Iz Jernejeve malhe

Da se svet vrti in se v njem dogajajo različne spremembe, ve povedati
! že vsak otrok. Tisko, kar je bilo nekdaj dobro in zanimivo, mogoče prav
\ danes ni več. Gospodarska aktivnost in tržna uspešnost se tudi v naši
\ občini spreminjata.

Naši nekdaj uspešni tekstilni obrati z velikimi težavami kljubujejo
j neizprosnemu konkurenčnemu trgu. V negotovosti so se našli delavci
obrata Kroj s Krke. Napovedana reoiganizacija dela v obratu Krka je
j pospešila pogovore, na katerih so bile posredovane informacije, zamisli in
iskanje novih poti za sanacije. Vodilni so vedeli povedati, da zaradi
odmaknjene lokacije, slabše tehnične opremljenosti in neustrezne
\ usposobljenosti delavcev obrat ne more več slediti potrebni kvaliteti izdel-
i ka, veliki produkciji in nizki ceni. Rešitve se iščejo v veliki meri na zda-
\ jšnji lokaciji, iz\’en nje in na koncu tudi v matičnem delu firme v Škofji
j Loki.

Indos, novi lastnik nekdanjega Sinolesa, se pripravlja na zagon organi¬
zacije in nove dejavnosti. Ustvariti morajo nove pogoje, zato je treba
začeti z registracijo firme, kar zahteva veliko papirnega dela. Z novim
letom naj bi približno 250 delavcev začelo ustvarjati sebi in posredno tudi
kraju v prid.

Nekdanji Agrostroj je z novim lastnikom g. Akrapovičem našel
uspešnega obrtnika, saj je na zahtevnem trgu našel svoj prostor. Ob šir¬
itvi firme bodo še kako potrebni tudi kvalificirani in inventivni delavci.

/ Občinski prostorski plan je nastajal kar nekaj let. V tem času so se
I pojavile nove usmeritve in nove potrebe. Pojavili so se novi investitorji, ki
\ želijo vlagati v prostor za javne potrebe in za najrazličnejše usluge.

V teh dneh bo svečano podpisana pogodba med izvajalci in Darsom za
izvajanje del na pomožnih objektih avtocestnega odseka Višnja Gora -
Bič. Z novim upanjem in novimi težavami, ki jih bo prinesla gradnja, je
bil seznanjen občinski svet. Mnoge naše pripombe so bile upoštevane,
mnogi ukrepi bodo izpolnjeni pred gradnjo. Dokončni dogovor pa bo
pomenil podpis soglasja občine z "avtocesto".

Ko so otroci na počitnicah, se opravljajo investicije in vzdrževalna dela
v naših šolah in vrtcih. Šola v Višnji Gori se gradi, projektna doku¬
mentacija za osnovno šolo ob šolskem centru se pripravlja, na šoli
Šentvid se zaključuje adaptacija, ki bo omogočila razširitev vrtca na
celoten prostor v objektu vrtca v Šentvidu. V prostorih Traiga v Ivančni
Gorici so se začela opravljati manjša dela za pripravo začasnega prosto¬
ra, da bo možen tudi tu dodatni vpis. V Zagradcu pa projektanti delajo
zadnje črte, zamisli sprememb, da bo ustreznost zadostila potrebi, tako
zdravstvu kot vzgojno-varstvenemu delu. 1. september zahteva nove pros¬
tore za malčke, ki bi ob neoperativnem razmišljanju lahko ostali še dolgo
časa pred vrati. Le z velikimi besedami, ki jih znova in znova modruje¬
jo učene glave, ne bi prišli daleč, saj se ideja ne konča z besedo, ampak z
dejanjem. Pod dela so običajno podpisani avtorji. Pri nas se dogodi, da si
dobre plati prilastijo zlagani politiki, slabosti pa se pripišejo ljudem, ki
delajo in napake tudi priznajo.

Obisk prijateljev iz Hirschaida v Nemčiji nas je prepričal, da smo lahko
zelo ponosni na lokalno zgodovino in lepoto našega kraja. Predolgo ne
velja vztrajati na preteklosti, zato je tudi v sedanjosti treba delati za
jutrišnjo zgodovino. Če je treba, moramo vse lepote, značilnosti in zna¬
menitosti naše občine na novo odkriti.

To so storili tudi meščanke in meščani Višnje Gore ob praznovanju
520-letnice pridobitve meščanskih pravic. Mestna hiša je z novo obleko
spet postala prava lepotica med ostalimi objekti starega mestnega jedra.
Ponos krajanov - ni kaj!

Meščanom želimo še veliko takih praznovanj.

Župan Jernej Lampret

Na letošnjem 29. taboru pevski zboru v Šentvidu je sodelovalo več kot 240 pevskih zborov s 6.000 pevci. Veličasten
ognjemet na predvečer tabora.

Obiskali so nas prijatelji iz občine Hirschaid

Ogledali šo si naše kulturne in turistične zanimivosti in se z nami tudi
poveselili. Upajmo, da so odšli domov z dobrimi vtisi.

~J^.rajevna ilmpnoit

\Jlinja Cjot

tora

Višnja Gora praznuje letos 520-letni-
co, odkar je dobila mestne pravice.

ZADNJA VEST:

AVTOCESTA VIŠNJA GORA - BIČ DO KONCA 1999

V ponedeljek, 13. Julija , so v
gasilskem domu v Stični slavnostno
podpisali pogodbo za pripravljalna
dela za gradnjo avtomobilskega

odseka avtoceste Višnja Gora - Bič.

Podpisali so ga najvišji predstavni¬
ki izvajalcev, gradbenih podjetij:
SCT, d.d., Ljubljana, Primorje, d.d.,

Ajdovščina in GIZ Gradis ter Jože
Brodnik, predsednik uprave DARS.

Avtocestni odsek Višnja Gora -
Bič, je prvi odsek slovenske avtoces¬
tne smeri sever - jug, ki so ga s pod¬
pisom te pogodbe začeli graditi v
okviru Nacionalnega programa
izgradnje avtocest v Republiki
Sloveniji. Hkrati pa je ta odsek ses¬
tavni del evropskega koridorja števil¬
ka X.

Slavnostnemu podpisu je pris¬
ostvoval tudi minister za promet in
zveze Anton Bergauer, ki je v svojem
nagovoru med drugim povedal, da
bo odsek Višnja Gora - Bič dolg pri¬
bližno 11 kilometrov, veljal skoraj 13
milijard tolarjev. Po njegovem zago¬
tovilu naj bi bila cesta nared do
konca naslednjega leta.

računalniški inženiring d.o.o.
Cesta O. g. odredov 17, Iv. Gorica
tel. : 769-040, fax : 769-045
GSM : 041/612-923, 661-972

LaMaS

RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz
TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični
MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki
PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna














POZIV VINOGRADNIKOM IN VINARJEM

GOVEDOREJSKO DRUŠTVO
STIČNA

V skladu z 42. členom Zakona o
vinu in drugih proizvodih iz grozdja
in vina (Uradni list RS, št. 70/97) je v
pripravi nov register pridelovalcev
grozdja in vina ter kataster vino¬
gradov. Področje bo urejal Pravilnik
o načinu vodenja in vsebini katastra
vinogradov, registra pridelovalcev
grozdja in vina in proizvajalcev
dnigih proizvodov iz grozdja in vina,
o prijavi letnega pridelka in prijavi
zalog vina, ki bo začel veljati z letošn¬
jo trgatvijo, in sicer za vino letnika
1998.

Na podlagi 8. člena Zakona o
vinu in drugih proizvodih iz grozdja
in vina (Uradni list RS, št. 70197) se
v register vpišejo fizične in pravne
osebe, ki

- pridelujejo grozdje in imajo v
lasti, zakupu oziroma v drugačni
obdelavi 0,05 ha ali več vinogra¬
da na ozemlju Republike
Slovenije ali manj kot 0,05 ha, če
dajejo grozdje, vino oziroma
druge proizvode v promet;
-pridelujejo grozdje, imajo stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji
in so imele ob uveljavitvi zakona
vinograde v lasti ali zakupu v
obmejnih območjih držav, ki
mejijo na Republiko Slovenijo,
če prepeljejo grozdje, vino oziro¬
ma druge proizvode na območje
Republike Slovenije;

-pridelujejo vino oziroma druge
proizvode iz kupljenega grozdja,
mošta ali vina.

Novi pravilnik bo usklajen s pred¬
pisi Evropske skupnosti in zato
zahteva pri prijavi podatkov  v vse
štiri evidence nekaj več podatkov kot
trenutno veljavni Pravilnik o načinu
vodenja registra proizvajalcev grozd¬
ja in vina in o minimalnih pogojih za
vpis  v register (Uradni list SRS, št.
16/78). Po novem zakonu pa so za
razliko od starega dolžni vpisati v
kataster vinogradov svoje površine
tudi tisti vinogradniki, ki svojih
pridelkov ne tržijo, če obdelujejo več
kot 0,05 ha vinograda (se pravi tudi

ljubiteljski pridelovalci, ki obdeluje¬
jo več kot 0,05 ha, vendar pa tem ne
bo potrebno prijavljati pridelka, če ga
ne tržijo). Eden od razlogov, zakaj je
vpis vseh površin pod vinogradi v
kataster vinogradov tako pomemben,
je tudi ta, da je  v Evropski skupnosti
za vsako državo članico določena
kvota površin, zasajenih z vinsko
trto, ki jo lahko neka država ima.
Državi članici se tudi na osnovi
površin, zasajenih z vinogradi, ob
vstopu v Evropsko skupnost oziroma
nekaj let pred vstopom določi kvota
površin, ki jih lahko obnovi oziroma
na novo zasadi z vinsko trto! Zato
želimo v kataster vinogradov vpisati
čim več površin, zasajenih z vinogra¬
di, ki jih dejansko imamo.

Če do sedaj še niste vpisani v reg¬
ister, se vpišite na tisti upravni enoti,
v kateri leži večina vaših vinogradov
oziroma imate v njej vaš proizvodni
obrat ali sedež (če ste pravna oseba

oziroma samostojni podjetnik) oziro¬
ma v tisti, v kateri se vodi register, če
se v vam najbližji ne vodi.

Register se vodi v naslednjih
upravnih enotah: Ajdovščina,

Brežice, Celje, Črnomelj, Gornja
Radgona, Izola, Koper, Krško,
Laško, Lenart, Lendava, Ljutomer,
Maribor, Metlika, Murska Sobota,
Nova Gorica, Novo mesto, Ormož,
Pesnica, Piran, Ptuj, Sevnica,
Sežana, Slovenska Bistrica,
Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju,
Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Velenje,
Žalec.

Ker je predpogoj za prijavo pridel¬
ka (in s tem za dodelitev naziva
porekla pridelka) vpis pridelovalca v
register in njegovih površin v kataster
vinogradov, vas pozivamo, da tisti, ki
do sedaj še niste bili vpisani v register,
zakon pa to od vas zahteva, in tisti, ki
ste že vpisani, pa boste po novem
pravilniku dolžni prijaviti manjka¬
joče podatke in vse nastale spremem¬
be, to svojo dolžnost opravite še pred
novo trgatvijo. V nasprotnem
primeru bo na upravnih enotah ob
prijavi pridelka prihajalo do velikih
zastojev ter nepotrebnih komplikacij,
ki pa si jih verjetno niti vi niti refer¬
enti na upravnih enotah ne želite.

Opozarjamo vas, da se neupošte¬
vanje zakona in pravilnika (če
nekdo, ki bi moral biti, ni vpisan v
register ali pa ne prijavi vinograd¬
niških površin in ostalih zahtevanih
podatkov) kaznuje na podlagi 47. in
48. člena Zakona o vinu in drugih
proizvodih iz grozdja in vina.

Podatke za vpis priglasi na obraz¬
cih, ki jih dobite na upravnih enotah,
kjer se vodi register, ter pri pred¬
stavnikih kmetijske svetovalne
službe.

Kakovostno letino vam želi

Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano

Pred leti ustanovljeno
Govedorejsko društvo Stična je
ponovno pričelo aktivno delovati
pod vodstvom Antona Čebularja,
kmeta iz Doba. V tem mesecu smo
imeli dve seji upravnega odbora.
Največ smo govorili o statutu
bodoče Zveze govedorejcev,
navodilih vzorčenja mleka in načinu
oblikovanja cene kravjega mleka,
rejskih ciljih in selekcijskem delu.
Na sejo so bili povabljeni: Tone
Bergant, dr. vet. med. iz osemenje¬
valnega centra Preska, Miha Skubic,
dr. vet. med. iz veterine Dobro,
d.o.o., Franc Škufca, predsednik
Združenja za rjavo pasmo Slovenije,
in Kmetijska zadruga Stična.

Predstavljeni so bili rejski cilji
posameznih pasem. Po zadnjih
podatkih na našem območju
narašča delež simentalske pasme na
račun rjave pasme. Kmetje bi morah
bolj slediti rejskim ciljem in se
usmeijati v mlečno in mesno rejo.
Ob tem je zelo pomemben izbor
bikov za osemenjevanje. Vsaka

kmetija mora poznati svoj rejski cilj.
Zelje po posameznih boljših bikih je
potrebno sporočiti vsaj tri tedne
pred predvideno osemenitvijo na
Veterinarski zavod. Osemenjevalci
in mlečni kontrolorji so kmete
dolžni seznanjati z izborom bikov za
osemenjevanje, za nekatere je
potrebno doplačilo, kar je razvidno
iz spodnje razpredelnice.

Franc Škufca je predstavil pomen
Pasemskih zvez in pomembnost
rejskih ciljev. Poudaril je, da se
morajo kmetje nenehno izobraževati
in le organizirani v društvu bodo
lahko izražali svoje želje in potrebe.

Dogovorili smo se tudi, da v
jesenskem času organiziramo
strokovno ekskurzijo po Sloveniji;
obiskali bomo Govedorejsko društ¬
vo in kmetije na njihovem območju.

V društvo vabimo vse rejce, ki se
ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem z
živinorejo, in jim ni vseeno, kakšna
prihodnost jih čaka na tem področju.

SEZNAM BIKOV ZA OSEMENJEVANJE V LETU 1998/99

RJAVA PASMA - testirani biki s povdarkom na MLEKO:

ČRNO-BELA PASMA - testirani biki LIMOUSINE PASMA - mesna pasma

Vodile se bodo štiri evidence:

• KATASTER VINOGRADOV, v katerem se vodijo podatki o površinah,
zasajenih z vinsko trto;

. REGISTER PRIDELOVALCEV GROZDJA IN VINA TER PROIZVA¬
JALCEV DRUGIH PROIZVODOV IZ GROZDJA IN VINA, v katerem
se vodijo podatki o pridelovalcih, ki te površine obdelujejo in pridelujejo
grozdje, mošt, vino ter druge in stranske proizvode iz grozdja in vina.

