Razne novice. Godovi p r i h o3n Je ga tedna. 27. nedelja: 5. po Veliki noči. Peregrin, duhovnik; Anastazij. 2t>. pondeljek: Pavel od sv. Križa; V'ital, mučenec. | 29. torek: Peter, mučenec; R^bert, opat, Antonija. 1 Križevo. S0. sreda: Katarina Sij. dev.; Marijan, mučcnec. J 1. maj, četrtek: Kristusov vnebohod, B^ilip in Jakob, apostola. 2. petek: Atanazij, škof; Sekund, mučenec. 3. sobota: Kajdba sv. Križa; Aleksander. * Duhovniške vesti. Za vitarja v Celju je imenovan dr. M>aJčs Vraber, Baplan pri Novi CerkVi. — Nevarno je obolel 6. g. Ognjeslav Skainlec, Župnik v L(eslvovc.u, ter se zdravi v bolriiSnici usmiljenih bratov v Gradcu, PriporbGaimo ga v pobožno molitev. Sv. birina bo letos y dekaniji Maribor desni Dravski breg v Rušah dne 1. maja, pri Devici Mariji v Puščavi dne 3. maja, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom dne 4. maja in v Lembahu dne 12. maja. Na binkoštno nedeljo, dne 11. maja se bo flcakor še vsako leto, vršilo birmovanje v mariborski stolnici po slovesni pontifikalni sv. maši, ki se prične okoli 10. ure predpoldne. Neposredno po (sv. maši, pred birmovanjem, bodo prevzvišeni nadpastir izpred glavnega altarja podelili pričujočim papežev blagoslov s popolnim odpustkom. .^ poštne službe. Poštarica Zolija Tribuč \ Judendorfu je imenovana za poštarico pri Sv. Jurijv ob juž. žel. * Hazpisano je mesto poštnega upraivnilča pri Sv, Ani >na Krembergu. * Imenovanje v sodni službi. Sotlnik dr. ViKtor Pavliček v Brežicah' je imenovaa z>a okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v SoStanju. * Odlikovan učitelj. G. Božidaru TuSeHu, nadufiitelju v Dohroveih pri Maniboru, je izrekel c, kr. deželni Solski svet v Gradcu za njegovo uspeSno delovanje v &olskem vrtnarstvu priznanje. Iz južne železnice. Na novo sprejeti so naslednji aspirarttje: Franc Bajer, Tržič; Stefan Jarec, Sežana; Ivan Krumphals, Vuhred-)Marenberg; Jos. Pfeifer^ Bled ob Blejskem jezeru; Matevž Zadravec, Zalog; Franc Zitko, Atzvvang; Ljudovik Bečnar, Preding; Beno Brosler, Prevalje; Feliks Hamperl, Pliberk; Franc Menzik, Poljčane. — Prestavljeni so pristavi: Alfred Knez iz Prevalj na Rakek; Adolf Schmuck iz Vuhreda v Voitsberg; postajenafielnik Konrad Brunner iz Jenbacha v Maribor, koroški koIodvor; adjunkt Viktor Part iz Inomosta na Pragarsko; pristav Jožef Resch iz Brucka v Maribor, kor. kolodvor. * Prestolonaslodnik in bosanskl vojaki. Prea več dnevi ie stražil oddelek bosensko-lilercegovsKega polka postojanko v Miramaru, kjer se mudi prestolonaslednik s svojo rodbino. SluČajno je stopil prestolonaslednik v strazarnico in straža je kakor elek'trizirana tako vzorno in redno nastopila, da se nadvojvoda taki točnosti ni mogel nafiuditi. Ko m.u je §e iiaitc povoljnik stmžo moško in kiorajžino javil, jo bil prestolonaslednik1 tako vesel, da je segel v žep in dal poveljniku zlat, voditelju straže peta^o, vsakemu infanteristu pa po eden 2k"nonski novec. * Junaškl šbof. O novoimenovanem dunajskem nadškofu Pifflu pišejo dunajski listi, da je neclavno zabraiiil v:0lik,o nesrefto, Nekemu kočijažu so se splagili konji ter so kakor besni divjali po ulicali. Dirjali so po najbolj prometni ulici rav.no v trenotku, ko so se iz neke šoie vsuli otroci. Nevarnost je bila, cla pridie vefi iotroK pod kbnje in voz. Niliee si ni upal prijeti zbes.nelih živali, V tera kriticnem trenotku pa skoči h koniem cluliovnik, ki je šel iz b.ližnje cerkve. Z vso silo je prijel enega konja za uzdo in ustavil voz, na kar so Se-le pristopili drugi in so konja umirili. Tiho, kot bi se nd6 ne bilo zgodilo, se je duliovnik odstranil, občinstvo pa ga je viharno pozdrasijalo. Poz^ neje se je izvedelo, da je bil ta diijiioviiik novoimenovani duiiiajski nadškiol. * Spomenik pesnilai Medvedu. V Ljubljani se je osnoval odbor za zgraditev spomenika pred tremi leti umrlemu pesniku Antonu Medvedu. Spomenik' bo postavljen rajnemu slavčKu jia njegovi gomili v KamniKu. Odbor prosi slovenske rodoljube za prispevKe, k.ateri se riaj pbšiljajo g. Urbanu Zupancu v LJubljar ni, Križevniška ulica št,. 8. Slov. Kršč. Soc. Zveza. Opozarjaimo na občni zbor S. K. S. Z., toi bo v nedeljo, dne 27. aprila pri Sv, Križu pri Ljutomeru. Začel se bo občni zbor potem., ko opravimo v cerkvi molitve za pomoC zoper nesreče in uimc. v ;'.¦¦• uo eoro^ k na^o^.lnejši udeležbi posebno iz sosednjih krajev. * Prvl maj se oliža. Vsa narava se ziblje, raste, cvete. Zato mislimo, da. bi naj s prvira majem narastl'0 tudi število naših narocnikov. Niasprotjiik.i so na delu, mi ne1 amemo mirovati. Naš list je — to se priznava od prijateljev in neprijatelj&v — sedaj lako dobro urejevan, prinaša toliko ra.zaolifinega gradiva, da za,nj ni težEa agitacija. Toda treba je povsod osebno potrkatti. Tega mi ne moremo, za to uslugo prbs mo prijatelje. Do 15.000 narocnikov vendar moramo sprar viti to leto! * Procesija sv. Marka. "Jutri, v petek, dne 25. aprila, se vršijo po našiili oerkvah procesije na čast sy, Marku, pri kiaterih verno Ijudstvo prosi Boga za odvrnitev raznih bolezni in nesrec. Na^e čitatelje bo gotovo zaniroalo, 5e poda,mo malo zgodovino te procesije_. — Letai 8-59 je bila v Riimu velika povodenj. Reka Tibpra je |-<restopila bregove, preplavjla del R:ma in oTMice. Moevirje in vrocina — Rim je v gorki deželi! — pa zelo pospeSujeta razvoj kužnili bolezni. V Rimu se je pribazala gr.ozna Euga, Ki je pobraja ninogo ljudi. T.udi papež Pelagij 17. je umrl 1. 