Stran 139
manj po celem svetu. Vsakokrat, kadar je nastopila influenca, pravi zgodovina, bilo je suho leto Leta 1729 razširila se je iz Rusije na Angleško, Nemško, Italijo. Francosko in Špansko. V Londonu je vnirlo od nje v jednem tednu čez 1000 ljudi in na Dunaju je obolelo 60 000 ljudi. Ta influenca namreč 1. 1729. se je polagoma širila povsodi ter je tri leta pozneje zasedla celo severno Ameriko, Jamajko, Meksiko in Peru. Leto 1775 bilo je jedno zadnjih velikih pojavov influence v Evropi in sicer tako hudo da so od nje vmirali ne samo ljudje, temuč tudi konji in psi, ker so prišli v dotiko z ljudmi. Sedem let pozneje prišla je zopet iz Kine v Rusijo, ter od tam po celej Evropi. Splcšno se je opazovalo, da so bili pred ali po nastopu influence navadno potresi, izbruhi vulkanov, ali prikazovanje meteorov in raznih drugih znamenj ©a nebu. vsakokrat pa jej je bila predhodnica suša. Ime „influencau izhaja od Angležev. Francozi pa so jo nazivali la „Grippeu, kar se je tu ali tam tudi pri nas obdržalo pod imenom nhripau. Seveda čudno ni, da je bilo v prejšnjih stoletjih kraljevanje influence močneje kot dandanes, ko je napredujoča zdravniška veda znašla raznih pripomočkov zoper njo.
Novice.
Osebne vesti. Inšpektor ljubljanske tobačne tovarne gosp Viljem Moller je imenovan nadinspektorjem z dohodki VI fiinovnega razreda. — Stavbni praktikant gospod Karol Pick je imenovan deželnovladnim stavbnim adjunktom. — Srebrni zaslužni križec je dobil orožniški postajevodja v Ljubljani   gospod   Ivan   Debevec.   —  Poštnim   praktikantom   v
Stran 136.
Stran 137.
Novem mestu je imenovan gospod Ivan Seme. — Poštni ekspedijent v Ljubljani, gospod Anton Seme, je imenovan poštnim poduradnikom — Višji komisar državne železnice v Ljubljani gosp Josip Kordin je imenovan višjim komisarjem pri generalni inšpekciji  državnih železnic na Dunaju.
—   Občinski odbor senožeški izvolil je v občinski seji dne 22. marca t 1. bivšega okrajnega glavarja v Postojni, gosp.  Viljema viteza Laschana, častnim članom.
—   Papežev jubilej. Povodom 251etnice kronanja papeža Leona XIII poslal je deželni odbor kranjski papežu sledeče voščilo; Sveti Oče! Ko sirom sveta radosti vskipevajo množice, pridružuje se jim najponižnejše podpisani predsednik deželnega zbora kranjskega ter najudanejšim spoštovanjem izroča Vaši Svetosti preiskrene čestitke in voščila. — Srčno prosi Vsemogočnega Boga, ki je dal doseči Vaši Svetosti na stolu Sv. Petra tegaistega vladarska leta. da bi bili Sveti Oče še dolgo blagodejni učitelj vesoljnega sveta,, skrbni pastir narodov in spešitelj zaželjenega miru med rodovi cele zemlje. Izročajoč to voščilo v prepokorni udanosti pred prestol Vaše Svetosti, priporoča sebe in celo deželo očetovskemu blagoslovu Sv. Očeta in se sinovsko udano beleži Vaše Svetosti najpokornejši sin Oton pl. Detela. — Nato je dobil dež glavar nastopni odgovor Njegove eminence kardinala Eampolle: Visokorodni gospod! Predrage volje hitim, da izpolnim naročilo Sv. Očeta, vsled katerega naj Vam naznanim, kako hvaležno je sprejela Njihova Svetost znake udanosti in spoštovanja, katere ste Visokorodni gospod izrazili v pismu z dne 1 mm. (marcija) v imenu deželnega zbora kranjskega. Vzradovali so se Sveti Oče želja in voščil, ki so jih spreieli od Vas, ter zahvaljujoč se zanje, podeljujejo Vam io vsem Članom deželnega zbora kranjskega apostolski blagoslov. O tej priliki se beležim odličnim spoštovanjem preudani  M.  Car. Eampolla m   p.