• PRIJA VA LETNEGA PRIDELKA, v kateri se vodi pridelek s teh površin
in je skupaj z vpisom v register in kataster osnova za dodelitev naziva
porekla temu pridelku;

• PRIJAVA ZALOG VINA, v kateri se vodi zaloge vina, ki ob pričetku
novega vinskega leta ostanejo v kleteh.

MOZIRSKI CVETLIČNI GAJ IN KOROŠKA

To je bil cilj izleta, ki smo ga orga¬
nizirali ob otvoritvi spomladanske
razstave cvetja v gaju Mozirje.

Napisali smo plakat in kmalu je bil
avtobus zaseden do zadnjega sedeža.

Nad izletom so bile navdušene
predstavnice ženskega spola, ki si
rade ogledujejo cvetje. Spremili pa
i0  jih tudi moški.

Odpeljali smo se ob 7. uri preko
Litije in Trojan do Mozirja. Ker je
Koroška nekako oddaljena
e m alo poznali. Ustavili
'tarem mestu Slovenj Gradec. Tu
>mo imeli premalo časa, da bi si
ogledali vse znamenitosti, katerih ni
malo.

smo jo
smo se v

- 1972). V tem muzeju, ki se nahaja v
cerkveni stavbi, nas je pričakal
sedanji, zelo svetovljanski župnik.
Ko smo vstopih, smo bili prijetno
presenečeni, saj nas je sprejel s
pesmijo En hribček bom kupil.
Seveda smo mu vsi pritegnili in pevs¬
ki zbor je bil tu. Povedal in razkazal
nam je veliko zanimivosti. Dalje smo
si ogledali cerkev Sv. Elizabete iz 13.
stoletja, natančneje iz leta 1251.
Poleg te prelepe cerkve stoji še man¬
jša, cerkev Sv. Duha, ki je 200 let
mlajša, vendar je poslikana s preču¬
dovitimi freskami slikarja Andreja iz
Ottinga. V tej cerkvi so sodili
nepokornim meščanom in jih takoj
tudi kaznovali.

ta

v

več

V času našega obiska je bila odpr-
galerija likovnih umetnosti.

Potekala je 12. razstava domačih in
umetnostnih obrti kovaštva, čevl¬
jarstva, medičarstva in svečarstva,
lesarstva in oglarstva.

V Slovenj Gradcu in okolici so se
rodili in ustvarjali: baročni slikar
Strauss, skladatelj Flugo Wolf, pes¬

nik Ernest Goli, kipar Franc
Bernekar, pisatelja Franc Ksaver
Meško in Ljuba Prenerjeva ter
pisatelj Prežihov Voranc, pa tudi
danes znani slikarji Jože Tisnikar,
Karel Pečko, Bogdan Borčič, Franc
Berhtold in drugi.

Mislinjska dolina odpira še
mnogo zanimivih stvari, od športne¬
ga letališča, smučišč do številnih tur¬
ističnih kmetij, ki imajo lepe pen¬
zione v hribovskih vasicah, s katerih
se ponuja prelep razgled.

Če vam bo čas dopuščal, si oglejte
te kraje, ki ponujajo še mnogo,
mnogo več od opisanega, le da se
vsega v enem dnevu ne da obiskati.

Preživeli smo lep sobotni dan in se
vrnili domov dobro razpoloženi in
spet bogatejši ob spoznavanju lepot
naše dežele.

Za TD Šentvid pri Stični
Milka Hrovat

Najprej smo si ogledali bivše gra-
Lo poslopje Rotnturn, ki je lepo
reurejeno in ima v njem sedež
'estna občina. Preko glavne ceste
j' 10  prišli do muzeja, v katerem so
r ani starinski predmeti in slike
abožne vsebine, edinstvene
; Vro Pi in  celo v svetu. Zbirko je . „

4  urejal mestni župnik in častni

anonik, gospod Jakob Soklič 11893 ouau^, •>,.--j • - _____

—_ ___—;—, , nno  778  nas lil-Ml  Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Junj Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko,

Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinsk, svet Občine Ivančna Gonca. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolskatj. telleton ^ ^ ^ ^  ^ Rcko Marjeta  ciavan (lektor). Petra Bahorič Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec

p ani Sever Urerinitn 1 . • „ - , ■ „ H «i urednik Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Le p n „ MAN Graflka  d n o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno m ga prejemajo vsa gospodinjstva v

rr >e,iistvn^rv, < !.?: IS |^ ” dbor:  Andrej Agmc, 8 a ™ 1 i _ 1 i n priprava:  AMSET Macedom, ^^^^'SneSSS^ktde 3 za Informiranje^št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega

Ime in št. bika

MORIN 160864

HARIS 160948

UR 160994

Govedorejsko društvo Stična
tajnica: Darja Janežič, kmet. ing.

J

M-KZ Stična vam v samopostrežnih trgovinah v
Ivančni Gorici, Zagradcu, Radohovi vasi in na Muljavi
po akcijskih cenah nudi:

V.

OLJE CEKIN, KAVO BAR, PIVO V
PLOČEVINKAH, PRAŠEK AVA, LUČKE IN
KORNETE ZA VROČE DNI in še vrsto
drugih artiklov po izredno ugodnih cenah.

Mesar Vojko pa vam poleg ostalega mesa v mesnici in
delikatesi v Ivančni Gorici nudi specialitete za žar in
razne vrste mesnih izdelkov.

PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!!

M-KZ STIČNA

\

/

• uuuui. /vnurej /\gniu, giavm m uugvum* v. -

Mtjstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; KačunatnisKa ''"“TV (U List RS  št. 4/92) in .

'n; brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi P“TproSodo £ stopnji 5%.

točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuj e davek od prometa prmzvodt^-M-


državne finančne intervencije za

leto 1998 ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
TER PROIZVODNJE HRANE

Uradni list Republike Slovenije št. 46 z dne 19. 6. 1998 prinaša Uredbo o uvedbi finančnih interven
cij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1998.

Podpore so v glavnem enake kot v prvem polletju, višja je le tista za kg prirasta žive teže goveda.

I polletje - hribovska območja 15 SIT za kg žive teže,

- gorske, višinske, strme kmetije in kraško območje 20 SIT za kg.

II polletje - hribovska območja 20 SIT na kg prirasta,

- gorske, višinske, strme kmetije in kraško območje 40 SIT za kg prirasta žive teže.

Prav tako je že letos v uredbi napisano, da bo v letu 1999 podpora za žival, ne več za kg prirasta.
Ponovna uredba prinaša subvencioniranje obresti od posojil za financiranje tekoče kmetijske

proizvodnje.

Regresirala se bo realna obrestna mera, največ do višine 6 % letno, in sicer za kredite od 1.1. 1998
do 30. 9. 1998.

Ker je gradivo zelo obširno, veliko je razpisanih postavk za različne podpore, obveščamo vse kmeto¬
valce, da smo vam z dodatnimi informacijami na voljo v Kmetijski zadrugi Stična oz. v Kmetijski sveto¬
valni službi, enota Ivančna Gorica, ter v Hranilno-kreditni službi Ivančna Gorica.

OD FUŠARJA DO OBRTNIKA

ŽE JULIJA LICENCE TUDI ZA JAVNE PREVOZE S
TOVORNIMI MOTORNIMI VOZILI DO 3,5 TON

V aprilu letos je izšel predlog Zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o pre¬
vozih v cestnem prometu, kar bo prineslo
novost, da bodo morali vsi, ki se ukvarjajo z
javnimi prevozi do 3,5 ton, pridobiti licen¬
co.

Predvideva se, da bo zakon pričel veljati
že julija letos, rok za pridobitev licence pa
bo konec marca 1999.

Postopek bo enak kot za avtoprevoznike,
ki to listino že imajo, prav tako bo enak
strošek postopka pridobitve, to je okoli
80.000 SIT.

Pogoj izobrazbe ni predpisan, opraviti pa
bo treba preizkus znanja.

Pri pridobitvi licence so izvzeti prevozi z
vozili, ki so namenjena potrebam javne
varnosti, obrambe in potrebam državnih

organov, prevozi s poštnimi in intervenci¬
jskimi vozili ter prevozi za medicinske in
humanitarne namene.

Licence so predvidene tudi za prevoze za
lastne potrebe, ki zajema vse vrste prevo¬
zov, ki jih posameznik opravlja zase ali za
potrebe lastnega gospodinjstva.

To na primer pomeni, da bo moral mesar
ali serviser, ki za svojo dejavnost uporablja
tovorno motorno ali kombinirano vozilo,
pridobiti licenco za takšne prevoze.

Obrtna zbornica Slovenije je predlagala,
da za prevoze za lastne potrebe licence ne
bi bilo treba pridobiti.

Po uveljavitvi navedenega predloga
zakona bom o pogojih za pridobitev licence
in o tem, ali je bil predlog zbornice sprejet,
pisala v prihodnji številki.

Milena Vrhovec

NOVO O POGOJIH STROKOVNE IZOBRAZBE V GOSTINSTVU

DEJAVNOST ŽUPANSTVA
V MAJU IN JUNIJU

4.5.1998

• Razgovor na Ministrstvu za šolstvo in šport - sofinanciranje gradnje OŠ v Višnji Gori

• Knjižničarska dejavnost v občinah Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica (razgovori na ravni
županov)

6. 5.1998

• Seja upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva

7. 5. 1998

• Seja organizacijskega  odbora za izvedbo kolesarske dirke Po Sloveniji 1998

18. 5. 1998

• Glasbena dejavnost in njena problematika (razgovori na ravni županov)

25. 5. 1998

• Razgovor s predstavniki nosilcev turizma v dolini Krke
27. 5. 1998

• Razgovori s predstavniki investitorjev - gradnja AC in obravnava zahtevkov prizadetih KS v
občini Ivančna Gorica

29. 5. 1998

* Srečanje z mladimi pesniki in pisatelji na Muljavi

1. 6. 1998

• Razgovor s KS Višnja Gora (praznovanje obletnice mesta)

* Razgovor s podjetnikom g. Akrapovičem

8. 6.1998

* Seja Komisije za mandatna vprašanja, volitve,

* Seja Komisije za statutarno-pravna vprašanja

* Usposabljanje tekmovalne ekipe prve pomoči
Litiji)

20. 6. 1998

* Regijsko tekmovanje enot prve pomoči Litija

26. 6.1998

27. 6.1998

28. 6.1998

* Obisk gostov iz Občine Hirschaid

imenovanja in priznanja

pri OŠ CZ (udeležba na regijskem tekmovanju v

Pripravil: Vinko Blatnik

\.

zavod za prostorsko, komunalno
in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o.
taborska 3,1290 grosuplje

uredimo vam kupoprodajo vase

NEPREMIČNINE

- CENITEV NEPREMIČNIN
~ SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE

- UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI

- zemljiškoknjižni PREPIS

- PROJEKTIRANJE stanovanjskih,
\P£SLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV

telefon:

( 061 )
763-078

( 061 )
762 - 246 ^

Z 12. junijem letos je pričel veljati
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o minimalni stopnji izobrazbe
oseb, ki opravljajo dela v gostinski
dejavnosti.

Doslej so morali bodoči gostinci, ki niso
imeli gostinske izobrazbe, opravljati
preizkus znanja, vendar je bil pogoj za
pristop k le-temu, zaključena srednja šola
oz. V. stopnja strokovne izobrazbe. Po
novem pa je pogoj izobrazbe za pristop k
preizkusu znižan s V. na IV. stopnjo.

To pa pomeni, da preizkus znanja lahko
opravljajo vsi, ki imajo končano 3-letno
poklicno šolo oz. so dosegli IV. stopnjo
strokovne izobrazbe.

Zakaj je bil minister za malo gospodarst¬
vo in turizem tako »radodaren«, lahko
samo ugibamo. Saj doslej, kolikor se spom¬
injam, še ni bilo primera, da bi zakonodajo

spreminjali na nižje, to je, za uporabnike
ugodnejše pogoje, ampak ravno obratno.

Naslednja sprememba pa je tudi, da
pogoja strokovne izobrazbe ne bo potrebno
izpolnjevati tistim, ki so se odločili za
opravljanje dejavnosti:

• za pripravo in strežbo enostavnih jedi
(pečen kostanj, pečen krompirček,
pokovka, vroče hrenovke ipd.) in pijač
zunaj gostinskega obrata (na javnih
prireditvah, sejmih, med turistično
sezono ipd.)

• za opravljanje gostinske dejavnosti v
planinskih domovih, ki niso dostopni
preko celega leta z osebnimi avtomo¬
bili ali z žičnicami za prevoze oseb ter

• za opravljanje gostinske dejavnosti s
ponudbo pijač ali napitkov iz avtoma¬
tov.

Pripravila: Jelka Božič

MOŽNOSTI POKLICNE ODLOČITVE ZA TRILETNI
PROGRAM POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA

Po sprejetju nove šolske zakonodaje leta
1996 ima človek na prvi pogled občutek, da je
to ena sama zmešnjava. Res je, da vsaka spre¬
memba prinese veliko negotovosti in je
potrebna velika mera prilagodljivosti, pred¬
vsem pa mora biti človek kar se le da informi¬
ran oziroma seznanjen s njo. V današnjem
času je informacij veliko, le poiskati jih je
treba. Na področju šolstva je veliko spre¬
memb in novosti: devetletna osnovna šola,
različne oblike poklicnega šolanja, celoletni
dualni način, tehniške srednje šole z zaključn¬
im izpitom, strokovne gimnazije z maturo in
klasične gimnazije, poklicni tečaji in višje ter
visoke strokovne šole.

Oglejmo si eno od možnosti poklicne
odločitve za triletni program poklicnega izo¬
braževanja kar na praktičnem primeru.

Dekle hoče postati frizerka in fant mizar.
Kakšne možnosti imata, da se izučita za
omenjena poklica?

Oba imata na razpolago dva načina šolanja:
ali se odločita za šolski sistem, kar pomeni, da
se izobražujeta samo v šoli, praktično znanje
za poklic pa pridobita v šolskih delavnicah in
le minimalno (tri tedne) v obratovalnicah.

Lahko pa se odločita za dualni način izo¬
braževanja, ko se v šoli pridobi splošna znan¬
ja in strokovno teorijo, praktičnega dela pa se
nauči v obratovalnici pri obrtniku.