500 za to k«go, Ljndje so kar oepali, ziaSelo se je komu zdenati, kilmil je in padel. Od tedaj je riavada, da praivirao: ,,Bog pomagaj!", kadar kdo kihue. Leta 590.. je bil zbraa za papeža Gregor L Kgr fuga le ni frotela poneHati, naroCil je Sdnevno procesijo, v kateri so nosili podlobo Miatere božje, katero je naslikal sv. LukiBŽ, kakor pravi ustr.o izrocilo. Klicali so na pomoc vse svetnikes Litanije vseli g\'fitniktov so že bile z|aane, dasi v. krajši obliki — i.n tretji dan, lco so &li ra,v_ iijO mimo mavzoleja Hailrijanovega (mavzolej = nagrobna stavba), se je prikazal vrli strelie angel, ki je vtikal svetli miec v nožnioo, v znamenje, da je konec kazni b,ožje. Od tedaj se imenuje to poslopje še dandanes ,,.angelski grad", in, v spomin tega cudežnega dogodka stoji še vedno vrh strelie velika, pozlagena podbbia angela, ki vtika meč v nožnico, Zgodbvina nara spričuje, da je po omenjeni procesiji kiuga v Rimu in okolioi pcaehaJa. Pa.pež Gregor Veliki pa je naročil, naj se vsa,kia leto na dan sv. Marka lopr.avljajo eTia^e prooesije ter moiijo ali pojo litanije vseli svetnikov, Ta procesija je torej spokbrna, Laliko si raislimo, kako so vrele iz sroa pri oni procesiji v Rimu bes«de: :,,Gospod, usanili &e, Kriste, usmili se, B»og Oče nebeški, sv. Ma.rija" itd. in ,,Vsega ii.udega, svoje jeze itd. Reši nas o Gospoc1)" in ..ijagiiije božje — zanesi nani o Gosnod!" Sa^j je znauo, da sila uci moliti in ti so že žalovali po tolikih rajnili sorodinikih in sosedih, in vsak trenutek je pričatovati, da se' njim saiiiira laiiko enako pripeti. * Mladeniči nabornlkl. Klolikbr imam letos prilikiO opazovati naše slovenske rnladend&e, ki priliajajo v Maribor k jiaboru, se splošno zelo vzgledno vedejo. Ni več vidieti tistili pijajnih, zibajočin se postav,katerim sta dve nogi premalo, ni več sli&ati o.nili pijatnili, neubranili glasov, kl so pribajali iz premokrega grla. Pametoo vedenje mladeničev dela slovenskemu l^udstvu čast, Tako je prav, mladeniči! * Slovenski romarji v Rimu. Dne 9. apfila popoldne so došli, kaJfor amo že porooali, slovenski romarji, 050 no številu, pod vodstvom ljubljanskega lcnezoškoia dr. JegliSa v sveto mesto. Rimljani so občudovali lepo petie slovenskih romarjev in njih vzgledno vedenje, Obisikali so romarji vsaac dain druge cerKye. Dne 13. aprila so v Tcapeli sv, Girila opravili svojo poboznost in zapeli slovansko himno. Dne 14. aprila popoldne je slovenske romarje sprejel v VatiKanu naimesto bolnega sv. 06etai k^arcLiriaJ Merry de Val. Spreiem je bil sijajen. Ljnbljanski Knezoškof je v imenu Slovencev izrazil enstva udanosti, pokorščine, ljubezni, pa tudi žalosti zavoljo bolezni sv.. O?eta. Kar. dinal jc v pn^ezevom imenu poiTielll romarjem apostolski blaigpslov ter dal vsaloemjii spom.infiico na sv. O<'€ta. Sijrejcm se je zakljufil s petjem papeževe liinme in z ,,Žiyio"-kJici na papeža. Tnjci, ki so bili navzo(¦i, so se ftudili krasoti slovensKe pesmi. Vreme je bilo v Rimu skoro ves Cas zelo slabo. Mrzlo je bilo in dež je lil v curkin. Dno 15. aprila so se romarji odpeljali iz Rima in so med potjo obiskali Loreto ter Bejietke. Vefiinoraa vsi romarji so se v petek, dne 18. t. m., vrii 111 zdravi čloniov. * Sv. Višarje. Slovenci, ("-astilvfl Marijini iz zelenega Štajerja! Gotovo ste že slišali ali brali o slavni tožji poti na Sv. VišairjaJi:, Nckdaj so priji.ajali po- samezni kakor tudi v procesijah na Sv, Višarje in Sl. goric, iz Ptuja, Maribora, iz PoKorja in Savinjske doline pe§, Siedaj se lahko z vlakom pelje do Žabnice, od kodier se mora iti peš na Sv, Višarje, ki so 1800 m visoke. Savinjča>nom in SlovenjegraflSanom je ta božja pot dobro znana, ker redno prihajajo vsako leto v lepem številu se poklonit in pozdravit Marijo na Sv. ViSarjah. Višarska božja pot se odpre vsaJco leto na praznik Kristusovega Vnebohoda, torej letos že J. maja, in. tra:a do roženjvenske nedelje. Ta božja pot je ena najslavnejših, pa tudi ena najtežavnejšili, ker si je Marija izbrala svoje sveti&ce 1800 m visoko, Ujer deli svoje milosti in dobrote svojim udanim in zvestim ^astivoem. T.n gori priliaoa vsakb leto na tisoče romarjev leto za letom iz vseU krajev in dežel, ceto iz Amerike in Alrike, med .njimi največ Slovencev. Cloveku se milo stori, ko vidi in slišd, s kakim z,aupanjem