kosi, 155/80/13, 16 000 SIT, 2 kosa 185/70/14,15 000 SIT. ts 5961-038 11420 VOZILO KUPIM ODKUP IN POPRAVILO KARAMBOLI-RANIH VOZIL - prepis, prevoz na naše stroške. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168,041/730-939 4 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od letnika 1993 dalje. ts 01/42-61-315,041/614-013 10923 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, ts 20426-00,041/668-288 5 ODKUP in PRODAJA RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. MEPAX, d.0.0., Planina 5, KRANJ, ts 2323-298, 041/773-772 ,874 Testna vozila prodamo; Laguna 1.6 1.01 novi model, Scenic 1.6 1.01, Clio 1.4 com-fort 1.00, Thalia 1.4 16v Avantura 1.01 ASP Lesce 53 53 535 Megane 2.0 IDE 1.2000, rumen, 4500 km ASP Lesce 53 53 535 Mercedes 300E, 1.91, zelo ohranjen, ASP Lesce 53 53 535_ Landrover Freelander 1.8 16V rdeč, Llast-nik, ASP Lesce 53 53 535_ FiatMareaWeekwnd2.0HLXI.98, 1.8 ELX 1.97, Mondeo 1.81.97, prodamo, ASP Lesce 53 53 535 Oglasite se ali pokličite TAL N doc • Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. 'UDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Stritarjeva 5, 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995 Twingo pack 1.97, 930.000 SIT, ASP Lesce 53 53 535_ Prodamo vozila Clio: 1.2 RT 1.94, 1.2 RL 1.95, ASP Lesce 53 53 535 Testna vozila prodamo: Laguna 1.6 Grand-tour 1.01 novi model, Coupe 1.6 1.00, Clio 1.2 more 1.01, Clio 1,2 more 1.00, Twingo 1.2 16V 1.01 ASP Jesenice 58 33 330 Prodamo: Megane 1.6 1.96, 1.4 1.96 ASP Jesenice 58 33 330 Hvundai Coupe 2.0 1.97 ASP Jesenice 58 33 330 Rover 200 1.98 ASP Jesenice 58 33 330 Mercedes 300 E 1.91, ASP Jesenice 58 33 330 Maruti 800 1.94 in 1.96 prodamo ASP Jesenice 58 33 330 Daihatsu Applause 1.91 prodamo ASP Jesenice 58 33 330 Passat 1.9 TDI, karavan 1.95 ASP Jesenice 58 33 330 PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 2042-600, 2042-300 HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, I. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. P 01/72-16-221 6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). ts 5134-148, 041/632-577_6248 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL. AVTO KRANJ, d.o.o., KRANJ, Savska c. 34, Kranj, ts 20-11-413, 031/231-358 8444 POLO 50, L. 97, MET. MODER, 2 X ab, ALU plat. ohranjen, 1.140,000 sit. AVTO LESCE 531-91-18 9298 ALFA 147 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO.VSA OPREMA, CENA 2.950.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ,TEL: 23 32 850 PASSAT 1.8 GL, KARAVAN, LETNIK 92, KLIMA DCZ, EL. POM. STEKEL, PRO-DAMO.CENA 920.000 SIT.AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O.,LJUBLJANSKA C.30,KRANJ,TEL 23 32 850 JUGO 55, LETNIK 92, 78.000 KM, LEPO OHRANJEN,MODRE BARVE, PRODAMO, CENA 1.400.000, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT PANDA CLX LETNIK 94, 100.000 KM,PRODAMO, CENA 420.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL23 32 850 CALIBRA 2.01,1.91, rdeča, reg. do 10/01, alu, nove gume, 870 000 SIT. AVTO LESCE » 531-91-18 10605 HYUNDAI PONY 1.3-LS, 1.91, registriran do 02/02, prvi lastnik, kovinsko sivo-modre barve, 5 vrat, radio, zelo lepo ohranjen, servisiran, garažiran, prodam. ts 041/644- 991 10735 HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi testno vozilo, 1.2000, reg.do 12/01, barva kov.srebrna, 9.500 km, avt.klima, ABS, el.paket, servo' volan, radio, alarm...4 vrata, kot nov, ugodno prodam. ts 041/644-991 10736 CORSA 1.0 12V, 1.99, met.zelena, 59.000 km, 1. lastnik, air bag, servisna, 1.190.000 SIT. Avto lesce d.o.o., ts 531-91-18 10959 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽ«LCEV¥MOHROEF FIAT SCUDO 1.9 TD, LETNIK 98, LEPO OHRANJEN, PRODAMO, CENA 2.150.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. JLUBUANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850 FIAT PUNTO, LETNIK 95, 137.000 KM, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 720.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850_ ŠKODA FORMAN, LETNIK 93, 140.000 KM, RDEČE BARVE, OHRANJENA, CENA 320.