Poklic mizar.

Prvih 250 vajencev je že v obratovalnicah.
Za šolanje jeseni je bilo razpisanih 329
prostih učnih mest, registriranih učnih
pogodb pa je okrog 137 (stanje v registru
učnih pogodb na Obrtni zbornici Slovenije na
dan 31.5.1998). Vpisati se je bilo mogoče na
srednje šole v Mariboru, Novem mestu,
Ljubljani, Škofji Loki in Novi Gorici. Tu ne

smemo pozabiti, da se tja hodi le v šolo, prak¬
tično delo pa poteka običajno v domačem
kraju, saj si vajenec učno mesto najde v bližini
svojega doma. V povprečju se šola v razmerju
3 : 2, to pomeni 3 dni v obratovalnici, 2 dni v
šoli.

Kdor se npr. Šola za kuhaija, je v prvem let¬
niku 12 tednov v obratovalnici in 30 tednov v
šoli, v 2. letniku 24 tednov v obratovalnici in le
18 tednov v šoli ter v 3. letniku 23 tednov pri
obrtniku in 17 tednov v šoli.

Vendar pa je razvrstitev različna od poklica
do poklica.

Poklic frizer.

Vajenka bo npr. dekle postala šele to jesen,
ker je izobraževalni program prenovljen in je
bil sprejet na Strokovnem svetu za poklicno in
strokovno izobraževanje šele spomladi letos.
Bodoča vajenka pa bo lahko obiskovala šolo v
Ljubljani, Celju, Mariboru ali Kopru.

Razpisanih je bilo 270 učnih mest, registri¬
ranih pa je bilo 145 učnih pogodb (stanje
31.5.1998).

Seveda je pri tej odločitvi zelo važno, da bo
sklenjenih dovolj učnih pogodb za posamezni
poklic za določeno srednjo šolo. Vprašanje je
torej, če bodo vse šole lahko tudi izvajale
pouk za razpisano število učencev. Če bo vpis
premajhen, bodo šole na priporočilo min¬
istrstva za šolstvo in šport skušale združevati
oddelke glede na območja oziroma regije.

Naslednjič bomo spoznali učno pogodbo:
kdaj se jo lahko prekine, kako je z vračilom
nagrade in do kakšnih povračil stroškov je
vajenec upravičen.

Pripravila: Majda Može






















4 STRAN

Ob občinskem prazniku je imel občinski svet občine Ivančna Gorica
slavnostno sejo v Domu kulture.

PODELILI SO LETOŠNJA
OBČINSKA PRIZNANJA

V kulturnem programu pred slavnostno sejo sta na ploščadi pred Novo ljubljansko banko nastopili
Godba iz Stične, folklorna skupina Vidovo iz Šentvida in plesne skupine KD Ivančna Gorica. V Domu kul¬
ture pa so slavnostno sejo popestrili pevci iz Višnje Gore in otroci ivanškega vrtca.

Ivančna Gorica
Poletje 1998

OBČINSKA PRIZNANJA IN NAGRADE
SO PREJELI:

Zlati grb občine je bil podeljen samostanu Stična.

• Nagrado Josipa Jurčiča so prejeli:
Anton Tekavec,

Marko Tratar in

Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora.

Plaketo Antona Tomšiča je prejel Andrej Agnič.
1  Naziv častni občan je bil podeljen

Hubertu Patzeltu in Avgustu Likovniku

Z zlatim grbom občine Ivančna Gorica je bil odlikovan samostan Stična. Vimenu samostanske skupnosti ga
je sprejel opat dr. A. Nadrah. Prosili smo ga za kratko izjavo.

LJUDJE DOBRE VOLJE LAHKO ŽIVE V MIRU

IN SOŽITJU

PLAKETO ANTONA TOMŠIČA
JE PREJEL ANDREJ AGNIČ

ANDREJ AGNIČ ali časopis, v katerem naj bi
se vsak našel

Na začetku bi rad poudaril, da to
odlikovanje zelo cenimo. Takoj smo
ga vključili med eksponate, ki so na
ogled na razstavi ob stoletnici
obnovitve samostanskega življenja v
stiski opatiji.

Za nas je to priznanje cisterci¬
janskemu redu, ki že 850 let soob¬
likuje slovenski duhovni, kulturni in

gospodarski prostor. Gre torej za
priznanje neštetim znanim in nez¬
nanim posameznikom, ki so v duhu
ustanoviteljev stoletja delovali v stiš-
'ki samostanski skupnosti. Veseli nas,
da se vsi zavedamo, da daje ravno
samostan s svojo kulturno-zgodovin-
sko dediščino občini pomen in težo
tako v slovenskem kot tudi širšem
evropskem prostoru.

Istočasno pa vidimo v tem priz¬
nanju tudi dokaz, da ljudje dobre
volje ob spoštovanju drugačnosti
lahko žive v miru in sožitju ter si
medsebojno pomagajo. V strpnem
dialogu in medsebojnem spoštovan¬
ju rasteta tudi moč in lepota življen¬
ja, ki nas vse brez razlik osrečujeta.

Zapisala: M. Ficko

JURČIČEVA NAGRADA ANTONU TEKAVCU

Delovanje lokalne skupnosti obsega tudi področje kul¬
ture v najširšem smislu. Prav tu se želimo ustaviti in
nameniti nekja trenutkov našemu letošnjemu nagrajencu.
To je g. Anton Tekavec, po domače Jurjev Tone, z
Muljave. Kmet, žagar (Jurjeva žaga, ki jo je dal postaviti
grof Fedransberg s Kravjeka, delovala je tudi po zadnji

vojni in dela še danes), amaterski igralec - to so najbolj
skopi podatki o Jurjevem Tonetu.

Njegova ljubezen do igralstva sega kar precej nazaj, ko
je 1964 leta prvič zaigral Krjavlja. Zvrstili so se še drugi
liki: Frtnatek Tihotapcu, v Domnu je igral Urha s
Kastela, v Rokovnjačih vlogo pisarja in v Juriju Kozjaku
resno vlogo opata.

Vse njegove vloge so bile odlične in opažene ter tudi
nagrajene v širšem slovenskem prostoru. Prejel je najvišjo
nagrado, ki jo lahko prejme amaterski igralec.

Tesno je povezano delo Jurjevega Toneta z Jurčičevo
domačijo na Muljavi, ki predstavlja pomemben slovenski
kulturni, zgodovinski in literarni spomenik. Kjerkoli ga
danes srečujemo, ostaja kljub svojim 77 letom g. Tekavec
še vedno neponovljivi Krjavelj, dobrodušneš in hkrati
igriv ter hudomušen Tone.

V mozaik življenjskega dela Jurjevega Toneta doda¬
jamo tudi našo Jurčičevo nagrado za leto 1998.

JURČIČEVA NAGRADA MARKU TRATARJU

Med prejemniki letošnjih občinskih priznanj in nagrad je
tudi Marko Tratar iz Vira pri Stični, sicer študent FDV. To
pot se nagrada namenja mlademu šahovskemu entuziastu,
ki je v svoji sicer kratki tekmovalni karieri dosegel zavidljive
uspehe. Bil je pionirski šahovski prvak Slovenije, leta 1990
je postal prvi slovenski državni mladinski šahovski prvak. V
letu 1992 je bil član olimpijske reprezentance na Filipinih.
Nekaj let kasneje, 1997, pa je dosegel tri najvidnejše rezul¬
tate:

• najboljši posameznik na univerziadi v Argentini, kjer je
nastopil kot član državne slovenske reprezentance;

• kot član državne reprezentance, kjer je slovenska
reprezentanca postala srednjeevropski pokalni prvak,
je bil proglašen za najboljšega posameznika;

• višek kariere pa je dosegel, ko je postal članski državni
prvak.

Mlademu ambasadorju šaha želimo veliko uspehov!

JURČIČEVA NAGRADA VIZ-u Višnja Gora

Vzgojno-izobraževalni zavod
Višnja Gora je ustanova, ki že vrsto
'et deluje na območju naše občine. V
sv ojc delo vključuje mladostnike, ki
jim bivalno okolje ni nudilo tistega,
ar  bi jim lahko in so se kot osebe s
Predznakom neurejenosti znašli v
uvodu, ki naj bi jim pomagal in jih
Vrn >l v normalno vsakdanje življenje.

Delo, ki ga opravlja višnjegorski
av °d, ni lahko niti enostavno.

Pedagoški, andragoški delavci in
defektologi so v marsičem prispevali,
da se je število mladosntikov z
odklonilnimi lastnostmi zmanjševa¬
lo, pa tudi, da se je vse več mladih
ljudi vendarle vključilo v normalno
življenje.

Posebej je treba poudariti vpetost
Zavoda v življenje Višnje Gore.
Opaziti pa je tudi izjemno dobro
vključevanje Zavoda v področje

tovrstne dejavnosti v širšem
slovenskem prostoru. Metode dela
znotraj Zavoda se prilagajajo novim
strokovnim in drugim prijemom ter
metodam. Razširitev dejavnosti in
vključevanje tudi drugih, ki želijo
usposabljati, kaže na to, da omenje¬
na ustanova sledi času in razvoju.

Z veseljem in ponosom izročamo
nagrado Josipa Jurčiča za leto 1998.

DOBER novinar:

• je 24 ur dnevno v službi,

• registrira vse, kar vidi in sliši,

• na videz še tako nepomembne

dogodke posreduje bralcem,

• pri svojem delu je pošten (kar ni

vedno lahko) in objektiven,

• preverja informacije in upošteva

vse plati medalje.

Takole sva se pomenkovala z ured¬
nikom Klasja, rojenim

Novomeščanom in naturaliziranim
"Lučencem". Svojo novinarsko
kariero je začel kot fotoreporter pri
TT in Mladini, kasneje pa nadaljeval
kot novinar pri Delavski enotnosti,
kjer jo je tudi zaključil in se za stalno
naselil na Lučarjevem Kalu. Kako je
pravzaprav zašel v naš konec, sem ga
spraševala. Vsa leta je poročal s
šentviškega tabora pevskih zborov, pa
je obenem tudi iskal in našel prepros¬
to "zatočišče", kamor se je ob koncu
tedna lahko umaknil novinarskim
stresom in postal spet "normalen"
človek.

Pa ga je tudi tu zadela neusmiljena
novinarska usoda: na prigovarjanje in
prošnje znancev je pristal, da bo
pomagal postaviti na noge občinsko
glasilo. No, predvideno eno leto se je
raztegnilo že na štiri. Kaj v teh štirih
letih nikoli ni bil v skušnjavi, da bi se
poslovil od Klasja?...

Neštetokrat, saj je bil in je, žal, še
vedno tako rekoč "fant za vse". Pri
glasilu, kjer v glavnem sodelujejo nov¬
inarski amaterji, je drugače kot pri
profesionalcih. V takih uredništvih
ima vsak svojo natančno določeno
nalogo, pri Klasju pa je Andrej Agnič
glavni, odgovorni in tehnični urednik,
pa še fotoreporter in poročevalec,
pogosto tudi tajnica uredništva. Ko je
začel z urejanjem Novičarja, kasnejše¬
ga Klasja, je občinskim možem
povedal, kako si predstavlja dobro
občinsko glasilo...

Dober občinski časopis po njegov¬
em mnenju pokriva prav vsa področ¬
ja življenja v občini in piše o vsem, kar
ljudi zanima, kjer vsakdo lahko najde

nekaj zase. Seveda je to ideal, ki ga ni
vedno lahko uresničiti, toda dober
urednik in sodelavci se za to vsaj
trudijo. Nekateri mu očitajo, da ne
mara političnih strank. To odločno
zavrača. Pove pa, da je proti temu, da
bi bil občinski časopis glasilo ene
same ali dveh večinskih strank ali pa
celo poligon za politično obračuna¬
vanje. Pred časom je ustanovitelju
predlagal in tudi dosegel, da ima v
vsaki številki vsaka od registriranih
strank (ne le tiste, ki so zastopane v
občinskem svetu) pravico poročati o
svojem delu ali o svojih programih na
približno eni tipkani strani. Odziv
strank je bil kaj skromen.

Kaj pa novinarska objektivnost? Ja,
če hočeš biti objektiven, ljudi, o kater¬
ih pišeš, ne smeš preveč dobro poz¬
nati, ne smeš se na nikogar navezati,
zato je delo novinarja težko. Kaj pa
cenzura? Ali tudi na občinskem nivo¬
ju obstaja? Ne, gotovo ne, v klasičnem
pomenu besede. Pri svojem ured¬
niškem delu sem samostojen in mi
nihče ničesar ne predpisuje. Seveda
pa ima lahko cenzura tudi druge
oblike. Novinarju ni vedno lahko priti
do potrebnih informacij, da bi o
stvareh pisal objektivno. Pogosto
nismo pravočasno ali pa sploh nismo
obveščeni o stvareh.

Če bi želeli res dober časopis, bi
morali imeti čim več in čim hitrejše
informacije. To pravim tudi našim
bralcem, ne le občinskim možem.
Mnogi dogodki, o katerih bi še
pravočasno pisali, bi bili lahko spod¬
buda za sodelovanje med ljudmi v
naši občini. Tako bi bili vsi bolj zado¬
voljni in vsem bi nam bilo lepše.

S to mislijo sva zaključila mod¬
rovanje v sobi uredništva na pod¬
strešju Sokolske ulice 1. Potem sva se
preselila čez cesto in ob kavi in
sladoledu odkrivala, da bi se pravza¬
prav morala poznati že od prej... Iz
časov, ko sva v davnih študentovskih
letih oba sodelovala z reportažami
pri Mladini.

"upanu Občine Ivančna Gorica, g. Jerneju
.ampretu, čestitamo ob njegovi 50 -letnici.
Želimo mu zdravja in še na mnoga leta.



Pogovarjala se je M.A. Ficko







Na podlagi sklepa in odloka podeljujemo

naziv častnega občana
avgustu likovniku

Izjemne naravne, kulturne in
športno - turistične možnosti razvoja
naše občine so marsikoga tako pre¬
vzele, da si je tu uredil svoj dom in
zaživeli polno življenje.