—   Bolezen mej šolsko mladino. Ljudska šola v Eovtah nad Logatcem je zaradi „ovčjih koz", ki so se pred nekaj dnevi pojavile mej mladino, zaprta in pouk ustavljen. Bolezen je razširjena v celi občini covtarski, ki obsega vasi: Petkovec, Prapretno brdo, Žiberše, Medvedje brdo,  Kleviše itd.
—   Izpred sodišča." Kakor smo ob svojem času poročali, je upokojeni železniški vratar Ludovik Praunseis dne 6. marcija t. 1. po neprevidnosti na lovu pri Studencu ustrelil v stegno lovskega čuvaja Ivana Babnika. Dne 28. m. m. se je vršila zaradi tega pri okrajnem sodišču v Ljubljani kazenska razprava proti Ludoviku Praunseisu zaradi prestopka zoper telesno varnost in je bil le-ta obsojen na globo 20 kron. Dan pozneje pa je Ivan Babnik v bolnici umrl. Kazenska razprava se bode sedaj "obnovila. Če ni postala popred razsodba pravo-moČna, kajti vsled nastopa smrti Ivana Babnika se dejanje Ludovika Praunseisa kvalifikuje kot pregrešek.
—   Rudeči križ. V knjižnici c kr. deželne vlade se je vršil dne 26. m. m občni zbor deželnega pomožnega društva EdeČega križa za Kranjsko. Mesto obolelega društvenega predsednika, gosp. c svetnika Ivana Murnika otvoril je občni zbor društveni podpredsednik gosp. Josip Luckmann in pozdravil navzoče društvene Člane in gospode vojaške odposlance c. in kr. štabnega nadzdravnika dr. Zuckermanna in c in kr. stotnika J. Žagarja. Gospod podpredsednik spominjal se je umrlih Članov, posebno društvenih funkcijonarjev gg I. podpredsednika dr. Keesbecherja, Josipa Kušarja, Antona Kleina, in Josipa Merka, kakor tudi predstojnice gospejnega pomočnega društva gospe Celestine Schiffer. Na poziv g. podpredsednika vstali so navzoči v znak žalosti raz sedežev. Iz poročila o društvenem delovanji v letu 1901, katerega je prednašal društveni tajnik, gosp. Alojzij Merlak, je posneti naslednje: Pri zveznem zboru, kateri se je dne 19. maja 1901 na Dunaju vršil o prisotnosti Nj. c. in kr. visokosti gospe nadvojvodine Marije Valerije in Nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvoda Ludovika   Viktorja   zastopala   sta   tukajšno   društvo   gospoda
višji sodni svetnik dr. Andrej Ferjančič in ekscelenca gosp. grof Anton Pace. Prejšnjemu društvenemu predsedniku, gosp. Emerihu Maverju, izreklo je društveno vodstvo, kakor tudi zvezno vodstvo na Dunaju prisrčno zahvalo za njegovo dolgoletno delovanje. V slučaju vojne ustanovila se bodo na Kranjskem tri zdravilišča, in sicer ena bolniška postaja s prenočiščem, ena rekonvalescentnica in ena bolniška postaja brez prenočišča z opoludansko hrano. Ponudeb zasebnih oskrbovalnic ima društvo 15 za 30 gospodov oficirjev in 51 mož in ponudeb gospodov zdravnikov 9 in gospodov lekarnarjev 3 Za-pomočne akcije v mirnem času ustanovljeni fond znaša sedaj 806 kron 23 vinarjev. Kranjska hranilnica in kranjski deželni zbor darovala sta v društvene namene 600 kron oziroma 200 kron. Kranjska hranilnica je tudi prevzela od društva rdečega križa zalogo vsakovrstnega perila za 444 kron 59 vinarjev, katero je potem podarila bolnicam po deželi. Društvo je imelo preteklo leto 3 častne, 185 rednih in 1 podpornega člana. Društveno premoženje je znašalo 42 938 kron 91 vin. v gotovini in 1130 kron vrednostnih papirjev. Leta 1901 je bilo dohodkov 4374 kron 71 vin., izdatkov 920 kron 66 vinarjev (med temi upravnih stroškov 665 kron 46 vin., podpor 20 kron