se zbirajo od' težavnega. pota utrujeni roinarji pred ftudodelno podobo vi§a;rske Matere božje in poŠiljajo vroce vzdihe in prošfnje k vijŠarSki Kraljici. Zares, kdor ima vero in ČlovieŠkb srce, tega mora ganiti pobožnost, ponižnost, pokora, zaupanje in udanost tisočerih, ki prihajajo iskat pomo&i k Mariji na Sv. Višarjah. * Pozlv radodarnim srcem naše lepe Štajerske. Citali ste v letošnjih moborskih knjigah o blagonosnem delovattiju katoliških misijonarjev- na Balfcanu. Ne z mecem, ampak z dobrim, vzgilednim življenjem, z ustana,vljanjem cerk"ev, Šol, sinotišnic itd. skušajo privesti nazaj naše slovanske brate, ki žive v razkolu. Slovenci so že od nekdaj podpirali z vso vnemo misijone na Balkanu. Posebno ugodna prilika pa se nudi misijonarjem sedaj, k!o se bliža turško gospodarstvp svojemu koncu. Ob. enem pa potrebttjejo sedaj tudi misijoni največje gmotne podpore, da olajSajo vsaj nettoliko grozno bedo, posledioo dolgptrajne vojske, Slovenci po drujgih poKrajin&h. so darovali mnogo za ,,Rdeči križ", mi Štajerski Slovenci pa hoČemo zamujeno popraviti s tem, da podpremo po svojih raofeeh kaitoliške balkanske misijone. Mohorjani župnije Sv. Lovrenca v Slov. gor. so v ta namen zložili 55 K ter jih' odposlali ,,Apostolstvu sv. Cirjla in Metoda" v Ljubljani. Koliko dobrega bi mogli storiti katoliiški misijonarji sedaj, ako bi vsi Mohorjani sledili temu vzg-ledu, Naši hrabri bratje so se v vročih bojib1 otresli turškega jarma, mi pa jim pomaga^mo z rnlolitvijo in gmotno podporo, 'da se povrnejo k Rimu, še-le potem bo zmaga popolna. ,,,,Rdefii križ" ie oelil rane telesa, sv, misijoni pa celijo rane neumrjočih duš. Poidpira/jtao torej po mogpSnosti sv. misijonie! Vsaikja od nas darovana kranica bo obr.odila stoteren sad. Juršinsici. * Strašni sadovi. Pod tem nas>vom prinaša ,,Ave Maria", slovenski mabožni list za jugoslovanske izseljence v Ameriki članek, ki ima svojo" veljavo tudi za naše Kraje in ga torej doslovno pirinašamo: ,,Vsem, kateri pravijo^ da paš list pretirava, ko piše iako od7krito in naravnost o naših žalost.nih razmerali. v Ameriki, naj pokažemo dva prežalostna slufeaja iz najnovejše dobe: 1, V pitsburfeki je5i 6aka s straliom in trepetom svoje smrti rfa vislicah mladenič, nesreSni naš rojak Mali. Siromak' se je udal strasti in je ustrelil moža- nefce žene. Kaj ima sedaj siroinaik? Strašen koneo! Sramoten konec ne samo zanj, am^pak tudi za nas vse, ki amo njegovega riarodai, in za vse, ki snio njegove vero. — ,,.Ne poslušajte farjev", krieite, vi (liberalci in socialni demiokrat.ie), sleparji naroda! Ld/udstvo poglej, kaj bi bilo bolje za nesrefinega mladenjča v pitsburšiki je5i, ali da je poslušal socialiste in liberalce, da ni Boga, da se ga ni treba, bati, da; smo svobodni, da simemo delati, kar hoŁemo, d.a nočemo ,,klerikalne" teme, ali ako bi bil posluSal ,jarje", se držal sv. vere, klerikalne teme!? Ko bi se bil držal ,,iarjev" in vi!lerik!alne' teme", ne bilo bi mu treba iti v kratkem na strašino pot pod vislice! Tu, narod, tu imaš slučaj, ]ki ti jasneje in glasneje kri6i, kakor vse pridige celega sveta! Kdor vprifio tega slučaja n-bče videti, mu ni poma.gati! Naj pa poskuša kakor M.ali! — 2. Žalosten je slučaj, ko je bil v Clevelandu ubit neki Alojzij Nu6i5. Kriva je prokleta pijaCa! Krivi so oni, ki u6e narod odpad!a od vere, ki ga podiv.iaio in zapeljujejo v pijan&evanje! — Vidite, socialisti in liberalci, to so va'ši sadlovi! To so sadovi vašega ,,na,ro'dn&ga" dela! Zato bi pa" bila pravica, ko bi skupaj s temi nesrečneži postavili pred sodni stol tudi narodove zapeljivoe, vse a,postole grdega slovenskiega socializ.ma in liberalizma! Vi ste v prvi vrsti krivi teh umorov, vi ste odgovorni za-nje, vas bi morala zato preje zadeti kazen, kakor pa te nboge žrtve vaših strašnib naMkov! 0, milo slovensko ljudstvo, spreglej, kam drviš! Spreglej, Eam te tirajo naši sociji in liberalci, kaim te tirajo oni, katerim veS verjameS, kakor pa onim, ki ti želijo dobro! Odpri oči! Odpri razum! — Ko ti kričijo, da r>aj ne po.sluSag dnhovnikov, dobro, ne poslušaj jib, ako jib noŁe§! Toda posluSaj vsaj svoj razum! Poslugai klic takih-le strašmili slučajev! * Katollško verovatl je pametno. Nek' francoski general se je rad balial s svojo nevero. ,,Kar nas ie naprednih, oBkanih mož", je imel rkavado refii, ,,S)mo že vsi vetfo zavrgli", Nekega dne se snide s prijateljera, ki je bil tudi general. ,,,Od kod pa ti", ga vpraSa.. — ,,lz cerkve, priiatelj. Bil sem pri spovedi", mu ta odgovori, — ,,Kaj ti še k spovedi bodiš? Mislil sem, da si kaj bolj pameien," — ,,Prijatelj", mu odgovori krŠČansko mislefi general, ,,tudi jaz sem včasih tako mislil. A spoznal "sem ln sem popolnoma prepriČan, da Katoliška c«rkev najbblje ufii in majpametne. je ravna. Pa Še ti poskusi." — General je1 ubogal svojega prijatel.ja in se je res odločil