Avgust Likovnik, Ljubljančan,
vendar z vsem srcem Krčan. Sicer
gospodarstvenik, športnik in danes
član olimpijskega komiteja
Slovenije, kegljaški funkcionar, je
svoje delo na Krki usmeril v željo in
cilj, kako dolino prebuditi in ji dati
tisto, kar si naša dolenjska lepotica,
ki je hkrati najdaljša slovenska reka,
zasluži. Skupaj z vodstvom krajevne
skupnosti in ostalimi dejavniki si je
prizadeval, da je v kraju našla svoje
mesto marsikatera nova prireditev,
kot npr: spust kajakov po Krki, tek¬
movanje harmonikarjev, dan ribičev,
Jurčičeva pot, ki je doslej obšla izvir
Krke, ureditev krške jame in še kaj.
Povsod  tu najdemo g.  Avgusta kot
soorganizatorja in človeka, ki zna
prisluhniti težavam in je pripravljen
sodelovati pri vsem, kar pomeni
korak v razvoju kraja ali občine.
Posebno skrb namenja načrtom za
pospeševanje tako turizma kot špor¬
ta in kulture v smislu celotne
ponudbe občine. Urejena krška

jama, ki jo obišče vedno več obisko¬
valcev, narekuje hitrejše orga¬
niziranje vseh dejavnikov. V pripravi
je ustanovitev turističnoinforma-
tivnega centra občine, kar se bo
glede na naravo dela današnjega
prejemnika zagotovo tudi zgodilo.

Svoja prizadevanja, kako ohraniti
bivalno okolje, skrb za naravo in to
vnašati v naše programske cilje, pre¬
naša kot predsednik občinske turis¬
tične zveze tudi na ostala turistična
društva v občini. S sodelavci skrbi,
da organizirane skupine, ki prihajajo
v našo občino, najdejo zadovoljstvo
in potrebno pozornost. Posebno
opazno je njegovo sodelovanje pri
vseh promocijskih nalogah naše
občine (sejem AA, projekt kulturne
dediščine) in izdajanju najnujnejših
edicij. Kot opazovalec naše občine in
oblikovalec se smelo vključuje v
pripravo in izdajo prospektov, pre¬
glednih in turističnih kart, v opreml¬
janje reklamnih in promocijskih
tabel.

Pri vsem tem delu je današnji
slavljenec nepogrešljiv in ob tej pri¬
liki mu zaželimo še mnogo dobre
volje in sodelovanja.

Občinski praznik in slavnostno sejo so popestrili stiski godbeniki, pevci iz
Stične, folkloristi in najmlajši iz otroškega vrtca Ivančna Gotica.

Na podlagi sklepa in odloka podeljujemo

NAZIV ČASTNEGA OBČANA
HUBERTU PATZELTU

STISKA DOBROTNIKA ALI
VEČNA MLADOST

Srednjeveški zapisi o stiškem
samostanu pogosto omenjajo dobrot¬
nike, ki so samostanu pomagali na ta
ali oni način. Da se je nekaj podob¬
nega zgodilo tudi v našem stoletju,
samo dokazuje, da se niti časi niti
ljudje nismo veliko spremenili.

Pred 25 leti so se v Ebrachu, kjer je
gospod Hubert vodil šolo, pripravl¬
jali na jubilejno razstavo ob 850-let-
nici ustanovitve njihove cisterce, ki
pa žal ni več naseljena. Z ženo sta kot
turista obiskala vseh 27 samostanov,
ki jih je Ebrach ustanovil v Nemčiji,
Avstriji, na Češkem, v Švici in
Sloveniji. Od teh jih je večina že
opuščenih, le v osmih še žive cisterci¬
jani. Ko sta odhajala v Slovenijo, o
Stični nista veliko vedela.
Pričakovala sta nenaseljene,
Propadajoče stavbe.

Kar sprašujte, saj smo vendar svo¬
bodni ljudje."

Tako je tujima obiskovalcema
odgovoril p. Simon Ašič, ko sta ga
v prašala, če bi se hotel pogovarjati z
njima. Tako so odgovarjali le redki v
deželah, kjer so življenje sodržavl¬

janov krojili komunisti. Na nemška
gosta je ta življenjski in državljanski
pogum naredil izreden vtis. Po drugi
strani pa sta lahko videla, v kako
skromnih, da ne rečemo nemogočih
bivalnih razmerah so živeli takrat
stiški cistercijani, saj je bila večina
stavb še podržavljenih in slabo
vzdrževanih. Dohodkov niso imeli
tako rekoč nobenih, osem ljudi, med
njimi starejši, je živelo v izredni
skromnosti oz. revščini. Ko sta se
vrnila domov, sta takoj organizirala
pomoč. V nekem samostanu so
odkupili pečico za peko hostij in
nabrali 1200 DEM prostovoljnih
prispevkov. S temi darili sta se vrnila
v Stično.

S pečico so lahko začeli peči hosti¬
je tudi za druge župnije in si tako
zagotovili skromen, a stalen vir
zaslužka. Ob obiskih sta videla, kako
strehe in žlebovi propadajo, saj so
cistercijani zmogli le najnujnejše.
Država v tistih časih ni imela posluha
za potrebe med vojno bombardirane¬
ga samostana. Spet sta po povratku
domov s pomočjo g. Kellerja, župana
v Ebrachu, nabrala nekaj denarja
preko mednarodnih cerkvenih
ustanov in ga prinesla v Stično. S

temi sredstvi so plačali najnujnejša
popravila v samostanskem komplek¬
su.

Rada se spominjata, kako sta bila
p. Simon in p. Pavel gosta v Ebrachu,
ko so praznovali 850-letnico
ustanovitve njihovega samostana.
Ponju so šli z avtomobili, saj si vožnje
ne bi mogla plačati. Oba sta osvojila
srca ljudi in Stična je zanje postala
resničnost.

850 let Stične

Zakonca Patzelt sta se 1.1978 pre¬
selila v Hirschaid, kjer je bil gospod
ravnatelj, dokler ni 1. 1982 hudo
zbolel za rakom. K sreči je ozdravel.
Takrat je sklenil, da bo vse sile do
konca svojega življenja posvečal
Stični. Za to je imel že 1.1984/85 lepo
priliko. Na to obdobje ga vežejo tudi
najlepši spomini. Na prošnjo g. opata
je pripravil jubilejno razstavo. Pri
svojem delu je imel popolnoma
proste roke. Na podlagi natančnega
študija je izdelal 40 panojev, ki gov¬
ore o zgodovini cistercijanskega reda
oz. stiške opatije in vise sedaj v muze¬
ju. Pripravil je videokasete in priskr¬
bel vse potrebne aparature.

Stiški muzej

Pri svojem delu je bil neumoren.
Krona njegove prislovične
natančnosti in delavnosti pa sta dve
maketi, ki predstavljata atrakcijo
stiškega muzeja. Prva predstavlja
Stično na njenih začetkih. Zanjo je
porabil "samo" 1000 delovnih ur.
Delo mu je bilo namreč olajšano, saj
so mu bile študije o romanski Stični,

ki jih je napisal dr. Zadnikar, v veliko
pomoč. Težje je bilo z drugo maketo,
ki predstavlja stiško opatijo v času
turških vpadov in kasneje. Zanjo je
moral najti podatke in izmere sam,
tako da je zanjo porabil kar 2000
delovnih ur. Z ženo Inge sta prišla
sredi najhujše zime. V nezakurjenih,
še neobnovljenih prostorih
samostana sta lastnoročno brisala
prah z zapuščine g. L. Kozlevčarja,
razpostavljala kose stilnega pohištva,
starinske predmete in slike in tako
ogromno naredila za to, daje danes v
Stični muzej, ki privablja vsako leto
več obiskovalcev.

Sporazumevanje med narodi

Našima prijateljema iz Frankonije
(tudi marsikateri srednjeveški stiški
menih je bil Frankonec) ni šlo samo
in edino za pomoč samostanu. Želela
sta, da bi si naroda, ki jih je zgodov¬
ina pogosto naredila za sovražnika,
postala bližja. Že 1.1985 sta ustanovi¬
la Krog prijateljev Stične, ki danes
šteje 380 članov, od tega jih je samo v
Hirschaidu 100. Da bi se ljudje
zbližali, sta prirejala izlete v Stično
in gostovanja naših pevcev v
Hirschaidu. V sodelovanju z našim
zdomskim duhovnikom Vilijem
Stegujem sta prirejala predavanja o
Sloveniji za naše zdomce in njihove
nemške prijatelje in tako dvigala
samozavest naših ljudi. Nesebično
sta čutila, da je zavest o narodni
identiteti za naše zdomce življenjsko
pomembna. Seveda sta si s tem pris¬
lužila zasledovanje jugoslovanske
tajne službe. Kljub vsem težavam je
čas zorel.

Slovenska osamosvojitev

V času osamosvajanja in desetde-
vne vojne so bili naši prijatelji iz
Hirschaida v duhu z nami. Pri vsaki
maši se je spontano molilo za
Slovenijo. Večinoma so prebivalci
Hirschaida dobro poznali
zgodovinske, gospodarske in poli¬
tične razloge osamosvojitve. Zato so
bili na naši strani. Takoj, ko so bile
ustavljene sovražnosti, sta se naša
prijatelja odpravila na pot. Bila sta
prva, ki sta potovala skozi
Karavanški predor proti Sloveniji.
Avstrijci so ju gledali, kot da nista
čisto pri pravi pameti.

Kaj pa združena Evropa?

Gospod Hubert je matematik in
realist. Združena Evropa so lepe
sanje, ki jih bo težko uresničiti. Če
nam bo uspelo odpraviti predsodke
in negativna čustva, ki jih čutimo
drug do drugega, bo že veliko nare¬
jenega. Gospodarsko sodelovanje je
najmanjša od težav. Težje bo najti
kompromis med zavestjo o pripad¬
nosti Evropi in posameznemu naro¬
du. Veliko bomo naredili, če bomo
znali spore reševati brez sovraštva in
vojn.

Da mislita Inge in Hubert resno,
sta dokazala s tem, da sta petindva¬
jset let nesebično delovala na tem
področju. Veselimo se z njima, da
jima je uspelo. Ta optimizem, ki stoji
trdno na tleh, daje obema nadih mla¬
dosti. Mladost pa je večna.

Pogovarjala se je M.A. Ficko











OBČINA IVANČNA GORICA POGLABLJA
SODELOVANJE Z OBČINO HIRSCHAID

Q os te iz Hirschaida so domačini uradno sprejeli in pozdravili pred samostanom v
Stični.

po 10. uri gostje zapuščali našo obči¬
no, je bilo na uradnem slovesu mar¬
sikaj rečenega. Opaziti pa je bilo
nemalo komentarjev, ki so izžarevali
zadovoljstvo gostov nad vsem, kar so
videli, pa tudi prepričanje, da ima
naša občina mnogo takega, česar
drugje ni: da ima mnogo kulturno¬
zgodovinskih in turističnih znameni¬
tosti, hkrati pa tudi prijetne ljudi in
uspešne organizatorje v krajevnih
skupnostih ter društvih in drugih
organizacijah.

Na poti domov so si gostje iz
Hirschaida ogledali znamenito
Višnjo Goro in gradbišče nove
osnovne šole.

Od 26. 6. 1998 so bili pri nas na
obisku predstavniki občine iz
Hirschaida, o kateri smo pisali že v
prejšnji številki glasila.

Gostje iz Nemčije so z avtobusi
pripotovali k nam v petek pozno
popoldne, ko jih je pred
Županstvom sprejel in se jim
pridružil na poti v Stično naš župan
Jernej Lampret. Uradni sprejem ob
udeležbi najvišjih predstavnikov
Občine Ivančna Gorica se je odvijal
na platoju v Stični. Poleg župana so
sodelovali še predsednik občinskega
sveta Jurij Gorišek in podžupan naše
občine Jože Košak. Uradnega spre¬
jema so se udeležili tudi nekateri
svetniki občinskega sveta, pred¬
stavniki zvez, društev in drugih orga¬
nizacij pa tudi krajani. Med gosti je
bil tudi stiski opat dr. Nadrah s
sodelavci. Po nagovorih našega
župana in župana mesta Hirschaid,
g. Andreasa Schlunda, in nastopu
godbe se je uradni sprejem nadalje¬
val v gostišču Štorovje.

Na uradnem sprejemu je bilo
podeljeno priznanje častnega
občana naše občine g. Hubertu
Patzeltu, ki na slavnostni seji ob
občinskem prazniku ni bil navzoč.
Prijetno druženje se je nadaljevalo z
ogledom premiere Sosedovega sina
na Muljavi. To je bilo posebno
doživetje, saj so Jurčičevi dnevi in
predstavitve na Muljavi izjemen
dogodek.

Med gosti je bila tudi večja skupina mladih gasilcev. Za goste so zato stiski gasilci v
svojem domu pripravili sprejem in ogled doma. Ob tej priliki so si izmenjali spomins¬
ka darila.

Na večerji v Štorovju so med pozdravnimi nagovori in izmenjavi spominskih daril, po
sklepu ivanškega občinskega sveta, uradno izročili gospodu Hubertu Patzeltu iz
Hirschaida, listino častnega občana.

Nekaj gostov iz Nemčije je
prenočevalo v samostanu Stična,
večji del pa v Motelu Grosuplje.
Precej naporen in vsebinsko poln je
bil naslednji dan. Goste smo popel¬
jali z avtobusi v nekatere pomemb¬
nejše kulturne in turistične kraje.
Ponovno so videli Jurčičevo domači¬
jo, ogledali so si razstavo slikarja
Franceta Slane, krško cerkev in
dolino Krke z izvirom ter kraško
jamo. Pri vseh teh ogledih je bilo pri¬
jetno razpoloženje, posebej tam, kjer
so goste pričakali harmonikarji in
otroci. V izjemno lepem vremenu so
nadaljevali pot v Šentvid, ki je še
kazal znake minulega pevskega tab¬
ora slovenskih pevskih zborov, in
zaključili v šolskem centru.

Krajši

premor je koristil tako gos¬
tom kot vsem, ki smo pri organizaci-
s °delovali, saj smo se na večer tega
ne sre čali na Gradišču, kjer so
nastopile pevske in folklorne
S , U ?’ ne ta k° > z  Nemčije kot iz naše
0  čine. Veselo razpoloženje se je
Prevesilo globoko v noč. V medsebo¬
jnem klepetu, tudi s pomočjo urad-
ni  prevajalcev, so se prijateljske
Ve zt še poglobile.

Ko so v  nedeljo, 28. 6. 1998, nekaj

Gostje so si z zanimanjem ogledali Jurčičevo domačijo, spominsko zbirko in gatenjo
Kresnička. Od tu je tudi skupinski posnetek.

■SSSSSSSjš 5=5

‘na kar precej večja riba kot pa na Jernejevem trnku.