in kot prispevek k centralnemu fondu 235 kron 20 vin.). Delovanje podružnic je bilo pretečeno leto prav Živahno, za katero je zahvaliti dotičnim predstojnikom podružnic. Pri podružnicah je bilo 656 rednih in podpornih članov in 2 častna člana; podružnice so imele premoženja 18.397 kron 92 vin. — več 16 članov in 1440 kron 68 vin. premoženja kot lansko leto. Prispevke podružnic h glavnemu društvu znašale so 682 kron 49 vin. Poročilo in računski zaključek, katerega so računski pregledniki odobrili, vzela sta se na znanje. Vsem, kateri so pospeševali Človekoljubne namene „Riečega križa", izrekla se je najprisrčneja zahvala, tako Nj. ekscelenci gosp. c. kr. deželnemu predseiniku, visokemu deželnemu odboru, kranjski hranilnici, gg odposlancem k zveznemu zborovanju, gg. vojaškim svetovalcem, gg. predstojnikom političnih oblastev in umirovljena okr. glavarjema gosp. Matiji Grilu in Gustavu del Cottu, dalje gg računskim preglednikom in v Ljubljani izhajajočim dnevnikom Končno se je predlog za združenje deželnega pomočnega društva z gospejnim pomočnim društvom ^Rdečega križa za Kranjsko" sprejel. Ti društvi bodeta naprej skupno delovali in se bo skupno društvo imenovalo: „Deželno in gospejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko.
—   Pogozdovanje Krasa. Na kranjskem Krasu se je zasadilo lansko leto 208.22 ha neplodnega sveta z 2,206.000 drevesci, večinoma črnimi borovci, ki so jih dale državne drevesnice brezplačno, ter jih je tudi južna železnica brezplačno pri vazala Dela je imelo 2197 delavcev, ki so napravili 14205 dnin. Dosedaj je našega Krasa zasajenega 1895 89 ha.
—   Kardinal Missia Pogreb umrlega kardinala se je vršil dne 2 aprila Missia je bil 140 med kardinali, kar jih je umrlo, odkar je Leon XIII. papež Goriški kapitelj je izvolil generalnega kapitularja, ki bo vodil nadškofijo, dokler ne bo imenovan nov nadškof in sicer prosta Andreja Jordana. Zapuščina kardinala Missia utegne biti precej znatna, ker je umrli kardinal kot ljubljanski knezoškof previdno in jako šted-ljivo gospodaril ter je bil vrhu tega zavarovan za dosti visoke svote. € Pri „Greshamu" je bil že dlje časa zavarovan za 50.000 kron, pri „Mutualu" pa se je pred 2l/2 letom zavaroval za 100 000 K. „Mutual" izplača zapuščina 104.000 K, ker znaša 4000 kron kardinalov delež na čistem dobičku tega zavoda. Ouje se, da je umrli kardinal zapustil vse to imetje duhovniškim zavodom v Gorici.
—   Iz italijanskega taborja na Goriškem. V Gorici je pred kratkim začel izhajati dnevnik „Gazzettino", ki hoče biti demokratično   liberalen  in   pobija dosedanjega absolutnega
gospodarja goriških Lahov, deželnega glavarja Pajerja, in njega politično društvo „Unione". Sploh se kaže, da se je laČela Pajerjeva ladja pogrezati. V furlanskih kmetskih občinah je bil izvoljen klerikalec dr Faidutti, ki je po krvi Slovenec in tudi doslej že ni izjavil, da je renegat. Faidutti se najbrže ne pridruži nobenemu klubu. — V furlanskem veleposestvu je bil. kakor znano, zcpet izvoljen conte Panigaj Ta se je bil odpovedal mandatu, ker ni hotel plesati, kakor je žvižgal Pajer. Panigaj se ni poravnal s Pajerjem in je bil izvoljen proti Pajerjevemu političnemu društvu „Unione*\ ki je imelo prvotno že druzega kandidata določenega, a se ga ni upalo postaviti, ker so se bili Furlani med seboj dogovorili, da zopet volijo Panigaja.