za katoliške resnice. Narofeil si je dobre knjige, Katoliške fcasni- fce ter si poiskal skrbnega duSnega paiStirja. Postal je ves dni^ač-en, Ni bilo več prepira med njim in ženo, mesto neznilovoljnosti se je naselila v lijši ljuba zadovoljnost, Hodil je pridnio v cerkev in k spovedi i.n otroke je vzgpieval kot jjoštei) kršcariski ofee. Liberalne manke je zavrgel popolnoma in ainrt, ki ga je nagloma pobrala, ga je na&la prlpravljenega. — 'Liberalci in soeialni demokratje bujskajo proti naukom k.atoliške cer-kve. Zaslepljenoi, neiMnneži so! Slavni void/ja ne-nišikili kiatoličainov, Wind3iorst, je nekofe rekel: ,,Res>, prepričan katoli5a.n biti, to je največja zna. nost in veda, ki je mogoca na svetu, in vsi profesorji skupaj vseh učiliSč yred ne vedo toliko, kolikor je v naSe'm maleni katekizmu.'' * Podporno di*uštvo za organlste je imelo dne 31, marca v Celju svoj otafcni zbor. Zbralo se je čez 30 organistov. Predsednik Frano Klancjiik je otvoril zborovajije ter je govoril o velikem pomenu drnštva. Društvo je imelo y pretečenem let.u 45 udov, Ustanovnili udov je 5, Sasten 1, Od!|3r je imel 2 seji. Blagaj. nik Jakob Škrabar je poro^al: DruStvo je imelo preteceno leto doliodkov komaj 32 K, stroškov pa 49 K 72 vin. Skaipiiega preinožejiia v denairju iraa društvo sedaj 2208 K 79 vin. Podpora se je izplaeala enemu udu. PoroSilo se je enoglasno odobrilo. Piristopilo je na« liovo 8 udov, kateri &o bili vsi sprejeti. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Franc Klan^nik, organist v Smartnu na Paki, predsednik; Franc Drolc, orgapist v Laškem, ijoclpredsednik; Ivan Šoper, organist v St, Petru v Savinjski dolini, tajnik; JiaHobi Skrabar, posestnik y Grižah, blagajnik; Karol Bervar, mestni organist v Celju, in Frainc Jarh, orgailist v Petrov6ah', odbornikas: Valentin Raz-tocnik, organist v St. juriju ob juž. žel., in JaKob Kos, organist v Sloven. ski Bistrici, namestnika. Na predlog g. K. Bervajrja se je poslala njib ekscelenci prevzv. g. Knezoškofu v Maribor udanostna brzojavka^ G. 7,. Kurniflc predlaga, da bi se obCni zbor vsako leto sklioal v poletnem 6asiu, Ker se ga organisti lažje udeležijo kakor po zimi. Predsednik g. Franc Klanfinik se zalivali navzočim za udeležbo ter z veseljem povdarja, da se je Podporno društvo danes Še bolj oživilo ter storilo znaten korak naprej. Občni zbor zaključi z željo, da bi ob drugem obcnem zboru bili zbraini v tem druŠtvu vsi organisti. * Pred splošnim poloraom. Iz celjskega okraja nam po'šlje bister opazovalec sedaniili razmer te-le yrstlce: Že 2 leti se opaža gospodarskia stiska na vseh poljih7 Njeni znakA so: silna draginja, pic zaslužka, izseljevanje, bedno življenje, V veliki meri je zakrivila to stisldo modra (?!) politifca naŠih drzavjiikov, katerim se ne^smilijo milijoni in milijarSe, izcfaine za neko ljubo Albanijo nekje doli pa biv&em Turškem, dioCira ni za pmrzdigo domaoega poljedelstva, živinore]e, obrti, industrije, nikdar denarja. Davki pa so vedno veSji, Leta 1911 j« vzela poletna suSa, leta 1912 jesenski dež in mraz, letos pa že pomlad s snegom in mra,zom kme^Kemu ljudstvu milijone in milijone doboflkov. Vinogradi so vetinoma za eno leto unigeni, istotaiko sadje, Ena noS je oSkodovala ubogega lcmeta saimo na Stajerskem najmanj za 40 do 50 milijonov K. Obresti pa se množijo, rastejo 7ia odstotkih in še dobiti ni denarja, Boben poje, kakior Še jiikidar ne. Posestvo za posestvom gre na dražbo, In ker pi kupcev, gre pod oeno. Izgubi dolžiniK, izgubijo upniki, kupec pa ne poravna kupnine, ker ne dobi od niičoder posojila. Kako-pomagati? Edimo tisti, k'i so poMicani in za to plažani, da skrbijo za obcni blajgor, in to je vlada. Naj bi se nemudojna uviedli pptrebni kioraki, država naj priskoci bednemu ljudstvu na pomoS 9 posojili, odpisom davkov itd. Naj bi se napravil rok za odplačilo vknjiženih posojil vsaj za 3 meseoe, tako, da ni mogoSe zemlji^fia na dražbo pognati, že uvede. ne dražbe pa se naj za toliko 6asa ustavijo. Gotovo pa je &e veC sredstev. Gospodarske zadruge in kmetijske podružnice naj vzaimejo stvar v roke. naj se napravijo pro&nje, tudi poslanoi naj posreclujejo za pomo^. Ako v najkrajšem Zasu ni pamoSi, pride v doglednem Casu vežina posestnik'dv na kant. * Vinogradnikom. Že v aadnji številki smo v naglici opozorili, da se naj od mraz-a za.deti trs ne obrezuje, da se riaj tekofea vinogradna dela, opravlja^ jo^ kaklor bi se ne bilo nic zjgiodilo, da bode na, žvepljanje in šikropljenje letos obračati posebno pozornost in kon&no da bo, kb bodo novi poganjki dosegli gotovo dolgost, treba vsaK trs opleti s ix)scbnim ozirom na poškodbo po nirazu. O tem zadniem opravku bomo svoj Sas še izpregovorili, Z,a ta hip je važno, kiop dovrgiti, kjer še ni okopano, in pa poskrbeti si vsega, kar je treba zia žvepljanje in šlčropljepje. Z vezanjem ?,paronov kaže lietos nekoliko