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 23 32 850 PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIR BAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.750.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850 LADA SAMARA 1.3, 5 VRAT,80.000 KM, LEPO OHRANJENA, CENA 325.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL 23 32 850 FIAT UNO 45, LETNIK 90, RDEČE BARVE, CENA 190.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850 FORD MONDEO 1.6 16V. LETNIK 97, OHRANJEN, VSA OPREMA, PRODAMO, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850 FIAT DOBLO 1.2 SX, LETNI K 2001 TESTNO VOZILO .PRODAMO,CENA 2.300.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL: 23 32 850 CITROEN XARA 1.6 COUPE, LETNIK 99, VSA OPREMA, 15.000 KM,REG. DO 01 / 2002, CENA 2.150.000 SIT.AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ,TEL; 23 32 850 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. ts 041/644-991 Jernej 10342 NOVO Avtomehanika Rozman Križe, Snakovška c. 34, tel.: 595-6440. SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV FELICIA LX, 1.95, rdeča, 71.000 km, reg. 4/02, 1.lastnik, servisna, 660.000 SIT Avto Lesce, ts 531-91-18 10951 VOYAGER 2.4 SE, 1.96, nov model, Uastiki, klima, reg 5/02, ohranjen, 2.090.000 SIT. Avto Lesce d.0.0., ts 531- 91-18 10962 FORMAN LX, I.93, rdeča, reg. 6/02, 121 000 km, 290 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., »531-91-18 11183 NEXIA 1.5 16 V, GLX, 1.95, met. rdeča, el. oprema, servo, air bag, 4 V, servisna, 645 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., ts 531-91-18 PUNTO 60 SX, 1.98, met. moder, 3 V, 1. lastnik, reg. do 3/02, CZ, ES, 995 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., ts 531-91-18 mas BRAVA 1.6 SX, 1.97, met. zlata, 1. lastnik, klima, el. oprema, 1.240.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., ts 531-91-18 11186 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. ts 041/644-991 11218 HYUNDAI ACCENT 1.5 GSi, 1. lastnik, 1.97, novejši model, reg. do 11/01, rumen, 3 V, servo. ts 041/644-991 11219 NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 HYUNDAI PONY 1.3 LS, 1.90, reg. do 4/02, 3 V, 124 000 km. ts 041/644-991 HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi, TESTNO VOZILO, 1.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... » 041/644-991 11221 Prodam PASSAT 1.6 COMFORTLINE, 1.97, 76 000 km, temno modre barve, vsa oprema. » 23-32-432, 041 /807-550 11237 Prodam LADA NIVA 1700 i TRIGLAV, 1.96/97, dobro ohranjena. » 031/885-313 11246 ASTRA 1.6 16V, karavan, 1.12/95, cena 1,1 mio SIT. » 252-30-16 11248 Prodam R MEGANE 1.6, 5 V, I.97, klima, ohranjen. 3259-13-18, GSM 041/341-567 11250 Prodam LADO SAM ARO 1.87, bela, reg. do 31.8:01, cena 45 000 SIT. » 040/515-602 _11256 Prodam JUGO 45, 1.91, lepo ohranjen. » 512-24-18, popoldan 11265 Prodam GOLF II diesel, 1.89, lepo ohranjen, reg. do 4/02. » 596-34-50, 031/526- 769_11267 Prodam GOLF II B, 1.88. » 518-85-42 R 19 1,8 RT, I.95, prevoženih 91 000 km, met. srebrne barve, lepo ohranjen. » 041/350-132 11292 HYUNDAI GALLOPER 2.5, met. modre barve, cena po dogovoru in ŠROTAR. » 586-24-84,041/635-779 11294 ŠKODA FELICIA, prva reg. 1/97, 1.96, odlična, garažirana. » 031/299-712 11305 P 306 1.4, 1.94, 5 V, SV, za 880 000 SIT. » 041/727-128 11312 Prodam GOLF bencin, 1.86 in GOLF bencin, starejši letnik. » 041/283-461 Prodam JUGO 45, 1.84, lepo ohranjen in evro vlečno kljuko. » 518-81-54 11324 FIAT PUNTO 75 SX, 1.97, 3 vrata, elektro paket, ugodno, SUZUKI BALENO VVAGON 1.6 GLX 4 WD, 1.97, reg. do 4/01, servo volan, 2 x zračna vreča, elektro paket, prvi lastnik, prodamo. AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC S.P., Gosteče 8, Šk. Loka 11347 JUGO 45, letnik 89, prodam. Zg. Brnik 73, Cerklje 11350 * BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA Podarim KUZKA/MUCKA (obkroži), starega _ mesecev. Tel.:_ * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI Prodam R 5 CAMPUS, 1.90, reg do 3/02, lepo ohranjen. » 041/918-600 11351 FIAT PALIO 75 SW, 1.2000, nov, met. moder, 1.930.