Na koncu pa le še to. Sodelovanje
se bo po vsem tem, kar je bilo
rečeno, nadaljevalo in dograjevalo.
Nekateri gostje so Stično že poznali,
drugi so jo spoznali zdaj, prepričani
smo, da bo to sodelovanje sčasoma
preraslo v prijateljstvo dveh krajev.

Želimo se zahvaliti tudi vodstvu
samostana, krajevnim skupnostim,
društvom in organizacijam, osnovni
in srednji šoli v Ivančni Gorici ter
osnovni šoli Šentvid, sodelujočim v
programih in vsem, ki so se skupaj z
nami srečevali z našimi gosti, za
sodelovanje in dobro voljo.

Kar precej natrpan program jih je iz Krke vodil v osnovno šolo Šentvid, kjer so si poleg
sicer praznih prostorov šole, ogledali razstavo extempore Gradišče 1998.

Sprejeli in pogostili so jih tudi v ivanškem šobkem centru. Tam jim je Leopold Sever
(tudi znani soustvarjalec Klasja) razkazal bogato zbirko mineralov.

Na popoldanskem koncertu v stiski samostanski cerkvi sta poleg dveh pevskih zborov
iz Hirschaida, nastopila tudi stiski kvartet in pianbtka Lorena Mihelač.

Gotovo najbolj sproščeno in zabavno srečanje domačinov z gosti je bilo na Gradišču.
Stiska godba, folklora, pevci, pa golaž, odojek in še marsikaj, bo vsem prav gotovo
ostal še dolgo v spominu.

podelitve mestnih pravic.



































vančna Gorica
poletje 1998

STRAN

VIŠNJA GORA 520 LET • VIŠNJA GORA 520 LET • VIŠNJA GORA 520 LET

OTVORITEV OBNOVLJENE

mestne hiše v višnji gori

Življenje v spokojni Višnji Gori je
v letošnjem letu popestrila obletni¬
ca, saj 9. julija mineva 520 let, odkar
je cesar Friderik III. višnjegorskemu
trgu podelil mestne pravice.

Višnjani smo se na to obletnico
kar dobro pripravili in v petek, 3.
julija, je v obnovljeni Mestni hiši
potekala slavnostna seja, na katero
so bili povabljeni tudi predstavniki
Občine Ivančna Gorica, duhovno pa
jo je popestril še Cerkveni pevski
zbor Višnja Gora pod vodstvom
Milana Jevnikarja. Najpomembnejši
trenutek je bila svečana otvoritev
obnovljene Mestne hiše. Zupan
Občine Ivančna Gorica Jernej
Lampret je simbolično predal ključ
predsedniku Krajevne skupnosti
Višnja Gora Matjažu Zupančiču.
Oba sta v svojih govorih tudi
poudarila, kako pomembno je, da
smo to hišo vendarle obnovili, saj je
od zadnjih obnovitvenih del minilo
že več kot 50 let. V tem času pa so se
v Mestni hiši odvijale različne
dejavnosti. Tuje bila občina, matični
urad, poročna dvorana, knjižnica,
mladinski klub, gasilska garaža,
stanovanje, pa tudi gostilna. Ker je
bila obnova tudi finančno velik zalo¬
gaj, so nam pomagali tudi sponzorji.
Največjo denarno pomoč nam je
dala Občina Ivančna Gorica in zato
jo je predsednik Krajevne skupnosti
Višnja Gora proglasil za
pokroviteljico otvoritve. Pri obnovi
pa sta materialno pomagala tudi
Martin Udovič in Jože Pušlar.

Ta večer je bil namenjen tudi
odkritju slike z motivom Višnje
Gore, ki jo je nam Višnjanom podar¬
il akademski slikar Leon Koporc. Ta
ustvarjalec je z Višnjo Goro tesno
povezan, saj je tu, v tem mestu,
preživel prvih 11 let svojega življen¬
ja.

Ob tej priložnosti je Svet krajevne
skupnosti sprejel sklep, da bo podar¬
il priznanja najbolj aktivnim kra¬
janom, ki delujejo na različnih
področjih in s svojim delom bogatijo
kraj in dogajanje v njem, Občini
Ivančna Gorica in obema že omen¬
jenima posameznikoma, ki so poma¬
gali pri obnovi Mestne hiše, pa tudi
vsem društvom in ustanovam, ki
delujejo v Višnji Gori.

Od dejavnih krajanov so priznanja
dobili: Janez Dremelj za delo na
športnem področju, Melita Garvas,
Stefan Horvat, Janez Kastelic in
Leon Koporc za likovno ustvarjanje,
Marica Pilko, Angelca Škufca in
Mihaela Zajc-Jarc za literarna dela.
Posebno priznanje je prejel tudi
župan Jernej Lampret, saj Višnjani z
njim zelo dobro sodelujemo.

Ob 520. obletnici pridobitve mest¬
nih pravic je izšel tudi zbornik z
naslovom V Višnjo Goro, ki ga je na
slavnostni seji predstavil odgovorni
urednik Pavel Groznik. Vsakemu
udeležencu je podaril po en
primerek tega zbornika, novo raz¬
glednico Višnje Gore ter, jasno, še
simbol kraja- polžjo lupino.

Tega dne je bila tudi otvoritev
razstave višnjanskih znamenitosti in
izbranih del nagrajencev.

Ker je bil ob zaključku uradnega
dela srečanja večer še mlad, smo
druženje ob dobri hrani in pijači
nadaljevali še pozno v noč. Za konec
smo se celo posladkali s torto v obli¬
ki višnjegorskega grba, ki jo je
pripravil Vzgojno-izobraževalni
zavod iz Višnje Gore.

Janja Omahen

jedru, saj bi bilo res škoda, da bi se ta
delček preteklosti zapisal propadu.

Prireditev se je prevesila v drugo
polovico, ko je povezovalka programa
Darja Groznik, po rodu Višnjanka,
napovedala nastop najmlajših ustvar¬
jalcev bodočnosti. Otroci vrtca Polžek
so s svojo iskrenostjo in prisrčno inter¬
pretacijo nekaterih ljudskih pesmi
znova navdušili občinstvo. K temu so
prav gotovo prispevale tudi narodne
noše, v katerih so malčki pogumno
zakorakali na prizorišče. Njihovemu
nastopu so sledili malo starejši vrstni¬
ki, višnjanski osnovnošolci, ki so z
besedo in pesmijo pokazali, česa vsega
so se naučili. Prisrčne so bile pesmice
o slinastem polžu, in Višnji Gori ter
seveda pisna razmišljanja na temo
Moj domači kraj, v katerih sta se
zrcalila radost in ponos otroških src,
da lahko živijo v Višnji Gori.

V sproščeno vzdušje se je odlično
vključil nastop plesalcev folklorne
skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični.
Glas harmonike in ubran plesni korak
je pritegnil tudi tisto bolj zadržano
občinstvo, ki se je razživelo ob dolen¬
jskih plesih.

Po prireditvi si je večina obiskoval¬
cev ogledala obnovljeno Mestno hišo
in razstavo višnjanskih znamenitosti.
Ob žlahtni kapljici in jedači so se
srečali mnogi stari znanci in znova
obudili spomine na dobre stare čase,
saj je Višnja Gora resnično vsaj za eno
popoldne zablestela v svojem starem
sijaju ob množici obiskovalcev, ki so se
sprehodili po Mestnem trgu.

Ko se je dan že skoraj prevesil v
večer, se je dogajanje z Mestnega trga
preselilo na prostor pred gasilkim
domom v Višnji Gori. Mnogi so se
zavrteli ob glasbi ansambla Tonija
Verderbeija, vsi ostali pa so se nasme¬
jali ob nastopu Saša Hribarja.

Skratka, Višnjanje smo preživeli
prelep konec tedna v našem že kar
520 let starem mestecu. Upamo, da bo
še veliko priložnosti za podobna
druženja.

Darja Omahen

VIŠNJA GORA SKOZI ČAS

Trobente glas je naznanil poseben
čas. Višnjanski meščani so se 4. srpana
1998 ob peti uri popoldan zbrali na
Mestnem trgu v Višnji Gori, da bi čuli,
kaj imajo povedati mestni očetje višn-
jegorski. Po stari navadi je bil v senci
pod košato lipo dan na znanje razglas,
ki ga je mestni bobnar razširil v
slehrno višnjansko vas. Naznanjeno je
bilo praznovanje 520-letnice mestnih
pravic Višnje Gore. V ta namen so
mestni veljaki v petek, 3. 7. 1998,
slovesno odprli obnovoljeno Mestno
hišo, v kateri bodo modrovali in kovali
načrte o prihodnosti Višnje Gore. Po
tem uvodnem napovedniku je bobnar
razglasil, da se praznovanje lahko
začne.

Takole slavnostno se je začela
prireditev v počastitev jubileja 520 let
Višnje Gore. Marsikdo si je resnično
predstavljal, da seje preselil nekaj sto¬
letij nazaj, saj je ambient sred-
njevškega mesteca prav gotovo
vzbudil svojevrstne občutke ob tako
slovesnem začetku.

Za Višnjane pravijo, da so bili že od
nekdaj nekaj posebnega in prav goto¬
vo bi se izneverili tradiciji, če na
prireditvi ne bi omenili vsaj nekaterih
posameznikov, ki so zaznamovali
pretekla stoletja in seveda tudi našo
sedanjost. Pavel Groznik, predsednik
turističnega društva Višnja Gora, je
imel prijetno nalogo predstaviti
posebneže ter znane Višnjanke in
Višnjane, ki so soustvarjali tako
zgodovino Višnje Gore kot tudi širše
okolice. Med drugimi je omenil
Janeza Ciglerja - avtorja prve
slovenske izvirne povesti Sreča v nes¬
reči, Antona Tomšiča - urednika
Slovenskega naroda in prvega poklic¬
nega novinarja, Janeza Čandka -
avtorja dela Evangelia inu listuvi,
Mihaelo Zajc-Jarc - pisateljico in kro¬
nistko, Franca Godešo - prvega minis¬
tra v mladi državi Sloveniji, Viktorja
Mesojedca - znanega pritrkovalca,
Ivanko Černelič - znanstveno
sodelavko SAZU-ja (Slovenska
akademija znanosti in umetnosti),

športnike in druge. O Višnji Gori je
bilo mnogo napisanega; od radijske
igre Raztrgana Višnja Gora in zakr¬
pani Žužemberk, zgodb o višnjanskem
polžu do tiste znamenite Jurčičeve
kozlovske sodbe v Višnji Gori. S to
predstavo je pred leti Lutkovno
gledališče Ljubljana gostovalo tudi na
Kitajskem in od tam poslalo
Višnjanom razglednico s sporočilom,
da je sam višnjanski kozel skočil na
kitajski zid in od tam videl, da je tudi
na Kitajskem veliko kozlov, ob čemer
so se obiskovalci seveda prešerno nas¬
mejali.

Z recitalom Skozi staro Višnjo
Goro seje zaokrožil prvi del prireditve
o nostalgični preteklosti Višnje Gore.
Sledila sta uradna nagovora predsed¬
nika KS Višnja Gora Matjaža
Zupančiča in župana občine Ivančna
Gorica Jerneja Lampreta. Oba sta
poudarila pomembnost višnjanske
preteklosti in jo navezala na sedanjost,
ki kar kliče po obnovi srednjeveškega
mestnega jedra, ki je med Ljubljano in
Novim mestom prav gotovo svojevrst¬
na posebnost. V zadnjih letih je bilo v
KS Višnja Gora tudi sicer mnogo pos¬
torjenega na komunalnem področju,
razširjeno je bilo telefonsko omrežje, v
prihodnjem letu bo otvoritev nove
šole in nenazadnje je tudi obnovljena
Mestna hiša lep prispevek k prazno¬
vanju. Oba sta izrazila upanje, da
bodo zgledu obnovljene Mestne hiše
sledile tudi ostale hiše v mestnem

Mihaela Zajc

VIŠENJSKE KOŠARICE

Če si se vozil v času med obema
vojnama z našim vlakom dolenjcem
proti Ljubljani, si se marsikdaj dren-
ial. Ne le med ljudmi, tudi med razn¬
imi velikimi košarami, "kašicami"
naših Dolenjk. Vse mogoče pridelke
so vozile prodajat na ljubljanski trg,
ludi živo perutnino, zajce, še kakšne¬
ga kozlička, včasih vse že zaklano in
očiščeno. Za živa bitja so imele
posebne košare, zgoraj do polovice
zakrite, druga polovica pa je bil
gibljiv pokrov, vse spleteno iz vrbja.
V vagonih si doživljal razna pre¬
senečenja: nenadno petelinje

kikirikanje, piščančje vratolomnosti,

gmoto razbitih jajc, vseh vrst vonjave
itd.

Do Višnje Gore je bil vlak

dostikrat poln že žensk iz spodnji
krajev in njihove prtljage za trg.

V Višnji Gori in okolici nekdaj ni
bilo malo revščine. Znano je, kako
so siromašni še desetletja potem, ko
je že vozil vlak, še vedno vlačili v
Ljubljano natovorjene šatrge in
kolca, da so prišli do nekaj malega
denarja. Po glavni cesti so se drenjali
z raznimi vozniki z vprežno živino,
hoje pa je od nas do Ljubljane čez
Stehan 6 ur.

Tudi naše košarice so se lotile
novega posla zaradi svojega življen¬
ja, ki ni bilo lahko, morda so se zgle¬
dovale tudi po tujih potovkah -
besede mičejo, zgledi vlečejo. In
znale so si pomagati. To so bile utr¬

jene, močne ženske, pripravne v
vsakem položaju, vajene ljudi in
pogumne. Ena glavnih domačih zbi¬
ralk in prodajalk je bila gotovo
Katarina Kokalj, rojena leta 1871 v
Kosci, umrla je leta 1947 pod Višnjo
Goro, v hišici, ki jo je Ciglerjeva
kuharica Barba nekdaj z zemljo vred
zapustila domači cerkvi. Katrca
Kokalj je bila odlična pevka in
kuharica. Več let (1909 - 1912) je
preživela kot kuharica na Dunaju,
stožilo se ji je po domačem kraju in
se je vrnila. Nekaj časa je služila pri
Omahnovih, zatem je postala košari¬
ca, že v svoji starosti pa se je rada
postavila s kuharsko umetnostjo pri
kakšni imenitni ohceti. Največje zbi¬
rala jajca in jih nosila in vozila v
Ljubljano. Vlak se je na višenjski
postaji že skoro premikal za odhod,
vlakovodja je zagledal Katrco s
težkim tovorom jajc na glavi, poma¬
hala je - vlak je počakal.