Cftkiati, da se vidi, kateri trs bo gnal, kateri ne. Mrtev §pa,ron ne potrebuje drugega kola in se tako da marsikafc kol prilirainiti. Žvepljanje in škropljenje pa bo letos ppsebno potrebno, prvifi, da se za pribodnje leto vzgoji les, drugič, da se ta betva, ki jo &e utegne trs roditi, do trgatve ohrani, Letos bo imelo vino nenaivad.no vrednost, drago bo, kakor bi se ga prodajalo v laKarni. Saj ni pozeblo samo pri nas na Spoilnjera Stajerskem, ampak po vsej naši državi in, k.akor vemo iz daljnih poročil, celo po vsej Srednji Evropi; lanski pridelek se bo letos popil, siarejšega pa ni ve6 dobiti. Zato pa naj žvepljanja in šikropljenja ne opusti nikdo. ZaŽelo se Ui ž njima letos seveda pozneje, ker imaino še-le počaikati na nove poganjke; a pripraviti ie žveplo, žveplalnik, očali ter škropilnico, galico in anno zdaj, da so te stvari pri roki, kadar jili bo treba. Novi poganjki bodo rastli hitreje nego rastejo prvi, ker daja maj ve6 toplote od marca in aprilav Za žveplanje se na]bolj priporoca galifino žveplo, to je žveplo, ki so mu primeSani 3% bakrene galioe. Za Zvezo gospodarsklh zadrug imajo tako žveplo v zalogi: HugOn Detiček v KonjicaJi, Jakob ZemljiS vGornji Rad^oni, Fr.. Matheisovi nasl, v Brežicali, C. jelovšekj v Rogatcu, Pij baron TwicKel v Mariboru, Karol Ka.sper v Ptuju, D. Rakusch v Celju, Viljem Sclineider v Ljutomeru in L. Petovar v Ivanjkovcih. Opozarjajno pa §e ©ukrat, 'da je vMjub rabi galiSne^a žvepla vendar tudi treba škropiti z raztopino bakrene galice in apna. * Nov nažln cepljenja trt. Nebi rumunski trtorejec je iznašel nov način ravnanja c-epljenk1. Ko je rozga cepljena, se ovije rana s cigaretnim papirčkom, na kar se namaže z malcem (gipsom). Na ta na.6in se baje do&eže celo 100 odstotkov uspelia. Upamo, da bodo o tem novem na6inu pisale ,,,Gospodarske Novic-e" v eni priliodnjili številk, * Tržno poročllo. Oidkar so lastniki premogovih r.udnikov in veliki trgovci s premogoni zvišali cene premogu, izkazujejo delniške družbe bogatašev, ki imajo v lasti te rudnike in velijco trgovino, veliKanske dobicke^ Samo v mesecu nmrou so napravili židovski bogataši nad 23 milijonov kron Bistega dobička, to je za 4 milijone veft kot la.nsko leto. — Ker je vsled zadnjega mraza uničen po večipi letoSnji vi ski pridelek, so oene viiiu posktOicile. Veliki vinsici trgovci so poslali na svoje odjemalee naznanilo, da zvi. šago s 1. raajjem ceine bolj&eran vinu za 5 odstotkov, slabejšim vrstam pa za 2—3 odstotke. Vinorejci, ki imate še kaj zaloge v kleteli, n,e prenaglite se pri prodaji, ker bo v poletju cena vinu še gotovo zopet poskočila. Zielo dobro se plafiuje tudi sadjevec. Ddseda] se je plaeevalo zanj 1 liter po 20—24 vin. Kakor nam poroSa naš prijatelj iz Jlarenine, se plačuje dober jabolčnik na kmetih sedai celo po 30—40 vin. liter, — P&enica je zopet izgubila 20—30 vin. pri 100 kg, rž in oves pa po 10 vin.; koruza pa je v ceni po. skočila za 30 vin. — Cena živini se polagama dviguje. Vsled zadnjega dežja se pričakuje obilo sena in dletelje, kar bo pospešilo dviganje cen živini. Posebno pitapa žiyina postaja dražja, ker je le raalo živinorejcev, ki bi razpolagali z moBniejŠimi krmili. — La,stniki trtnic se livalijo, da so se cepljenke letos dobro prodale. VinograHniki so letloŠnjo zimo mnogo sveta prerlgolali, a trt je bilo raameroma malo na razpolago, ker jih je lans^o leto črv mnogo imičil. Boljše vrste cepljenk se plagujejo celo po 18—20 K 100 Komadov. * Zopet železniška nesrefia na Ogrskem. Na ogrskii postaji Petrozsejiy so zavozili gtirje vozovi v neki tovorni vlak,. Obe lokbmotivi iq 8 voz je sMočilo iz tirai; strojevodja prvega stroja je mrtev, drugi strojevodja in dva kurjača sta nevajr.no, trije želeTjni&ki uslužbenci pa lahko ranje.ni. * Slovenci na Dunaju Slov. kat. izobraž. društvo Straža na Dunaju priredi dne 27. aprila v dvorani ,,Zur scbonen Schaferin'-, VI. okraj, Gumpendorferstrasse 101, veselico s sledečim sporedom: 1. Petje: A. Medved: ,,Ljubezen in pomlad" (moški zbor). P. Križlovski: ,,Utopljenka" (moški zbor). P. Hugolin Sattler: ,,Nazaj v planinski raj" (mešan zbor). 2. A. Medvedov igrokaz v štirih dajanjih: ,,Posestrimi". Igrajo Stražanke in Daničarji. Po igri prosta zabava s šaljivo licitacijo. Začetek veselice ob 7. uri zvečer, blagajna se odpre ob 6. uri. Vstopnina za nečlane 1 krono, za člane polovi o. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji dobrotniki in dobrotnice: Cilenšek, župnik, K 1006; okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; Leopold Petovar, namesto venca na grob blagega prijatelja č. g. Petra Skuhala, 20 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 kron; neimenovana 16 K; za kruh sv. Antona 4 K; Zupancič iz Jarenine 8 vreče krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bdg plati! * Kdor ne čita inseratov, se tudi za današnji oglas ,,Srečke v korist Slovenski Straži" brigal ne bo, kar mu zamore biti v velikansko škodo. Ta oglas izide samo še danes. Naj ga čita vsakdo, ker bo sicer prepoziio. * Vaino za vsako žensko je, da si varuje zdravje svojega telesa in se o tem večkrat pouči, posebno o tem, koliko žen si naleze hude bolezoi ravno radi premale pazljirosti, čeravno bi se istih lahko obvarovale. Na priprosti način daje o tem pojasnila zanimiva knjiga ,,Kaj je higijena?", katero na željo zastonj pošilja kemik A. C. Hubmann, Dunaj XX. Petrachgasse 4. (Inserat Mosse). * Orustvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih krono«in ima svoj ustanovni občni zbor v Gorici na Biukoštno nedeljo. Mariborski okraj. m Maribor. Novi draviski mlost, v katerega je zazidanega veg milijonov dajvčnega denarja,, ima zelo cudno podobo. Glede na svojo vijugasto obliko je podoben naši li.riboviti okolici. 'Most je v sredini moCno vbooen in znaša padec na vsajc.o stran slcoro r/a metra. Cesta na levem bregu bo tudi precej napeta. Na> tblj čudno pa izgleda desna strar.. Cesta z mostu v Tržaško cesto gre mofino navkreber, kar celo sliko mostu čudno kazi. Smer mosta bi nai bila v Gosposko v.lico, a inženirji so tako dolgo merili, da vodi sedaj smer v Itišo trgovoa Kavciča na Glavnem trgu. Most se je v gredini baje sesedtel že za 30 c.m. Prvotno je bila otvoritev mostu namenjena za 25. maj, a se je preložila na 18. avgust, ker še nnost vedno ni popolnoma gotov. Onim, ki imajo stavbo mostn v rokaii, se nikomur ne mudi z delom, saj dr.žava — plača. — Stari inost ostane Se 2 leti, potem ga lx>do pa podrlii m Sv. Magdalena y Mariboru. Nedieljsko zbcirovanje naSe podružnice Slovenske Straže je zopet prav dobro uspelo. G. profesor dr. Kova^ift je govoril o škodljivosti alkoliola, Alkoliol je strup, ki se naliaja v žganju, vinu in pivu. On je kriv, da te pijače človeka omamijo in omntijo, zlajsti pri nezmernem uživa^ nju. Gospod govornik je pokažal na posebni sliki, kako Skoduje alkiobol važnim udom Clovipšikega telesa, kakor so želodiec, srce, jetra iri ledVice; razložil je tudi, kako škbduje alkiohol celo otrokom tistih' stariSev, ki so udani neznosnemu pitju. Marsikateri izmed poslušalcev je sklenil, zanaprej bolj skrbno se varo. vati nevarnega strioa alkoihola., Pr.av je tako! Slov&nci moramo biti trezen narod, potem bodemo dobri stra. žarji naših verskih in narodnih svetinj, Gospodu govorniku izrekaino tem potom prisr8.no zalivalo. m Fram. Mraz je tudi pri nas povzročil veli"kansko škbdo, vinogradi so skoro popolnoma unfceni, le nekateri trsi, ki še niso bili odgnani, utegnejo. nekaj obroditi.. Šktode je po framslkiiti vinogradih gotovo okoli 200,000 K. Zgodnje sadtje je uniSeno, pozne vrste so pa osmojene. Lani je stra&na toL-a pokončala vinski pridelek, letos pa mraz, obdelovati se pa vlnograd mora, naj že obrodi velikto ali pa niS. — Pogorel je v poiifideljek popoldjie kfrnet Pregl, p. d. Bilinšek, v Slivniških Rancali. Hiša in gospodairsko popostopje sta uničena. m Fram. Blagoslov pri svinjali'. Nekemu framskenlu posestniku je povrglo Svetero svinj 41 prascev, ena bo pa Se kraalu povrgla. Vseli pet je knpil lani. m Podova. Potres je bil v Podovi v zadnjem Casu, in sicer dvakrat. PrviS so se treslipodovski ,,iNemci", oziroma nemškutarji, ko so izvedeli, da je sklenil občinski odbor v svoji seji, da ima občinski uratl u<radovati slovensko. Drugi moSnejši sunek pa je bil, ko so Sasriiki prinesli v Podoivo in med širni svet to novico, Nemškfatarji predbfaicivajo žnpanu in odboru, češ, da ti možje nemški rie znajo. Mi pa jim odgovarjamo, cla tolikb že znajo, da laliko s podovskimi JMemci" obSujejo. — Je že hudir, aKo je hud Batir! Ognja, potresa, nemSkutarjev, reŠi nas, o Gospod! m Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 27. aprila obhaja družba Sv. Vincencija stoletnico rojstva ustanovitelja družbe sv. Vincencija Friderika Ozanam in spomin šestnajststoletnice verske svobode svete katoliške cerkve, razglašene po Konštantinu Velikemu, z naslednjim sporedom: A. V stolnici: Ob 6. uri prva slavnostna pridiga, nato sveti rožni venec z litanijami in pred zadnjim blagoslovom je darovanje za reveže Vincencijeve družbe. B. V dvorani katoliških pomočnikov (Apothekergasse, ,,Štadt Graz" I. nadstropje): Ob G. uri zvečer: zborovanje. 1. Pozdrav. 2. Začetna molitev. Pesem: Laudate Dominum. M. Brosig. 3. Govor: Friderik Ozanam. Življenje v službi resnice in ljubezni. (Govori družbeni tajnik.) Pesem: Castitljiva Kraljica. V. Goller. 4. Slavnostn govor: Konstantinov jublej. (Govori prof. dr. Anton Medved). Papeževa pesem. M. Oberhoffer. 