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0, » 531-91-18 11352 VECTRA 2.0 GL, I.94, 5 vrat, ABS, 2 x air bag, s. streha, AR, 950 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., » 531-91-18 H363 ESCORT 1.6 karavan, 1.95, met. moder, air bag, reg. do 4/02, 890 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., » 531-91-18 11354 VENTO 1.8 GL, 1.93, met. moder, servo, CZ, servisna, 850 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., » 531-91-18 11355 PEUGEOT BOXER 2.5 D, 1.95, 144 000 km, kratek, ni povišan, odlično ohranjen. » 513-23-32 11364 InepremićnineI »to 2026-172 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, 1.94, prevoženih 55 000 km, reg. do 7/02. W 031/885-331_11368 GOLF II 1.89/11, tip 90, diesel. » 031/762-947_me9_ R 5 FIVE, bele barve, reg. do 6/02. » 031/285-425 11371 OPEL ASTRA 1.8 SPORT, 1.99. RONDO TRADE d.0.0., » 031/830-000 11372 OPEL CORSA COMBO 1.4 i, zastekljen, veliko opreme, 1.96. RONDO TRADE d.0.0., »031/830-000 11373 GOLF JXB 1.3, 1.88, odlično ohranjen, reg. celo leto. RONDO TRADE d.0.0., » 031/830-000 11374 GOLF CADDY 1.4 i, 1.96, zastekljen, ugodno prodam. RONDO TRADE d.0.0., » 031 /830-000_11375 SUZUKI BALENO 1.6 GLX, 4 WD, 1.96, klima, 1. lastnik. RONDO TRADE d.o.o., » 031/830-000 11376 CITREON C 25 D, 1.93, zastekljen, klima RONDO TRADE d.0.0., » 031/830-000 FORD MONDEO 1,8 CLX, 1.94, svetlo sive barve, CZ, el. pomik stekel, lepo ohranjen, garažiran, cena 1.050.000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ » 275-93-00 ii387 ŠKODA FAVORIT 1.91, lepo ohranjen, zelene barve, 54 000 km, 250 000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ » 275-93-00 11388 PEUGEOT 406 HDi, 1.01, reg. do 3/02, metalno sive barve, potovalni računalnik, radio, CD+6 zvočnikov, vsa električna oprema, centralno daljinsko zaklepanje, ABS, servo volan, avt. klima, cena 3.8 mio SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ » 275-93-00 H389 ŠKODA FORMAN 1.92, reg do 5.8.01. bele barve, lepo ohranjen, cena 220 000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ » 275-93-00 11390 106 SAINT TROPEZ 1.0, 1.00, reg. do 3/02, 3 V, el. stekla, centralno daljinsko zaklepanje, temna stekla, deljiva zadbnja klop, voznikova zračna vreča, strešno okno, metalno sive barve, 16 650 km, 1.120.000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ » 275-93-00 11391 R 19 RT, 1.94, registriran do 3/02. » 041/608-648 11399 SUZUKI VITARA 1.6 JLX, 1.6/94, 3 V, trda streha, 1. lastnik, veliko opreme. » 041/787-050 11401 Prodam POLO 1.6, 1.98, el. pomik stekel, servo, centralno zaklepanje. » 041/861- 660 11406 JUGO 45,1.87, 70 000 km, reg. do 2/02, 60 000 SIT. » 257-10-42_11407 OPEL ASTRA TEAM 1.6. 1.96, prodam. » 204-22-77__ii4io_ SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, 1.93, prodam. » 204-22-77 inu LAGUNA.1.6 16 V, testno vozilo - klima, 1.2001, SCENIC 1.6 16 V, testno vozilo - klima, 1.2001, MEGANE CLASSIC 1.6 RN, 1.98, GOLF karavan CL, 1.8, 1.96, KANGOO EX-PRESS 1.4, 1.98, CLIO 1.4 CONFORT, I.97, TOYOTA COROLLA 1.3 DX, 1.87, CLIO 1.2 RL, I.94, FIESTA 1.3 i flair, L.96. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na » 278-00-11 ali 278-00-12 RENAULT PREŠA d.0.0., Cerklje Prodam MB 814 letnik 1992, z delom. Kamion je lepo ohranjen. » 041 /668-443 ZAPOSLITVE Podjetje Event vachting d.0.0., Zg. Pirniče 45d, Medvode (slovenski proizvajalec motornih čolnov in jadrnic) s prozvodnjo v Kropi redno zaposli mlajšega MIZARJA, INSTALATERJA strojnih inštalacij in AVTOLIČARJA za delo na plovilih - » 031 /378-022 (g.Zo-ran Grom). Od kandidatov pričakujemo vestnost in delavnost. 