—   Tržaško časnikarstvo. Namestništvo v Trstu je ustavilo izdajanje italijanskega protižidovsk^ga lista „Avanti", in sicer zaradi dopisa glede ravnanja z vojaki pešpolka št 47. Kadar bodo izjemne naredbe razveljavljene, bo „Avanti" zopet lahko izhajal. — V Trstu se snuje list „11 Šole", ki bo zastopal antisemitsko strujo Govori se, da sta dunajski župan dr. Lufger in njegov pobočnik Schneider s tem projektom v zvezi. Že sedaj je očitno, da bo ta list Slovencem  sovražen.
—   Slovansko bogoslužje. Poroča se, da je Rim novic potrdil slovansko bogoslužje za krško škofijo in „Tages-post"  javlja, da se je v nedeljo v nekaterih cerkvah že uvedlo.
—   Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi na belo nedeljo dne 6 aprila svoj zabavni večer v dvorani restavracije „Regensburgerhof", Dunaj I. Sonnenfelsgasse 2. Vspored je sledfč: Predavanje gosp. K. nNekoliko o socijalnem življenju v Slovencih" ; po predavanju sledi petje društvenega pevskega zbora. Začetek ob 6  uri zvečer.  Prijatelji društva dobro došli!
—   Umrl ,je v Ljubljani v starosti 70 let umirovljeni stotnik gosp. Vincenc Hubschmann, imetelj vojne kolajne in častnega zaslužnega križca. Pokojnik je bil rodom iz Spodnjega Štajerja in je imel v Brežicah svoje posestvo, a živel je dolgo let v Liubljani, za katero je imel prav posebne simpatije. Pokojnik, ki je bil ob^e priljubljen, je bil velikodušen podpornik revežev in si je zlasti za dijaško in ljudsko kuhinjo v Ljubljani pridobil nevenljivih zaslug. Lahka mu žemljica in ljub spomin!
—   Ubil se je železniški čuvaj Matevž Soklič iz Most na Gorenjskem. Padel je ponoči čez škarpo.
—   Nesreča vsled zanikrnosti. Marija Polak, stanujoča pri Turlovcu poleg Litije, pustila je oletno hčerko Marto sedečo na štedilniku, v katerem je poprej menda še dobro zakurila in se potem odstranila. Vnele so se cunje in drva in otrok se je med groznimi mukami popolnoma spekel. Ker je bilo ravno veliko nedeljo, bilo je kmalu polno ljudi na licu mesta. Nejevolja zbok tolike nemarnosti je bila splošna. Zanikrna mati se bode morala pri sodniji zagovarjati, ker je morala biti več ur od stanovanja, da je bilo mogoče, da se je deklica spekla kakor pečenka.
—   Prevarani pohabljenec. Reški listi poročajo: Ivan Kučan je šel kot mlad mož v svet. V Kajiri v Egiptu ga je zadela velika nesreča. Pri neki eksploziji je oslepel in odtrgani sta mu bili obe roki. Vrnil se je domov in začel pravdo za odškodnino. Ko je sodišče njemu v prid razsodilo, ponudil se mu je dober prijatelj, da stori zanj vse korake, kar jih je treba, da se dobi odškodnina. Kučan je prijatelju zaupal in dobil 5000 frankov. Daroval je prijatelju stotak, da je vse tako dobro opravil. Sedaj pa so tega prijatelja zaprli, ker je prejel 50.000 frankov, a le deseti del odštel pohabljencu, drugo pa sebi pridržal.
—   Sod ga je zmečkal. 321etni Fran Jenčič, mizar iz Bat, je hctel pomagat zvaliti raz voza neki sod. Komaj pa se je približal vozu, zdrsne   sod   in  se zvali na njega ter ga
je tako strašno zmečkal, da so ga morali takoj prenesti v bolnišnico in je malo upanja, da ostane pri življenju Jenčič je oče osmero otrok.