Druga košarica iz naše doline je
bila iz Podsmreke - Pavletova mati,
Frančiška Erjavec, žena Jeromovega
Pavla iz Polja. Zemlje je bilo malo
pri hiši, otrok dosti, dinarčkov je
manjkalo. Postala je prizadevna
košarica in zbirala po vaseh jajca,
piščeta, maslo in še kaj. "Mama, al' je
kej dobička, je?" jo je nekoč vprašal
neki sosed. "Zguba, sama zguba," se
je odrezala, da bi ji ne bili ljudje
nevoščljivi. Potem pa so jo začeli
imenovati kar Zguba. "Zguba gre",
so dejali domačini, kadar sojo zopet
zagledali na cesti.

Na južnem koncu višenjske doline,
že v gozdu Zgornje Drage, pa ob
času tega popisa še živi devetde¬
setletna nekdanja košarica Angela
Potokar. Rojena je bila leta 1906 v
revni družini dvanajstih otrok
Jeromovega Jožeta. Robo je zbirala

po naših in okoliških hribih, nekaj
časa je vozila prodajat v Novo mesto,
kasneje v Ljubljano; tam ji je na
"šrangi" pri mitnici na Dolenjski cesti
večkrat pomagala Nackova mama,
Angela Pajk, katere mož je bil čevl¬
jar. Pajkova je 37 let vozila izdelane
čevlje v Ljubljano in usnje nazaj v
Višnjo Gorp. Pred mitnico je večkrat
skrila Potokarjevi, s katero sta sku¬
paj potovali, pod čevlje kakšnega
zajčka ali piščeta. S hvaležnostjo se
je ta še vedno rada spominja.

Antonija Ahlin, rojena 1903,
umrla 1970, Šklopova Tončka z Vrha
pri Višnji Gori, je tudi koša rila. Tega
posla se je lotila po sili razmer, saj je
bila doma v družini dvanajstih bratov
in sestra, in ker je bila med najstare¬
jšimi, se je morala znajti.

(nadaljevanje v prihodnji številki)












pet jpjpra.
®bro kon«
A R os pomj
traktor ni bil iv J
r arovaiije m bik

0$visje zavaro'
g: ki pa ob katal^
ladih vsaj niso zant

)d blizu je vsak  | I
'otres hud

družinski izlet vrtca miška

v TAMAR

Ob koncu šolskega leta so vzgo¬
jiteljici in pomočnici vrtca Miška
j Z  Stične organizirale družinski
izlet v Tamar.

V jutranjih urah smo se zbrali
pred vrtcem. Vseh skupaj nas je
bilo kar za dva avtobusa. Za vese¬
lo vzdušje je poskrbel harmonikar.
Ker pa potrebujemo za obisk
gora, še posebej s toliko majhnimi
otroki, veliko izkušenj in znanja,
nas je spremljal izkušeni planinec
Roman Tratar, ki nas je skrbno
vodil do cilja v Tamarju in domov.

Po kratkem postanku v Planici
smo odšli do doma v Tamarju.
Hodili smo približno dve uri in
tudi malčki so prišli sami do cilja.
Občudovali smo slap Nadiža in se
osvežili s kristalno čisto in ledeno
studenčnico. Po počitku pa smo
pot nadaljevali do slapov Črne
vode, ki so pozimi privlačna izlet¬

niška točka za ljubitelje plezanja
po zaledenelih slapovih. Pot nas je
vodila po prekrasnih planjavah,
polnih gorskega cvetja. Otroke in
odrasle je očarala mogočnost
slapov.

Vrnili smo se h koči, kjer je har¬
monikar poskrbel za dobro voljo.
Otroci so pripravili karaoke in
tudi veselo zaplesali.

Za vse udeležence je bil izlet
zelo lepo doživetje. Gospodu
Tratarju in delavkam vrtca bi se
rada v imenu staršev zahvalila za
skrbno izbrano pot, ki je omogoči¬
la tudi najmanjšim otrokom
čudovito doživetje narave.

Prepričana sem, da si starši še
želimo tako dobro organiziranih
družinskih izletov.

Mojca Van Midden

VTISI OTROK IN STARŠEV:

^ dolini Tamar sem bil
prvič. Zelo mi je bila všeč hoja po
mrzli reki. V njej sem videl tudi
žabo.

ANŽE IN VILMA: Izlet v Tamar je
bil super.

JAN IN LOJZKA: Všeč nama je
bilo vse: družba, narava ter seveda
naš harmonikar, ki je poskrbel za
zabavo.

ANJA: S skupino Polžkov in
Metuljev je na izletu res zabavno.
Se se bom udeleževala vseh izletov
in pohodov v vrtcu.

MARION: Za spomin sem iz
Tamarja prinesla storže in dva
kamenčka.

NEŽA : Proti večeru smo se veseli
ob harmoniki in pesmi vračali
domov.

GAŠPER: Ostali so mi zelo lepi
spomini na Tamar, čeprav še nismo
čisto pozabili izleta na Veliko plani-

Ivančna Gorica
Poletje 1998

Kaj ostane
od stvarii
ki ni potresno
zavarovana?

Povzrcv'
v ir

TOLMIN, 6. oktobr
Saj bi rekli, da gre za z e .
iz razvpite serije “Saj ni e
pa je...”, če posledice r
tako hude. Le redki
Tolminskega?'
blag potres, 1 a

dopoldne zatrese
Naključje oz. stolet i
ske plasti pa ;
je epicente' .. sl
naravne

lzrv\riV>

S.-.« .

o "'M

igpf

Komaj kaj»»

triglav premoženje

—  zavarovalnica triglav,d.d.

'5'

KAR SMO SEJALI, HOČEMO ZETI!!

Pustite nam,

da uživamo, kar prigarali smo,
in žanjemo, kar posejali smo.

Naj mladi sami si zgradijo,
kar njih otroci si želijo.

Tudi zanje prostora je dovolj,
le jezik skupni najti mora pravi krov.

Komaj leto je minilo od burnega
pisanja in prizadevanja za dodelitev
zdravnika v prazna zidovja
zagraškega zdravstvenega doma, ki
naj bi pokrival obsežno suhokran-
jsko območje.

Vljudno se zahvaljujem vsem, ki
ste si kakorkoli prizadevali za ures¬
ničitev te prepotrebne želje in
odredili ordiniranje zdravnice
dvakrat tedensko v naši ambulanti.
V naši srcih ostaja tiha želja, da bi se
to delo razširilo na redno vsakod¬
nevno ordiniranje, saj smo številni z
velikim navdušenjem prenesli kar¬
toteke iz Ivančne Gorice v Zagradec
in se tako izognili dolgemu čakanju v
nabiti ivanški ambulanti in na pusti
avtobusni postaji.

Z nežno mislijo v srcu se iskreno
zahvaljujem prijaznim ljudem, ki ne
zdravijo samo z zdravili, ampak tudi
s humorjem, nasmehom in stiskom
rok.

To velja dr. Tonji Gomzijevi,
zobozdravniku dr. Vladimiru
Soniču, sestrama ga. Darji Omejc in
Marici Bavdek ter laborantki Alenki
Kastelic, ki vedno nasmejani odpira¬
jo vrata bolnim in pomoči potrebn¬
im.

Iskrena hvala zdaj gre vam

za vaše trdo delo

in želja ena sama je,

da tisoče uspehov naprej bi še zvenelo.

Naj sreča, zdravje spremlja vas,
saj to so želje vele,
da roke vaše zlate
naj ne bi oslabele.

Že.  od ustanovitve ZD redno in
dosledno dela zobna ambulanta.
Letos smo pridobili laboratorij.
Neizkoriščene prostore pa bo lahko
zasedla še kaka druga zdravstvena
dejavnost (otroški zdravnik, lekar¬
na...)

Hvala zdravstvu, ki cveti,
a osat ga mori!

Toda zdravstveni dom hoče
napredno vodstvo spremeniti v vzgo-
jno-varstveno enoto. Tudi to je
potrebno in dobrodošlo. Vse, kar je v
kraju naprednega, je dobro za razvoj
kraja, vendar ob pravem času in na
pravem mestu.

Nesmiselno je nekaj, kar je
zaživelo, zacvetelo, v kali zatreti,
potisniti ob stran in na tem mestu
sejati novo seme. Podprimo in razši¬
rimo eno, že obstoječo dejavnost, na
drugem mestu pa odprimo novo, ki
naj gori, ne pa tli.

Tako pa ne bo prostora in življenja
niti za eno niti za drugo.

V Zagradcu je dovolj prijetnejše¬
ga in varnejšega prostora za izvajan¬

je vzgojno-izobraževalnih dejavnos¬
ti. Samevajo prostori starega kul¬
turnega doma, zgornji prostori novo¬
gradnje, prijeten gozdiček na
Trznem, zemljišče okrog šole, ki je z
vseh vidikov najvarnejši prostor za
zidavo vrtca. Tu so igrišče, telovadni¬
ca, zelenice z igrali, kuhinja, sanitar¬
ije..

Ali ne bi dozidava k šoli terjala
manj stroškov kot preurejanje,
uničevanje in trpanje otrok v utes¬
njena, od bolnikov okužena zidovja
ZD, in ali ne bi bila varnejše območ¬
je za naše malčke?

In končno, otroci spadajo k
otrokom, ne pa k bolnikom!!

Za izgradnjo ZD smo si veliko
prizadevali, garali in plačevali.
Danes nas o usodi stavbe ni vprašal
nihče, ki hoče na naših žuljih zgradi¬
ti lastno prihodnost.

Naj primejo stvari v roke
preudarni ljudje, ki znajo spoštovati
delo in prispevke občanov ter namen
posameznih stavb.

Zahtevamo, da ZD ostane ZD,
sicer bo potrebno to zahtevo potrdi¬
ti s podpisi krajanov.

Upajmo, da bo zagraško vodstvo
sledilo Prešernovim verzom: "Le
čevlje sodi naj kopitar"!

V imenu zagraških in okoliških
krajanov

Feliks Jernejčič

AVTOSOLA VEZI

za vroče on/f

Prirejamo brezplačni tečaj CPP za kategorije

A, B, C in E, vsak torek ob 17. uri.

Izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji.

Cena za uro vožnje že od 1850 SIT na uro.

Popust za dijake in študente!

i a vožnja na sodobnih vozilih,

klini isprifflS

Informacije ir prijave vsak  dan od 8. do 17. ure_.

Vilharjeva 27, Ljubljana Gumnišče 27, Škofljica

(za železniško postajo)

Tel.: 061-13 77 117

Možna takojšn

l  IJ r

Tel.: 061-667 212 (popoldan) jf



NOVA POOBLASTILA POLICISTOV

Policisti imajo v Zakonu o varnosti cestnega prometa nekatera nova
pooblastila. Najpomembnejše novosti so:

Voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki uporablja modro rotacijsko
luč in kratke zvočne signale, mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob
robu vozišča. Voznik in potniki ne smejo zapustiti vozila, dokler jim policist
tega ne dovoli. Za neupoštevanje tega znaka je predpisana denarna kazen
50.000 SIT in pripis od 2 do 5 kazenskih točk.

Motorna kolesa in kolesa z motorjem, katerih moč motorja ali hitrosti, ki
jih dosegajo, ne ustrezajo normativom iz deklaracije proizvajalca, policisti
zasežejo in izdajo potrdilo. Taka vozila se predajo pooblaščenim servisom, ki
jih na stroške lastnika predelajo v prvotno stanje. Vozilo se lastniku vrne, ko
poravna stroške predelave. Če ga lastnik v treh mesecih ne prevzame, se
tako vozilo proda na način, določen za prodajo najdenih predmetov.

MLADI GASILCI S HUDEGA NA
REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU

9. maj smo čakali z vso nestrpnostjo,
vaje so potekale iz dneva v dan, kajti
bližalo se je največje gasilsko tek¬
movanje v Sloveniji. Vedeli smo, da bo
konkurenca izredno velika, zato smo
se še bolj potrudili.

9. maja ob štirih zjutraj, smo se
začeli zbirati pred gasilskim domom.
Videli smo, da ob izredno lepo vreme.
Odhod avtobusa je bil ob petih. Pot je
namreč dolga. Vso opremo smo
naložili na avtobus in se odpeljali v
Prekmurje, v Žižke. Naše mladinke so
nastopile ob lOh. Rezultat na motorni
brizgalni 3001 je bil več kot odličen, saj
so imele po pripovedovanju sodnikov
do takrat najboljši čas izvedbe vaje.
Potem je bila na vrsti štafeta z ovirami.
TU so pač naredile manjše napake
oziroma v štafetnem teku niso imele
preveč sreče. Veseli pa smo bili kljub
temu, saj smo na koncu imeli drugi čas

vaje na MB in pristali na 8. mesto od
27 ekip.

Nastopili so tudi mladinci. V tej kat¬
egoriji je bila velika konkurenca, kljub
temu pa so dosegli 16. mesto od 35
ekip. Zadovoljni smo z našimi mladimi
gasilci, saj so pokazali, da ne zaostaja¬
jo veliko za najboljšimi.

Ob tej priložnosti se moram zahval¬
iti OGZ Ivančna Gorica za pomoč na
vajah, za prevoz in prehrano, prav tako
staršem mladih gasilcev, ki so jih
puščali na vaje in vsak po svoje poma¬
gali, da smo se uvrstili na tako pomem¬
bno tekmovanje.

Gasilsko društvo Hudo - Ivančna
Gorica je ponosno na te mlade ljudi in
z nami je lahko ponosen vsak krajan
Ivančne Gorice.

Mentor in poveljnik:

Marjan Knez

pVOJNI PRAZNIK V IVANČNI GORICI

V sredo, 24. junija, je bila v kul¬
turnem domu Ivančna Gor.ca
večanost v počast.tev krajevnega
praznika in dneva državnost., k. ju
1  r/nuiemo 25. junija.

V pozdravnem nagovoru je
predsednik krajevne skupnosti
Franjo Rajh na kratko orisal življen¬
je in delo skupnosti v minulem
obdobju. Posebno pozornost je

posvetil bližajočim se volitvam in
krajane opomnil, naj na zborih
volivcev preudarno predlagajo in
potem volijo kandidate, zlasti za
občinski svet, da ne bi občina še
naslednja štiri leta nadaljevala z
zapostavljanjem in stagnacijo kraja
in okolice.

3- 'Vrr

50 LET PGD VRH NAD VIŠNJO GORO

ruševinah Mačkove domačije, leta
1964 pa je bil dom tudi dograjen.