9693 Iščem zaposlitev - zidarska in keramičarska dela. » 041/845-792 i0486 Iščem zaposlitev za zidarska in keramičarska dela. » 031 /582-595 po 20 uri 10576 Nudimo delo fantom, starejšim od 20 let in dekletom od 18 let dalje za počitniško delo v kavarni Homan v Šk. Loki. » 041/635-162 11002 Redno zaposlimo DEKLE za delo v šanku. » 041/77-26-75, M.J.S. d.0.0., L.Hrovata 4b, Kranj nosa ZAPOSLIMO MIZARJE. FIBRA d.0.0., Puštal 106, Šk. Loka Informacije na » 041/661-805 11173 V Šenčurju iščem pomoč za sterjšo, pokretno osebo. Nudim hrano, stanovanje in 30 000 SIT/mes. Šifra: TAKOJ 11232 Iščemo gospo za pomoč in družbo bolnici v Kranju. Nudimo stanovanje, hrano in plačilo. » 041/686-791 11241 Zaradi popravila iščem VODOVODNEGA INSTALATERJA. » 518-14-42 11245 LEKARNA PLAVŽ Takoj zaposli Dipl. ing, farmacije Farmacevtskega tehnika Tavčarja 3b, 4270 Jesenice tel.: 04/5865 8SO, 031/612 579 nidomplan j družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem mH in energetiko: d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20S8-700, tac 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 kornet z nepremičninami • STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2; - v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno » dva kabineta stanovanje v I. nadstropju, izmere 89 m2; - na Planini III v Kranju prodamo v prrtličju dvosobno ♦ kabinet stanovanje s hoby sobo v kleti in samostojnim vhodom v izmen 94,50 m2 (zelo lepa lega), - v Šorlijevem naselju prodamo trosobno stanovanje V nadstropje, v izmen 72,40 m2: - na Planini III v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v IV nad-stropiu, izmere 62,5 m2: - v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmen 97,00 m2: - na Bledu v alpskem bloku prodamo dvosobno stanovanje, IV nadstropje, v izmen 53 m2: - v Kraniu na Planini III. prodamo enosobno stanovanje v lil nadstropju, v izmeri 42,5 m2; - v Kranju blizu kotlarne na Planini prodamo enosobno stanovanje v II nadstropju, izmere 37,1 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno * 2 kabinet stanovanje v 10. nadstropju, v izmeri 88,80 m2, - v Preddvoru prodamo starejše trosobno stanovale v I nadstropju, v izmeri 96 m2 s samostojnim vhodom, potrebno popolne prenove; - v Žireh prodamo trosobno stanovanje v III nadstropju, 76 m2 z garažo: - v Škofji Loki na Trati prodamo dvosobno stanovale v III nadstropju, izmere 57 m2; - na Planini III v Kraniu - nizek objekt - prodamo trosobno stanovanje v II. nadstropju, v izmen 86 m2. • STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM - v Radovljici oddamo v najem trosobno stanovanje v I, nadstropju izmere 70 m2; - v starem mestnem jedru Kranja oddamo v najem trosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 63 m2: • HIŠE - v Stražišču pn Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadslropno dvostanovanjsko noveišo hišo na parceli velikosti 636 m2: - pri Kočevju, 9 km od turističnega centra ob Kolpi, prodamo vi-sokopritlično hišo v IV. gradbeni lazi. na parceli velikosti 700 m2; • POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore pnmerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; - v bližini Kranja prodamo prenovljen poslovni prostor z dvema pisarnama v izmeri 414 m2, primeren za trgovino ali skladišče: • POSLOVNI PROSTOR - oddamo v naiem - v Ćirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2: - v Kranju pn avtobusni postaji oddamo v naiem poslovne prostore (pnmerne za pisarniško dejavnost v izmen cca 135 m2, - v bližini Kranja oddamo v najem poslovne prostore v izmen 400 m2 (možnost tudi 2 x po 200 m2) s parkiriščem, pnmerno za trgovino z gradbenim materialom, živilski diskont ali skladišče; - na odlični lokaciji med Kraniem m Škofio Loko oddamo v najem poslovni prostor v izmen cca 100 m2 s parkirnim prostorom, lahko tudi za razstavni prostor, v izmeri cca 1500 m2; • PARCELA - PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidliivo parcelo v izmeri 2 500 m2; - na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m2: - v Trbojah prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 700 m2, - v Zmmcu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2: • SKLADIŠČE - ODDAMO V NAJEM - v Čirčah pn Kraniu oddamo v najem 50 m2 velik prostor primeren za skladišče (višina 4 m). Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Z m >N D J (D Z Z H 3 ►N Ul □ Z Ui (0 > s a u y N < a o Ul h i o □ D (0 < -l O Ul (0 T Z Ul a o o > ui -i < > Z < N J < Ul U Z h a > o o > < -i m o < N OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041 /631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041 /587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411,531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 041/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA . ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, [041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 N > O OD C > < O O 0) s n H Z n m > r N > Z < > r m < Q O n m Z c 0) m 2 Q r > m c □ o D H m O CD S > N n m n 5 < m z □ m N< C S z z m r C N< D > I Takoj zaposlimo TRGOVCA - moškega za samostojno delo v tehnični trgovini. Altama commerce, d.o.o., Cesta 1. maja 5, Kranj, tel.: 233 15 52. Zaposlimo PRODAJALCA v mesnici (mesar, kuhar ali podobna stroka) in POMOŽNE DELAVCE. Franc Gregorec s.p., Golniška c.6, Kranj » 204-71-00 11316 Iščem delo za določen čas. Sem KV NATAKAR. Nemščina, angleščina aktivno, opravljen zdravniški pregled. » 531-85-68 Zaposlimo ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala v zgodnjih jutranjihurah, v Kranju. » 041/692-821 INTERTREND d.0.0., Hotemaže 50, Preddvor ii365 Mlajša upokojenka išče zaposlitev -varovanje manjših otrok ali negovanje starejših oseb, v poletnem času, tudi ob vikendih. » 041/935-949 11412 Zaposlimo KERAMIČARJA za nedoločen čas, minimalno 2 leti delovnih izkušenj, izpit B kategorije. S 041/774-252, Mikelj Lojze s.p., Milje 39, Visoko 11421 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem cestnem prometu. VRTAČNIK TRANSPORT d.0.0., Podlubnik 159, Šk. Loka » 041/668-443 11432 ŽIVALI Prodam simentalko, 14 dni staro, TELICO sim. brejo 7 mesecev, A kontrola. » 256-00-36 11161 Dobrim ljudem podarim 2 mladi, dolgodlaki MUCI. » 231-27-58 11226 Prodam 10 dni starega BIKCA in TELIČKO. » 2312-297 11235 Prodam simentalko, mlado, s teletom in PŠENIČNO SLAMO. » 259-13-55 11249 ZLATI PRINAŠALCI z rodovnikom, svetlejše barve, vrhunsko leglo, prodam. » 031/379-257 11253 Prodam ZAJCE, nemški lisec za pleme ali zakol. » 255-13-38 11269 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. » 01/832-40-77_ii273_ Prodam TELIČKO čb, staro 10 dni. » 588- 31-20_11280 Prodam suhe hrastove PLOHE. » 041/60-30-78 11282 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Velesovo 12 11283 Prodam BIKCA križanca, starega 10 dni. » 533-15-67 11284 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. » 204-67-09 11285 Prodam TELIČKO simentalko, ugodno! » 250-13-71 ii287 ZLATI PRINAŠALCI, lepi, svetli, rodovniških staršev, naprodaj. GSM » 031/30-70-60 11291 Prodam dve PONI KOBILICE in enega ŽREBIČKA, večbarvni. » 586-24-84, 041/635-779 11293 Prodam TELIČKO simentalko, 230 kg in OVCO. » 596-12-83 11300 Prodam ENOLETNE KOKOŠI NESNICE 100 SIT/kom. » 232-63-63 11303 Prodam mlado KRAVO simentalko, po teletu. » 514-62-57 11315 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. » 031/516-334 11317 Srce je bolno, duša strta, pa sklenil si oditi iz domač ga vrta. ZAHVALA Mi pa preveč ne smemo žalovati, ko prišel je dan slovesa, Rokov novi dom postala so nebesa. Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, svaka, bratranca in nečaka ROKA TUSKA Megušarjevega Roka iz Martinj vrha, študenta 1. letnika lesarstva na biotehniški fakulteti v Ljubljani se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem za izrečene besede tolažbe, za poslana sožalja, darovano cvetje in sveče ter vse druge darove. Posebej hvala sošolcem, učiteljem in profesorjem Osnovne šole Železniki, Srednje lesarske šole Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za lesarstvo iz Ljubljane. Hvala predstavnikom podjetja Alples iz Železnikov. Najlepše se zahvaljujemo gospodu župniku Francetu Dularju, pevcem in pogrebnemu podjetju AKRIS za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Tomažu in prijateljem za poslovilni govor. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste imeli Roka radi! Žalujoči: mami Minka, ati Francelj, sestre Vida, Magdalena in Nika z Matjažem, stari mami Pavla in Nika ter ostali sorodniki Prodam mlade MORSKE PRAŠIČKE, prikupne, večbarvne in kupim SVILNATO KOKOŠ. » 041/265-877 11319 Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol cena 150 SIT/kos. » 252-12-48 11325 Prodam mlado, manjšo hribovsko KRAVO s teletom. » 572-50-91, zvečer 11326 Prodam psa HASKI, po zelo ugodni ceni. Leše 31 » 596-10-47_11339 TELIČKO sim. staro 10 dni, prodam. » 25-22-689_11349 Prodam 2 čb TELIČKI za nadaljno rejo. » 204-66-43_11359 Prodam domače očiščene KUNCE. » 040/201-462__11366 Prodam 8 tednov staro TELIČKO sim. » 594-91-41 11377 Prodam težko KRAVO simentalko s teletom. » 53-12-263 11381 Prodam 2 BIKCA čb, stara teden dni. » 574-01-16_ 11385 , Prodam visoko breje TELICE. Sr. Vas 112, Šenčur 11402 Prodam 2 TELIČKI simentalki, 1 stara 3 mes. in druga 4 mesece, od krav dobrih mlekaric. » 25-11-724 11418 . Prodam KRAVE simentalke in ODOJKE. Škofjeloška c. 92, Stražišče pri Kranju 11428 Prodam TELICO v devetem mesecu bre-josti. » 231-22-37 11429 ŽIVALI KUPIM Kupimo BIKCA simentalca, starega do 14 dni. » 51-20-495_11288 Kupim BIKCE sim. od 100-500 kg. » 531-25-39_11301 Kupim BIKCA sim., starega 7 dni. » 533- 80-54 11338 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. J 253-13-22_ Kupim BIKCA simentalca. starega do 14 dni ali menjam za teličko. » 031/395-4 Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mofior)ev klanec) tel.: (04) 23-64-970 delovni čas: vsakdan: 9-12 in 15-19ure sobota: 8-12 ure V SPOMIN Eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, na grobu večna lučka ti gori, a tebe več med nami ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni! Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila naša draga teta ANGELA JEŠE Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate ali postojite ob njenem grobu. SVEČAN OVI ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast JANEZ BALANTIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Pre' bačevega in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svece, svete maše ter za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Golnik, oddelka 200, sodelavcem Cestnega podjetJa Kranj, g. župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred, pevce^ ter pogrebni službi Navček. Hvala tudi vsem ostalim, ki so os*al neimenovani. Žalujoči: žena Francka, hčerki Olga in Ivica z družinama in sestra Reza Prebačevo, Breg ob Savi, Bukovica pri Vodicah OSMRTNICA Po kratki bolezni se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, brat in stric MARTIN BAJŽELJ iz Stražišča Njegov pogreb do danes, v petek, 13. julija 2001, ob 16. uri na pokopa; lišču v Bitnjah. Žara do na dan pogreba od 10. ure dalje v mrliški vežic' na tamkajšnjem pokopališču. Njegovi: žena Tilka, sin Milan, hčerka Ana, bratje Jernej, Franc in Marjan ter sestra Anica z družinami Stražišče, Ljubljana, Tasmanija, 10. julija 2001 Težko pot življenja si hodila, odšla si k Bogu, ki si ga ljubila. ZAHVALA Tiho, mirno in skromno, kakor je živela, seje poslovila od nas naša draga mama, stara mama in prababica ANGELA MARKIČ Matuzelnova mama iz Sp. Dupelj Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pevcem in znancem, za pomoč ob najtežjih trenutkih. Naša zahvala je namenjena tudi vsem, ki ste našo mamo pokropili, zanjo molili, darovali svete maše, ji prinesli cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Sp. Duplje, junij 2001 i, murni mtmtu RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK g7,3mt mtmti f KRIŽANKA z^CJ je biser slovenskega alpskega območja in najpomembnejši turistični kraj v tem delu Slovenije. Krasijo ga idilično jezero z otočkom in cerkvijo nad njim, stari grad, od koder se nudi čudovit razgled proti vrhovom Julijskih Alp, številni hoteli in lepo urejeni parki. Poleti je jezero prijetno za kopanje in veslanje, pozimi pa zamrzne in tako omogoča drsanje. Od ostalih športnih aktivnosti v kraju in bližnji okolici je