—   Osem jih zgorelo. V Bostonu je izbruhnil pred par dnevi v neki hiši ogenj, v katejri so stanovali večinoma Italijani. Kot posledica jih je osem mrtvih, trije težko opečeni, trije hudo poškodovani vsled skoka skozi okno, ostali pa ve$ ali manj pohabljeni. Zgoreli so štirje moški, tri ženske in jeden otrok
—    16 let po nedolžnem v ječi je bil brat nekega Schlusselberga, ker so ga obsodili, da je leta 1878 umoril neko kmetico Obsojen je bil na vešala. a potem pomiloščen na dosmrtno ječo Sedaj je umrl in hkrati so tudi dognili, da on ni morilec, ampak njegov brat, ki je sedaj 70 let star in katerega so že potegnili  v zapor
—   Poskusen samomor — s slivovko. Na Dunaja je šel te dni šestošolec Friderik K. v neki hotel in je zahteval tam sobo, v katero se je zaklenil Dve uri pozneje je zaslišal sluga hotela težek padec v sobi dijaka. Uiomili so vrata in našli dijaka — na tleh nezavestnega Na mizi pa je bila steklenica, v kateri je bilo še malo slivovke. Zdravniki so dognali, da ?e je hotel dijak z alkoholom zastrupiti. Friderik K. je pozneje sam priznal, da se je hotel zastrupiti, ker je dobil v šoli slabo spričevalo.
—   Kako se v Ameriki kregajo časnikarji. Iz Cle-velanda se poroča: Poljska lista v Clevelandu „Kuryer Cle-velaDdski" in pa „Polonijau sta si prišla v lase. „Kuryerjevu uslužbenec Edvard S. Smilaek je v soboto zjutraj ob 3. uri ulomil v urad „PolonijeM na 2083 Broadway ter pričel razmetavati po tiskarni. Zmešal je črke iz različnih omar vse križem Odprl je nekaj že zaklenjenih form tako, da je padel ves stavek skupaj. Porušil je dalje vse čolne, v katerih so bila nastavljena imena naročnikov in vsled tega zadnjega čina bo morala ^Polonija" skoraj prenehati z izhajanjem, ker so ji imena naročnikov m čas, kdaj poide njih naročnina, popolnoma zgubljena. Teodor Gluzinski. uiednik „Polonije", je bil ves iz sebe,  ker je našel tiskarno v takem položaju.
—~ Veleizdajstvo. V Varšavi je bil nedavno aretiran polkovnik ruske armade Grimm. pribočnik generala Puzvcev-skega, ker je prodajal nemški vladi ruske mobilizacijske načrte. Opomniti nam je, da je ta izdajica zaslužil pri tem lepem delu 400 tisuč rubljev. — Grimm je bil takoj postavljen pred vojno sodišče in ko se je dokazala njegova krivda, bil je ustreljen. To se je zgodilo 7 t m. ob 8. uri zjutraj Izdajica je svojo krivdo priznal in je še dostavil, da to svoje delo smatra kot dokaz kreposti, ker se je tudi v ruski armadi vedno čutil Nemca in da je to, kar je storil, delal iz ljbežni do svoje nemške domovine. Ko mu je prokurator na to opomnil, da je svojo ljubezen do domovine prodajal za drag denar, je izdajica potuhnil glavo in molčal. Na to so zagrmele ruske puške in nemški izdajica se je zgrudil na zemljo Ta slučaj opominja Rusijo, naj se varuje svojih dobrih nemških prijateljev.
—    Zgodovina influence. Stdaj ko je minul oni mokri čas, v katerem je povsod znana inrluenca tako navadna v hišah, poglejmo nekoliko v zgodovino, ki prvič omenja in-rluenco 1. 584 Takrat je bilo kakih 6 let vreme izvanredno mouro in za njim je sledila zopet huda suša. Posledica temu nenaravnemu vremenu je bilo splošno glavobolje, kihanje in zevanje tako, da so ljudje kar mrtvi padali na ulicah. Tudi živina je trpela na tej bolezni. Posebno slabo je bilo na Francoskem, Španskem, v Italiji in Normandiji sploh v južnih deželah. Leta 1327. besnela je posebno v Italiji. Leta 1405. in 1410. nastal je v Parizu epidemični katar s kašljem in glavobolom, da so morali zapreti vse urade in trgovine, ker je bilo vse bolno. Začetkom marca 1. 1404 obolelo je v samem Parizu do 100.000 ljudi ter so tudi cerkve bile zaprte. Leta 1510. bila   je   zima  suha, a inrluenca se  je pojavila več ali