V kulturnem programu so
nastopili pevci skupine Slavček iz
Šentvida in otroci Vzgojno-
varstvenega zavoda Ivančna Gorica.

Zanimivi popestritvi sta bili tudi
dve razstavi: Društva gojiteljev

malih pasemskih živali in Društva
podeželskih žena iz Ivančne Gorice
in okolice. Članice društva so nas z
okusnim pecivom in kruhom tudi
pogostile.

Letos naše društvo praznuje 50-
letnico delovanja. Zato smo v
soboto, 27. 6. 1998, člani

Prostovoljnega gasilskega društva
Vrh priredili slovesnot, hkrati pa je
potekalo tudi razvitje prapora z
blagoslovom, katerega je izvedel g.
župnik Simon Onušič. Prireditev se
je začela z gasilsko parado, zaradi
sočasnih prireditev v naši občini pa
je bila precej okrnjena. Vsem
udeležencem parade se lepo zah¬
valjujemo. Ob tej priložnosti so bila
podeljena tudi priznanja in odliko¬
vanja. Republiška odlikovanja je
podelil predsednik OGZ Ivančna
Gorica Lojze Ljubič, občinska tajnik
OGZ Ivančna Gorica Matjaž
Bavdek, društvena pa podpredsed¬
nik PGD Vrh Marjan Gros. Vsi
odlikovanci so bili pisno vabljeni na
podelitev, na žalost pa se jih nekaj ni
odzvalo. Upamo, da se ne sramujejo
minulega leta v okviru gasilstva, pa
tudi na osebne spore je treba poz¬
abiti. Gasilska dejavnost se razvija v
dobro vseh krajanov Vrha in
okoliških vasi in nenazadnje tudi
naše krajevne skupnosti, ki je bila
tudi naš glavni pokrovitelj.

Ob tem jubileju je treba pogledati
v preteklost in na začetne korake, saj
se takšna obletnica praznuje le
enkrat.

Leta 1947 je na istem mestu, na
katerem je potekala slovesnost,
pogorelo gospodarsko poslopje.
Domačini se kljub zagnanosti brez
ustreznega orodja in pravilnega
Pristopa niso mogli zoperstaviti ogn¬
jenemu zublju. Šklopovo poslopje je
torej pogorelo do tal. V vaščanih je
dozorevala ideja o ustanovitvi
lokalne gasilske čete. Le-to pa jim je
predlagal tudi višenjski gasilski vet¬
eran Matija Perušek. Marca leta
1948 je bil v tej vasi sklican vaški
odbor za pripravo na ustanovitev
gasilske čete in s tem tudi svojega
gasilskega društva. Gonilno silo za
ustanovitev le-tega so predstavljali

Nekaj let je bila Gasilska četa Vrh
pripojena h Gasilskemu društvu
Višnja Gora, zadnjih skoraj 20 let pa
je društvo zopet samostojno.
Prirejenih je bilo tudi nekaj vrtnih
veselic na različnih lokacijah, saj je
prostora okrog samega gasilskega
doma premalo.

V letošnjem letu smo pridobili
motorno brizgalno tipa Rosenbauer,
za kar se zahvaljujemo tudi podjetju
IMP Livar Ivančna Gorica.

Naj se vrnem k slovesnosti. V
zabavnem delu je za veselo vzdušje
poskrbel ansambel Kristjan, za
hrano in pijačo pa seveda sami gasil¬
ci. Na prireditvi je potekalo tudi tek¬
movanje harmonikarjev. Za lična
priznanja, ki jih je za prva tri mesta
izdelal g. Marjan Kosi, se je potego¬
valo 6 harmonikarjev. Prvo mesto je
zasedel Pečan, drugo Pečjak in tretje
Jaka Kastelic.

Ob tej priložnosti se v imenu
društva zahvaljujem vsem, ki ste
kakorkoli pomagali pri izpeljavi te
slovesnosti ali podarili dobitke za
srečelov. Pa naj to velja tudi za vsa
pretekla leta v zgodovini našega
društva s priporočilom za vnaprej.
Na koncu pa vabim vse, ki vas delo v
okviru gasilstva zanima, da se nam
pridružite.

MK.

Janez Ahlin, Vinko Zupančič st,.
Anton Jevnikar in Franc Culjkar. Ti
ustanovitelji so že vsi pokojni;
hvaležni pa smo jim za ves trud, saj
je, orati ledino, vselej zelo težko.
Registrirano pa je bilo uradno društ¬
vo marca 1954. leta.

Društvo je bilo torej ustanovljeno
leta 1948 in že istega leta je bila
prirejena tudi prva gasilska veselica
v tem kraju. To prakso so večkrat
tudi ponovili in tako zbrali sredstva
za prvo motorno brizgalno, kar je
bila za tiste čase velika pridobitev.
Namenskega prostora za njeno
hrambo ni bilo, zato so jo hranili pri
Pavletovih, pri Groznikovih, pri
Briclovih in še kje. Društvo je že
konec leta 1949 štelo 18 članov. Prvi
večji požar so gasili že leta 1956.
Konec 50. let je postala aktualna
ideja o postavitvi novega gasilskega
doma. Sprožila sta jo Steklačič in
Anton Jevnikar. V začetku 60. so se
dogovorili za mesto postavitve na

NA MULJAVI UVEDEN NOVI
KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK

Novi krajevni samoprispevek je
stopil v veljavo 1. junija 1998, vsi
zavezanci pa ga bodo plačevali do
31. maja leta 2003, v višini 1,5 % od
osebnih prejemkov.

Veljavnost novega samoprispev¬
ka zahteva tudi natančno eviden¬
co. Tako imamo boljši pregled nad
pritokom finančnih sredstev, pa
tudi boljšo evidenco o plačevanju
posameznih zavezancev.

Zavezanci za krajevni samo¬
prispevek so:

1. delavci, ki plačujejo od
mesečnih neto plač, nado¬
mestil ter plačil po pogodbah
o delu,

2. krajani, ki samostojno opravl¬
jajo gospodarsko ali poklicno
dejavnost, od neto
zavarovalne osnove,

3. upokojenci od mesečnih poko¬
jnin,

4. krajani, ki ustvarjajo
posamezni dohodek od
avtorskih pravic, patentov in
tehničnih izboljšav,

5. krajani, ki se ukvarjajo s
kmetijsko dejavnostjo, od
katastrskega dohodka,

6. krajani, zaposleni v tujini, od
povprečne plače v Republiki
Sloveniji.

Samoprispevek je dolžan
obračunati in plačati pri vsakem
izplačilu izplačevalec dohodka na
zbirni žiro račun št. 50130-842-
039-0082058 pri Agenciji za plačil¬
ni promet Grosuplje.

Ob vsakem obračunu oz. plačilu
samoprispevka se krajevni skup¬
nosti Muljava dostavi seznam
zavezancev, t.j. v skladu z Ur. 1. RS
št. 37/98.

Dogajalo se je, da nekateri
izplačevalci (firme) niso pošiljali
obračunov - seznamov plačnikov.
Zato je bilo veliko težav pri tekoči
evidenci. Nepreglednost pri evi¬
denci pogosto nastane s spremem-
bno zaposlitve, spremembo naslo¬
va ali imena. Pri tem nastane
zamudno iskanje in nepregledno
plačevanje samoprispevka. Takšno
poslovanje pogojuje povečanje
stroškov. Ti razumljivo znižujejo
tekoči priliv sredstev samoprispev¬
ka.

Da bi te stroške zmanjšali na
minimum, priporočamo vsem, ki
so dolžni plačevati samoprispevek,
da sami opomnijo izplačevalca
dohodka - plač, daje v KS Muljava
uveden krajevni samoprispevek.

S takšnim dejanjem boste
dokazali, da je bil vaš glas uspešen
tudi z vašo pomočjo. Izognili se
bomo dragi izterjavi preko Davčne
uprave za javne prihodke - izposta¬
va Grosuplje (glej UL RS št. 37/98
čl. št. 7).

Čeravno je teh primerov malo,
imamo precejšnje težave pri evi¬
denci.

Namen vsake akcije je, da vsi
udeleženci prispevajo svoj delež,
toliko, kolikor je na posameznika
določeno s predpisi. Tako bomo
lažje dosegli cilje, ki smo sijih zas¬
tavili ob referendumu.

Zaupajmo sebi ter spoštujmo
bližnjega.

Krajevna skupnost
Muljava






























72. let gasilskega društva Stična

GASILSKA

Te dni mineva 72 let, ko je bilo
ustanovljeno prostovoljno gasilsko
društvo Stična in za tiste čase je bila
to pogumna odločitev. V znak spoš¬
tovanja na takratne dogodke, so se
gasilci iz Stične v soboto, 11. julija, še
posebej potrudili.

Slovesnost se je pričela s povorko
oziroma gasilsko parado domačih in
povabljenih gasilskih enot bližnjih in
daljnjih gasilskih društev v paradnih
uniformah, seveda godbo vozovi s
konjsko vprego praporji,. in z gasil¬
skimi avtomobili,,

V kulturnem programu je nastopil
moški pevski zbor Stična, stiški
kvartet, mladi harmonikarji in seve¬
da stiska godba na pihala.
Predsednik društva, Pavle Govekar
pa je goste nagovoril.Vrhunec
slovesnosti je obeležilo novo gasilsko

SLOVESNOST V STIČNI

vozilo, ki je po svoji opremi v sami
evropski špici. Ključ je simbolično
predal svojemu namenu župan
Jernej Lampret. Gospod opat dr.
Anton Nadrah je s cerkvenim obre¬

dom vozilo blagoslovil, Lojze
Ljubič, ki je imel pri nabavi vozila
levji delež, pa je vozilo krstil z veliko
steklenico penine.

Stiški gasilci so se ob tej
priložnosti tudi javno zahvalili
pokroviteljem in ostalih darovalcem,
ki so finančno in na kakršen koli
drug način pomagali pri nakupu tega
vozila.

Ob koncu so domači in šentviški
gasilci prikazali spektakularno gasil¬
sko vajo, ki je simbolično ponazorila
72 let društva, s sedmimi belimi in
dvema rdeče obarvanima curkoma
vode.

Po končani slovesnosti smo se vsi
skupaj poveselili kot se po gasilsko
spodobi, na gasilski veselici.

SREČANJE STAREJŠIH FARANOV

7. junija so se pn cerkvi svetega
Jožefa v Ivančni Gorici začeli okoli

druge ure zbirati ostareli iz ivanške
župnije. Prihajali so polni pričako¬
vanja, ker se je večina še spominjala
lanskoletnega srečanja. Pri vhodu so

jih obdarili z nageljni, nato pa se je
začela maša. Poslušali so molitve
župnika Jožeta Kastelica, zvoke
cerkvenega otroškega pevskega
zbora, kasneje pa so prisluhnili
zboru flavtistov četrtega razreda OS

Stična. Po maši so se zbrali v pred¬
dverju cerkve, kjer so bili pogoščeni.
Prisluhnili so sokrajanu Radu
Miklavčiču, ki je povedal nekaj
zgodb iz svojega otroštva. Malo so se
že zazibali ob pesmih flavtistov, nato
pa prevzeli zabavo v svoje roke. Član
Zagriških fantov, g. Kalar, je zadonel
s svojim glasom, pa tudi drugi niso
zaostajali in sojih zapeli za celo pes¬
marico. Potem so še malo prigriznili,
popili in počasi odšli domov.

Tako se je končalo popoldne, za
katerega so zatrdili, da ga bodo
ponovili naslednje leto. Tudi organi¬
zatorji, Karitas, so obljubili, da se
naslednje leto spet snidejo.

Zapisal in fotografiral Rok Sever,
učenec 8. r. OŠ Stična

PREDSEDNIK NAŠEGA ZDRUŽENJA MULTIPLE SKLEROZE

■VAN JANEŽIČ PREJEL DRŽAVNO PRIZNANJE ZA PRIZADEVNO DELO

Že v prejšnji številki Klasja smo
pisali o tem, da Združenje multiple
skleroze Slovenije letos praznuje 25.
obletnico svojega obstoja. O nalogah
tega združenja smo se pogovarjali z
gospodom Ivanom Janežičem.
Pogovarjali smo se tudi o našem
lokalnem društvu, kateremu predse¬
duje.

Nekateri člani našega druš
se pred kratkim udeležili
slovesnosti ob praznovanju 2
niče in pri tem smo se jim p
Praznovanje je potekalo v Ki
hramu Moste v Ljubljani. F
delegiranih članov iz 15 p
ZMSS so se praznovanja
tudi eminentni strokovnjaki s
ja nevrologije in rehabilitacij
multiplo sklerozo.

Proslavo je otvoril in vse
pozdravil predsednik Združ
Slovenije Alojz Jelšenik, ki
jem govoru seveda nagova
ostalo družbo k pomoči -
potrebnim. Slavnostni govor
tudi gospa Lidija Apohal-Vu
MDDSZ, ki je v svojem go\

nanila navzoče z Zakonom o invalid¬
skih organizacijah, ki naj bi urejal sta¬
tus invalidov. Sedaj so namreč
invalidske organizacije opredeljene v
Zakonu o društvih, kar pa seveda ni
primerljivo z delovanjem ostalih
društev.

Sledilo je še veliko spodbudnih,
pohvalnih besed, pa tudi bogat kul¬
turni program ter pogostitev. Na
prireditvi pa so podelili tudi nekaj
priznanj najbolj prizadevnim in
aktivnim članom. Eno od njih je dobil

tudi predsednik našega društva, Ivan
Janežič.

Ob podeljevanju vseh mogočih
priznanj v današnjem času le-ta kar
nimajo prave veljave, vendar ne bi
smelo biti tako. Ivanu Janežiču in
hkrati vsem prizadevnim članom v
društvu multiple skleroze zato tokrat
iz srca izrekamo čestitke in - veliko
poguma še naprej!

K. Medved

Očiščevalna akcija Višnjice

ALI JE TO ZELENA ALI
SMETIŠČNA DOLINA?

Preteklo leto je bila na Krki orga¬
nizirana večja očiščevalna akcija, v
kateri je sodelovalo okoli 100
domačinov in članov jamarskega
potapljaškega društva Železničar iz
Ljubljane. Na smetišče so odpeljali
več ton odpadkov.

Nedolgo od tega pa so se krajani
sami spet odločili, da pogledajo
kako je s čistočo Višnjice. Nemalo
začudeni so že po nekaj naloženih
prikolicah ugotovili, da je struga
Višnjice od Štajerčevega mostu pod
Muljavo do izliva v Krko polna
odpadkov, skratka, vredna kritike in
jeze ter nešteto vprašanj, od kod ta
svinjarija.