treba omeniti še golf, jahanje, ribolov in alpsko smučanje ter tek na smučeh (Kobla, Zatrnik, Pokljuka). Kolodvorska 2, Bled, E-mail: mlino@siol.net, GOSTILNA ^ c/yyuicvyy£ Tel.: 04/ 5744 233 www.mlino.si Mangart se nahaja 1 la, ob cesti ostilna km iz centra Bleda, ob cesti proti Blejskemu gradu, Pokljuki in železniški postaji Bled - Jezero. V gostilni vam nudimo dnevno sveže pripravljene jedi, malice in kosila po zelo ugodnih cenah. l£>erp;xon Grajska 17, Bled, Tel.: 04/ 5745 250 251 E-mail: bledec@siol.net, www.mlino.si Na razpolago imamo tudi Sari dvoposteljne sobe. Nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 2. nagrada: bon v vrednosti 3- nagrada: bon v vrednosti Tri nagrade fra kot vedno prispeva 7.000,00 SIT 5.000,00 SIT 3.000,00 SIT Gorenjski glas. očitniški" dom "Penzion BLEDEČ" Popolnoma obnovljena! stavba počitniškega domaj Bledeč nadaljuje 70-letno tradicijo] mladinskega turizma na Bledu. Nahaja! se v mirnem pre-J^ delu kraja, od koder je do jezera samo 5 minut hoje. Mimo vodi tudi prijetna sprehajalna pot do gradu, kamor je moč priti v pičlih 10 minutah. V objektu je 13 sob s 56 ležišči, ki so večinoma 3 in 4-postelje, vse s tušem in WC-jem, restavracija, bife in konferenčna soba s TV in videorekorderjem. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 25. julija, na Ciorenjski glas. Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj. Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v maiooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova I. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE OKREPČEVALNICA "ALO-ALO" V uredništvo smo v teh vročih dneh prejeli več kot 1000 pravilnih rešitev nagradne križanke. Pravilno geslo se glasi: Šf VEDNO SE IMAM LEPO, KER OBISKUJEM ALO-ALO. Komisija, sestavljena iz naročnikov Gorenjskega glasa, je izžrebala sledeče nagrajence: 1. nagrado - 4 litre sladoleda prejme Olga Mikolič, Zg. Brnik 142, 4207 Cerklje 2. nagrado - 2 litra sladoleda prejme Marjeta Fras, Kidričeva 4a, 4000 Kranj 3. nagrado - 2 sadni kupi prejme Marjan Zaplotnik, Križnarjeva pot 18, 4000 Kranj. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Jelka Frelih, Log 10,4228 Železniki; Anica Svetina, Titova 96, 4270 Jesenice; Roza Brezar - Grbavec, Moste 63a, 4274 Žirovnica. Nagrajencem iskreno čestitamo - obvestila o nagradah bodo prejeli po pošti. ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel: 041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IVI I bomo pisali Halo, JcJJ^IMGLAs! Pomoč Studenovim po požaru Kovor, 13. julija - Minulo sredo si bodo Studenovi zagotovo zapomnili kot srečen dan, saj je njihov dom spet dobil streho. Pred dobrim tednom jim je namreč zgorela v požaru, ki ga je v nočnem neurju zanetila strela. Zgorela sta streha in prvo nadstropje, ki so ga pred slabim letom povsem obnovili, poškodovani pa so bili tudi prostori v pritličju. Studenova hiša je en teden po požaru dobila novo streho, krajani so zbrali 1,8 milijona tolarjev, tržiška Občina pa je prispevala les za ostrešje. Požar so pogasili gasilci iz Bistrice pri Tržiču, iz Tržiča - mesto in iz Kovorja, slednji pa so skupaj s sosedi pomagali tudi pri odstranjevanju ostankov požara. V krajevni skupnosti Kovor so takoj začeli zbirati pomoč in v enem tednu zbrali 1,8 milijona tolarjev. Denar so prispevali tudi prek Rdečega križa Kovor in Tržič, tržiška Občina je prispevala les za ostrešje, KS Kovor 100 tisoč tolarjev za gradbeni material, na pomoč so takoj priskočili tudi iz lomskega tesarstva Zupan. Predvčerajšnjim je hiša dobila novo streho, Studenovi, ki se vsem dobrim ljudem lepo zahvaljujejo za pomoč, pa imajo še veliko dela v notranjosti hiše. Borut Sajovic, predsednik KS Kovor, je ob zaključku del povedal, da je vesel tolikšne solidarnosti krajanov, ki so spet dokazali, da v nesreči držijo skupaj. • R. Škrjanc, joto: G. Kavčič FORTUNAI s iilou fhilij.ihsL) m s|t|l.lllllsLl (»|>l( IIK LAMINAT, TOPLI PODI. ITISONI )() 71 000 w 51 51 300 EDEL-KLUB SLOVENIJA p.p. 108,4290 Tržič GSM: 041 677 031 