5. SHepna molitev. K slavnosti vabimo vsa katoliška društva in sicer v stolnico in v dvorano katoliških pomočnikov. Ta dan zadobijo popolni odpustek vsi verniki, ki prejmejo sv. zakramente in za namen svetega Očeta molijo in to zaradi evharističnega koDgresa na Malti m S*. Magdalena pri Mariboru. ,,Dekliška zveza" ima prihodnjo nedeljo popoldne po večernicah zopet svoj mesečni sestanek v draštveni sobi. Dekleta, pridite v obilnem ševilu! m Jarenina. Dekliška zveza v Jarenini priredi v uedeljo, dne 27. aprila ob 3. uri popoldne igro ,,Nežka z Bleda". Pred igro govor in deklamacija, med igro petje in godba. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na Vnebohod dne 1. maja. Prijatelji poštene zabave in ki vam je pri srcu blagor naše obmejne mladine, posetite nasl m Sv. Benedikt v Slov. gor. Čebelarji! Na Križevo, dne 1. maja pridite v obilnem številu k Sv. Benediktu, kjer nam bo po večernicah v šoli g. Jurančič dosti koristnega o čebelarstvu razložil. Zatem pa bo pri čebelnjaku g. župnika še marsikaj praktičnega razkazal. m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Vabilo k občnemu zboru Kmečke hranilnice in posojilnice, ki sg vrši dne 27. aprila ob pol 4. uri pop. v gostilni g. Horvat. DDerni red: Poročilo načelstva, poročilo nadzorstva, odobritev rač. zaključka za 1. 1912, poročilo o reviziji, volitev načelstva in nadzorstva, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. m Sv. Lenart v 81. gor, Vesela družba je darovala po podružnici ,,Slov. Straže K 8. Slovenci! Spominjajte se narodne dolžnosti pri vsaki priliki! (Nadaljevanje na prilogi.) Ptmjski okraj. p Ptuj. Dne 14. t. m. zjutraj je pade\ Clletni te- sar Alojzij Štnafela iz 1. nadstropja tukajSnje bolnišr ice ter si je pri padcu zloinil levo raano in pobil na glavi. Radi velikih, poškotlb je dne 18. t. m. umrl. Bil ,;e udari zganjepitju. p Središče. Liberalci se nib praiv ne veselijo svoje umazaaie zmage v Obrežu. Obžalujejo, da so v r.aši stra.nki znažajni in razumnimožje. Hvala za pri. znanje! Seveda, kdor je znaSajen, razumen in pošten, mora biti pri naši stranki. Med liberalci najdeš le ,,prefriganoe", toda znaCajneže in poštepjakie iščeš zastonj. V mislili imamo seveda v prvi vrsti liberalne liuj^kaCe in priganjace. So še namrec nekateri možje, Ivi iz kakega napaenega umevanja iali iz str.aliiu na sil.ni pritigk volijo in držijo z liberalcij so pa mogoCe drugace poštenL Taki ljudje so v zmoti in ne delajo prav. Zakaj, pioštenost in nepoštenost, kakor tudi pravioa in krivioa, vera in nevera, so si zelo najsprotujoce sestre, ki ne grejo stupaj. Kristus, naŠ Bog, se r.e da kosati, Kdor živi v Kristusu, ta ne sme in n'e more iti z liberalci. To pribijemo. . p Žetale. Liberalni župan Anton Peklifi iz Do. brine je tožil, oziroma državn&mu pravdniku v Celju ovadil našega g. kaplana. Pri obratfnaivi, ki se ]e vrSila dne 21. aprila v Rogaitou, je bil g. Kapla.ii oprošften, Brlizg in Pekli^. sta pričala in pričala, pa nič ni pomagalo, Odvetnik1 dr. Leskolvar iz Marilx)ra. ga je spretno zagovarjal. G. rdr, Leskbvarja zato toplo priporoSamo vsakermi, ki potretniie zagovornika. C. g. Jožefu Krainciui pa is^reno Sestitamo vsi dobro misleM Žetalfeani. p PtuJ. Telovadni odsek Orel v Ptuju priredi dne 1. maja izlet k Sv. Trojici v Haloze. Odhod iz Ptuja po pozni službi božji. p Sv. Trojica v Halozah. Bralao društvo vabi na VI. redni občni zbor, ki se vrši na Križevo, 1. maja po rani službi božji v društveni čitalnici. Govoril bo ud Mladeniške zveze. Potem so poročila tajnika, blagajnika, in knjižničarja, pobiranje udnine za leto 1913 in volitev odbora. Želimo, da se udeležite v častnem številu vsi dosedanji udje društva, Mladeniške zveze in Marijine družbe in dovedite mnogo novih udov. Istega dne po večernicah je tudi poučni shod Mladeniške zveze z obširnim sporedom. p Ortnož. Redni mesečni shod Mlad. in Dekliške zveze bo v nedeljo 27. aprila ob 3. uri po večernicah v prostorih ormožke posojilnice. (Nadaljevanje na prilogi.) jjufomerski okrmj. 1 Ljutomer. Prijatelj nam poro^a, da sta pri zadnji veselici Bralnega društva vrlo sodelovali gdfi. Anica Seršenova in Marica Hercogova. 1 Kapela. NaSe Bralno drmštvo si je za letos izvolilo sledeči odbor: Pradsednik g. Lovro Divjak; pDdpredsednik g. Janko Cirig;" tajnik g. K. Pertl; blagajniear vlč. g. duli. svet. M. MeŠko; knjižničar J. Štanek; odborniki č. g. J. Stuliee, kaplan, in 3os. Golob, — Lanskb leto smo malo z delom zaostali, a bočemo letos to nopraviti in potlvojiti, kajti naše ljud_ stvo je in 1» izkijučno kaitoliŠKo-narodno, Ker se je pa odloftilo, da bo dne 12. maja v prid na^emu Bralnemu drustvu velika tombola s petjem in tamburanjem, prosimo sosednja društva, ida na ta dan naim ja ljufoo kakšino priretlitev ne uprizorijt). Ti pa, krščansica mladina kapelska, izprevidi, ila je tvoja prava pot le na podlagi Ičršcanskega poulca in to, dobiš v popolni meri v naSem drustvu. Torej naveselo svidenje 12, maja! 1 Kmet. p družnica v Ljutomeru zboruje v nedeljo 27. aprila ob 8. uri pri g. Severu v Ljutomeru. Na dnevnem redu je govor potovalnega učitelja in razgovor o nezgodi od snega in mraza in kaj imamo storiti. 