Okoli 40 krajanov iz Krške vasi,
Znojil, Trebnje Gorice in bližnje
okolice, med katerimi je bilo tudi 14
šolskih otrok, je pridno pobiralo ob
strugi in po njej pločevinaste sode,
plastiko, pločevinke, plastenke itd.

Odpadnemu materialu ni bilo ne
konca ne kraja.

Vsi prostovoljci, od otrok do
starejših, so se zedinili, da je treba
nujno ukrepati in preprečiti, da bi
zelena dolina postala odpadno
smetišče. Zato mora biti odgovoren
nekdo v okviru komunalnih služb, in
končno, občina bi morala imeti
inšpekcijsko službo, ki bi primerno
ukrepala in tudi finančno kaznovala
tiste, ki jim ni mar čistoča.

Zavedamo se, da smo predvsem
sami odgovorni za čistočo, pa ven¬
dar takšno onesnaževanje presega
vse meje.

Zato pričakujemo, da bo stanje,
kakršno je danes, je pa nemogoče in
zaskrbljujoče, nekdo le presekal na
dva kosa; če ne drugi, pa naš
Krjavelj.

ZA KOLIKO ČASA MANJ
NESNAGE?

Kar dve čistilni akciji v enem
tednu so pripravili v Regijskem
društvu ekološkega gibanja v Ivančni
Gorici. Dva dni, 17. in 18. junija, so
člani RDEG in krajani Višnje Gore
čistili divje odlagališče ob koncu
avtoceste proti potoku Kosci. Bera
je bila velika:, odpeljali so štirideset
kubičnih metrov odpadkov, med
njimi je bilo največ hladilnikov in
zamrzovalnih skrinj. Strojne ure in
odvoz odpadkov na komunalno
odlagališče Stehan je plačala
Občina.

Naslednja čistilna akcija je bila 20.
junija. Člani RDEG so v dogovoru s
Komunalnim podjetjem Grosuplje
in Občino Ivančna Gorica orga¬
nizirali čistilno akcijo čiščenja
obrežja in potoka Višnjice od Višnje
Gore do Ivančne Gorice. Čistilne
akcije so se poleg članov RDEG
Ivančna Gorica udeležili tudi krajani
Višnje Gore, Hudega, Ivančne
Gorice in Gorenje vasi - vseh skupaj
jih je bilo več kot trideset. Potok in
brežine so razbremenili gum, pohišt¬

va, ostankov embalaže od raznih
barv, koles, peči, akumulatorjev,
polivinila, vzmetnic, avtomobilskih
delov in ostale šare, ki v potoku
nimajo kaj iskati. S to akcijo se je
začel uresničevati projekt "Očistimo
potoke od izvira do izliva v reko
Krko, Savo, Donavo", za katerega se
zavzema RDEG Ivančna Gorica.
Čistilna akcija čiščenja potoka
Višnjice od Mrzlega polja proti Krki
pa je bila prekinjena zaradi močnega
zaudatjanja gnojnice, ki se je izlivala
v potok.

Ti dve črni odlagališči sta sedaj z
veliko truda in dobre volje sanirani.
Naj ostaneta čisti za vedno. Pravila
lepega vedenja velijo, da vsak
pospravlja za seboj, večje predmete,
kot so pokvarjeni pralni stroji, skrin¬
je, hladilniki, itd., pa ekološko oza¬
veščeni ljudje pripravijo za kosovni
odvoz ali pa jih vržejo v za to
pripravljene zabojnike. V naravo
takšni odpadki gotovo ne sodijo.

P.B.

Nesnaga na divjem odlagališču ob koncu avtoceste

Ivančna Goric
Poletje 199

'Mobil f>e zemlji

r MM naši...

SEVERNA"

NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA I

STRAN

L I  /narava IN UUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA IN

KAKO SE JE DOLFE NA
KOZOLCU LJUBIL

Nekdaj so fantje čez poletje
povečini spali na kozolcih in
skednjih. Za dekleta je bilo to
početje prenevarno, zato so
morale spati v koči, pod budnim
očesom skrbne matere. A so
bile tudi izjeme. Nedaleč od
našega občinskega središča je
živela mati, ki je povsem zau¬
pala svojim trem hčeram. Dovo¬
lila jim je spanje ne domačem
kozolcu, v dišečem senu. To so
hitro zvohali vaški fantini in
hodili nagajat korajžnim dekle¬
tom. Nekateri so se pohvalili, da
so smeli celo v seno in da so jim
bile tam izpolnjene najgloblje
želje.

To je prišlo na uho tudi
Dolfetu, fantu iz sosednje vasi.
Pri priči je sklenil poskusiti
redko srečo; taka priložnost se
vendar ne ponuja vsak dan. Ker
vas ni bila čisto blizu, je poprosil
prijatelja Jožeta, da ga je zvečer
z motociklom potegnil v vas, v
bližino kozolca. "Čez uro le
pridi pome, bom hitro fertig,"

mu je samozavestno naročil
Dolfe.

Ob napovedanem času se je
Jože vrnil in našel prijatelja
Dolfeta na kupu peska, s hudo
kislim obrazom.

"Si dobil”, ga je pritajeno
vprašal. "Dobil, dobil. Toliko
sem dobil, da bom imel za lep
čas zadosti", mu je odvrnil s
stokajočim glasom. Potem je
počasi zlezel na motocikel in
Jožetu razložil, kaj se mu je
primerilo.

V temi je bil srečno prilezel
na kozolec in se pritipal v
bližino deklet. Že je slišal njiho¬
vo vznemirljivo dihanje, ko mu
je nenadoma zmanjkalo tal pod
nogami - naletel je na odprtino
za seno in telebnil pod kozolec.
Na nesrečo gaje pri tem še vaga
od voza počila po glavi.

V tej vasi Dolfe potem ni več
iskal ljubezni - ne na kozolcu ne
pod njim.

L.S.

XI. rekord

Karel Puš iz Šentvida je že od mladih nog spoznaval in cenil ljudsko
ustvarjalnost in na različne načine pomagal ohranjati sledove bitja in
žitja prednamcev. Med dolgoletnim učiteljevanjem v Ambrusu je med
drugim zastavil obsežno zbirko narodopisnih ostalin iz Suhe Krajine. Ko
mu je pozneje bolezen prekrižala lepo zastavljene načrte, se ni vdal. V
grosupeljskem domu starejših občanov, kjer si je našel nov dom, že
desetletje preučuje in v pomanjšanem merilu izdeluje slovenske
kozolce. Doslej je izdelal že 161 miniaturnih primerkov naše značilne
gospodarske arhitekture in jih podaril ustanovam in posameznikom po
vsem svetu. Mojstru Korlu čestitamo k rekordu in mu želimo, da bi na
ta način še dolgo širil slovensko kulturo v svet, nam in sebi v veselje.

Mojster Karel Puš v svoji etnografski delavnici.

ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA

MALO HUDO

\ ^

Ko sem prvič slišal za Hudo, sem se skoraj
prestrašil. Že tako je na svetu hudo, sem
pomislil, sedaj pa še ime, ki spominja na
hudobijo. A sem se precej potolažil, ko sem
na zemljevidu prebral, da imamo le Malo
Hudo, Velikega pa ne. Navsezadnje smo
lahko še srečni, da je tako - kje pa je danes
kakšna občina brez vsega hudega, vas
vprašam.

Na Slovenskem imamo malo krajev z
enodelnim imenom Hudo, neverjetno veliko
pa je krajev z zloženim imenom, npr.: Huda
Luknja (luknja je že sama po sebi huda
stvar), Hudi Konec, Hudi Graben, Hudi
Rogatec in podobno. Marsikje se je v
preteklosti, zaradi krajše izgovorjave, drugo
ime opustilo, prvi del je pa ostal. Zelo ver¬
jetno se je to primerilo tudi našemu naselju,
in smo dobili Hudo. Slovanski prednamci so
namreč po Rimljanih podedovali veliko cest,
ki so jih potem uporabljali še daleč v srednji
vek, čeprav so bile zaradi slabega vzdrževan¬
ja v hudo slabem stanju. Ena takih se je
strmo vzpela tudi na današnji Hujski hrib,
zato so temu predelu verjetno rekli Hudi
Klanec. Ko so pozneje cesto preložili na
ravnico potoka Višnjice, se je ime Klanec
opustilo, Hudo pa je ostalo. Saj veste, kaj
pravijo: "Stara navada je železna srajca".
Nekaj podobnega se dogaja še dandanašnji -
le spomnite se, koliko ljudi Ivančno Gorico
poimenuje le z Ivančna. Seveda se imena

sedaj težje opuščajo, zaradi uradnih zapiso\
v dokumentih.

Tudi ime Malo Hudo je razložljivo. Popot
niki so vedeli, da jih čaka pri Višnji Gori šc.
dosti hujši klanec, kot je ta na Hujskem
griču, kar je prineslo ime Malo Hudo
Potemtakem bi se morala Višnja Gora imen
ovati Veliko Hudo, a se ni prijelo. Kdo bi p.
pristal na tako ime, lepo vas prosim.

To je le ena izmed razlag, ki se mi zdi š>
najverjetnejša, ker je dokazljiva in podkre¬
pljena z drugimi primeri te vrste. St) pa št
drugačna razmišljanja: nekateri ime povezu
jejo s hudo tlako, drugi pa s hudimi urami, ki
se rade razdivjajo na tem griču.

Zanimiva je tudi pripoved o bojeviti^
Hujcih. Ti so marsikaterega prišlek:
našeškali in napodili iz vasi, če jim ni bil
všeč. Slednje najbrž ne bo držalo, vsaj za
današnji rod vaščanov ne. Bil sem že večkrai
med njimi, pa še nisem bežal, res ne.

L. S

14. JUNIJA SPET S KOLESI PO RIMSKI CESTI

Nedvomno se je prireditev prijela in
postala del turistično-rekreativne ponudbe
na našem območju. Letos smo se od
rimskega kamna na cerkvenem griču v
Ivančni Gorici spustili na trideset kilo¬
metrov dolgo pot že tretjič in bili spotoma
deležni vsega, kar smo pričakovali: telesne
sprostitve, dobrega zraka, vesele druščine in
novega vedenja o naši Dolenjski. Na startu v
Ivančni Gorici nam je zaželel srečno pot
Avgust Likovnik, predsednik občinske turis¬
tične zveze, na cilju, pri dvorskem žerjavu,
pa so nas pričakali zastopniki dolenjske tur¬
istične zveze. Zadovoljni smo, da se je
letošnjega kolesarskega popotovanja

udeležilo mnogo več
kolesarjev iz Ivančne
Gorice in širše okolice.
Nekateri so zmogli s
kolesi tudi pot nazaj. Tem
še posebej čestitamo.
Zahvaljujemo se spon¬
zorjem za pomoč in
obpotnim prebivalcem, ki
so nas pozdravili in
pogostili, zlasti v Gorenji
vasi in na Kobiljeku.
Nasvidenje čez dvanajst
mesecev!

Leopold Sever

Kolesarska karavana se je za nekaj časa ustavila
hiši pesnika Miha Kastelica.

Sunit

v Gorenji vasi. pi

Poot/sr fK

ftRAJl

v

$k£TEfaom\

SLEDOVI IZ LATENSKE DOBE

Največje arheološko najdišče iz kelt¬
skih časov je nedvomno Valična vas, star¬
odavno selišče visoko nad dolino Korko-
rasa, kakor so tedaj verjetno imenovali
reko Krko. Valična vas je eden od lepših
primerov postopnega prehajanja starejše
železne dobe v mlajšo latensko civilizaci¬
jo in potem še naprej v rimsko dobo.

pretežno iz latenske dobe, torej iz časov,
ko so pri nas vladali Kelti, nekaj ostalin
pa je iz starejše železne dobe in iz pozne¬
jših rimskih časov. Zelo očitni so sledovi
pridobivanja železa iz domače železove

god po naših krajih vzdolž zg. toka reke
Krke, v okolici Višnje Gore, Stične in
Šentvida. Tu naj konkretno omenim le
virsko gradišče, ki so ga Kelti tudi zapos-
edli in pustili dokazila v najmlajši
poselitveni plasti. Morda jim smemo
pripisati tudi III. obrambno obzidje.

rude.

Najvidnejša sled davnega bivanja so
ostaline utrjenega gradišča. Gradišče je
bilo postavljeno na grebenasti pomol,
jugovzhodno od današnje vasi. Podobno
kot na Viru so bile tudi tu preudarno
izrabljene naravne danosti, dopolnjene z
umetnimi nasipi, obzidjem in lesenimi
palisadami. Nasipi z ostanki obzidja so
lepo vidni, zlasti na južni strani. V
primerjavi z Virom, je bila ta praz¬
godovinska obrambna tvorba precej
manša in kakega pol tisočletja mlajša.

Najdbe, največ jih je iz grobov, so

Iz razkopanih grobov so potegnili
mnoge bronaste okraske (sponke, zapest¬
nice, ogrlice in igle), orožje pa je bilo
predvsem železno (sulice, meči, sekire,
kladiva in ščiti); na izdelkih iz železa je
marsikje opazna kvalitetna keltska
obdelava. Izkopavanja so bila povečini
divja, zato so mnoge najdbe obšle naše
muzeje in za mnoge ne vemo, kje se
nahajajo, ali pa samo slutimo njihov
izvor. Med najpomembnejše najdbe
smemo vsekakor všteti vališko situlo z
živalskimi podobami. Velja za našo najm¬
lajšo bronasto vedrico.

Kelti so pustili nekaj ostalin tudi dru-

Dobro stoletje pred našim štetjem so
prazgodovinska gradišča na naših tleh
pričela propadati, med njimi tudi naš Vir
in Valična vas. Takrat smo namreč
postopoma prehajali pod okrilje
mogočnega rimskega imperija. Tedaj je
prvič na našem ozemlju prevladala
nekakšna pravna država z relativnim
notranjim mirom. Nevarnosti, zaradi
katerih so gradišča nastala, so bile za več
stoletij odpravljene in obrambni sistemi
so se pričeli sesipati, ker jih ni nihče
obnavljal. Nekaj podobnega se je zgodi¬
lo mnogo pozneje tudi s protiturškimi
tabori, ko je minila turška nevarnost.

Čeprav se Kelti niso kaj prida zadriem
na Viru , imamo tam znano gostilno Kelt  >
ki hram. Tam se včasih zberemo ljubita
zgodovine in rečemo kakšno o skrivnostni