e-mail:jurij.kurnik@siol.net http://www.edel-klub.si JADRALNO šola letenja 2 jadralnimi padali panoramski poleti \j tandemu svetovanje in oprema PADALSTVO Poletne vsakdanje Ta presneti nogomet Tekma med župniki in veterani NK Jezero Medvode: - Župnik župniku med tekmo: "Že tri dni iščem hudiča, ki bi me v nedeljo pri maši zamenjal..." # Gasilska praznovanja 100 let živimo, 100 let gasimo v PGD Pirniče: - Gasilec vpraša ženo (pred sto leti), ko ga kličejo h gašenju požara: "Kje pa je moja čelada?!" - Žena osorno odgovori: "Pod posteljo. In pazi, da ne boš polil!" Ekološki lov Dva lovca v gozdu. Prvi reče drugemu: "Dobiva se čez dve uri. Če se boš izgubil, ustreli, da te najdem." Ko ga je po osemurnem iskanju končno le našel, ga je oštel: - "Zakaj pa nisi ustrelil, kot sva se zmenila." - "Saj sem in to petkrat!" -(?) - "Z lokom." Po i To Sre Čet 1 }vt So Za svež v ■sakdan. HITRA POŠTA Informacije in naročila prevzema na brezplačni telefonski številki 080 1400 www.posta.si POŠTA SLOVENIJE MARKET Na Klancu Likozarjeva ulica 16, Kranj Odprli ga bomo v petek, 13. julija ob 10. uri Prve kupce čaka prijetno presenečenje, ponudba izdelkov po otvoritvenih cenah ter osvežujoče in slastne degustacije. V petek, 13. julija 2001, bomo v Likozarjevi ulici 16 v Kranju odprli prenovljeni MARKET Na Klancu. Kupcem bo poleg dobre ponudbe prehrambenih in galanterijskih izdelkov za vsakdan na voljo še posebno dobra ponudba sadja, svežih, delikatesnih in mlečnih izdelkov ter pijač za vsak okus. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji mehiške ali kitajske kuhinje. Ta petek in soboto boste lahko poizkusili osvežujoče pijače Pivovarne Union ter odlične izdelke iz Gorenjke, Medexa, Peksa, Oljarice Kranj in Mogota, v petek pa še slastne klobase za žar iz Pomurke . Vabljeni že ta petek in soboto! ŽIVILA ■H ___________...........--^§: »NAJ PLANINA S PLANŠARU0 2001« akcija GOMNJSKtGA 0LA$* j IN PLANIK! i Glasujem za:.. Ime inpriimek: Naslov: Ha današnjem PUVStft vmesnem žrebanju *ma podelili iladeie nagrade: I. nagrado • bon v vrednosti 10.000 SIT za nakup obutve prejme DANICA BRADEŠKO, Na Kresu 21, 4228 Železniki Naglavne trakove Gorenjskega glasa pa prejmejo: ANA CANKAR, Štelelova 28/c, 4208 Šenčur; TATJANA JOVANOVIČ, Tenetiše 38, 4204 Golnik; IRENA ŽNIDARŠIČ, Janka Puclja 5, 4000 Kranj; MARTA UŠENIČNIK, Retnje 33, 4294 Križe in ANTON VREČKO, Svetinova 18, 4270 Jesenice. Nagrajencem iskreno čestitamo - nagrade jim bomo poslali po pošti. Bralke In braUi Gorenjskega glasi , priljubljeno planina * planiarijo, nagrade prispeva Planika Danes objavljamo peti glasovalni kupon, na katerem lahko glasujete za planino, na kateri se pase živina in kjer je mogoče pojesti vsaj kislo mleko in žgance. Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na treh vmesnih žrebanjih 13., 20. in 27. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 31. julija 2001 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 5. avgusta 2001 na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvrščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Glasove pošljite na dopisnicah do torka, R julija 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1 4001 Kranj ali pa oddajte v turistih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrano-Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofi" Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridi*"5 na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, ^ Meridian, Alpska 62, Lesce ali v maloogl"51" službi Gorenjskega glasa v avli poslovni" stolpiča, Zoisova 1. n _M ....._......O*"/ 5ftN\o,Or\ OP&v\i\ AGENCIJA RS ZA OKOLJE Urad za meteorologijo Ptevladovalo bo sončno in popoldne spremenljivo oblačno vreme. Popoldne in zvečer bodo predvsem v gorah ^ posamezne nevihte. Jutra bodo kar sveža - od 10 do 15 stopinj Celzija, čez dan pa bo vroče in soparno najvišje dnevne tempe"^ bodo sprva od 23 do 27 stopinj, nato vsak dan kakšno stopinjo topleje. DAN VREME Tmin/Tmax PETEK 12/25 SOBOTA 12/27 NEDELJA ¥ torek izide L0CANKA BREZPLAČNO