1 Radoslavci. Namestnija nam je potrdila pravila požarne brambe za našo občino. Vsi posestniki se vabijo na občni zbor dne 1. maja v šoli po rani st. maši. Dnevni red: Pozdrav, zapisovanje udov, volitev, slnčajnosti. Ker je požarna bramba res velikega pomena za našo občino in župnijo, se prosi mnogobrojne udeležbe. Pripravljalni odbor. (Nadaljevanje ua prilogi.) Slovenjgraski okraj. s Lokvlca pri Soštanju, Tudi v našem kraju je napravil mraz ogromno škodo. Prepricajii smo, 'da se nam bo v tej bedi.od vseh strani šlo n'a roko. s Marenberg. NeKega neniSkutarsfcega liberaL ca z:elo boltfffzrnage balkanskih' Slovanov in mu je jako žal nad turškimi izg,ubaoni. Jezi se nad balkanskimi Slovani, ki so Turke že skoro popolnoma potisnili iz Evrope. Huduje se tudi nad ,,Slovenskini Gospodarjem", Seš, da vedno prinaša turškie izgube, izgub balkanskijij držav pa ni'6 ne razglaša, oeS, da Slovani sKupaj držimo. Naj le kričijo nemškutarski liberalci in naj trobijo v »Stajerčev" rog, mi Slovenci pa ostanemo kakor smo blit Ubogo človeee je sam ro,;en Slovenec, pa bi rad svoje roclne brate zaničeval i.n blatil. Bog daj, da bi enkrat liberaloe in nemškutarje pametsreSala. — Kako to, da se v naSih krajibi zadnji &as ni6 ne gibljomio? Ljudstvo potrebiuje pauKa. s Škale. V nedeljo 27. t. m. se pri nas na posebno slovesen način obhaja god farnega patrona sv. Jurja. Popoldne je molitvena ura in pesebna pobožnost za tretjerednike. Iati dan po večernicah se vrSi v bralni sobi občni zbor posojilnice pri katerem predava nadrevizor g. VI. Pnšenjak. Prav v kratkem nas razveseli slavni organizator mladine g. dr. Hohnjec z zanimiTim govorom v spodbudo tukajšnje Ml. zveze. (NadaJjevanje na prijogi.) Konjiski okraj. k Konjlce. V ponedeljek, *dne 21.. aprila, je bila poroSena pridna hčerka okoliSkega župana, g. Potnika in vrla clanica D. Z. z jnirijem 'Jubart, mizarjem jija Pobrpžju, Bilo sreSno! k Konjice. Za sedaj porocamo samo izid volitve v konjiški okraijni zastop Iz sfcupine kmečKib »ob^ čin, katera se je vršila dne 22^ t. m. Izvoljeni so: V. Preglej iz Strfa^nio s 20, Ivan Clarici iz. Konjic s 25, Jožef AVinter iz Zreč s 24 in y ožji volitvi Jožef Skrbinšek iz Ve'rhol s 33 glasovi od 46 veljavnih glasov. Ce bo treba, bomo o tem še Kaj porocali, ozirama p(ojasnili. Pripomnimo saono, da je le zaiv;eden pristašKmeč^ke Zveze zanesljiv in kremenit ana&aj. k Dravinjska dolina. V cetrtek, 6ne 4, aprila, sem imel opravka v Ločah. Bilo je sredi dopoldneva in videl sem prihajati od vseb stnani moškte, 'žiiarie in neznane. NastaJo je vedno živalmejSe gibanje, ki je vedna narastlo v glasen guncler. Mislil sera, da bo sejem. Toda živine ni bilo videti nobene in tisti možaki, k"\ so Švigali sem pa tja, vihteli z rokami, brusili in mufiili svoj jezik na cesti ali pa ljudem prenokovali po prodajalnah in krSraali, niso bili tisti znanl raešetarji, ki smo jili vajeni na sejmih, a;mpak to so bili ločki štacunarji in oštirji, kakor Fleck, Krautsdorfer, Valaiit, Kraeun, pa gg, nemŠki ufiitelji. In listeki, ki so jili oni muckali po rokjah, nieo bili živinski potni listi, marveč volilni lislki. Alia, obžinske volitve so in nemškutarjem gre za kožo! Slovenski možje locke bbčine so rekli, da so siti večnega gpspoUarstva znanih mogocniEov iz Ločke vasi ter želijo izpremembe. V'olilni dan je potekel. Stranka ločkili ,.,Nemcev" je sreCno zmagala,. Volitvene priprave je na tiiiem in nagloma zmetala skupaj, po svoje razidlelila volilne listine. po svoje izvršUa tudi agitacijo, ob volitvi pa našla veliko poma;ga6ev iz tujih občip, Zlasti jo je prigla reševat kompanija krepkih pivcev, baliafeev in zastarelih, okorenelih štajerfiijancev iz Št.. Jerneja, kakih 10 Žičanov, k.i ne inore]<o pozabiti izgiube pri zadnjih domačih volitvah in celo par sreCni.U junakov iz Konjiške vasi. Da so se \rolitve tuthi dobro zalile prej K.aEor pozneje, o tem ni treba govoriti, Brez tega bi navdušenje za nemSko stvar skoro gotovo ne bilo popolno, marsikaterega je treba še-le odmočiti, Nek obilui Sentjcriiiejčain je baje že par dni poprej oznanjeval: ,,Pili ga bomo!" In pili so ga. Zganje — tako pravijD — je teklo v curkih, vino v kbzjili, pivo pa v kravjih požirkilt Ž.arecih lic, & cigaro v ustih — seveda tudi nekadilci — in nemške zmage piiani so v prebitem dnevu krievsali domov ti ponižni služabniki nemškutarske misli, prepričani, da so storili sveto delo in da bi ne bilo napacno življe'nje jia tem svetu, 6e bi hile vsaj dvakrat na tedeni take volitve. Clovek, ki jib je videl, je moral nehote vzdihniti: ,,,Ali, jai! Ti ljnd\e bi šli klatit solnce z neba, ako bi jim to rekel ka,k štajergijanski kramar, mesar ali učitelj ali pa oStir." Konec Io8kih volitev — to &e bodi povedano — pa je ta, da. so za občinske odborjiike izvoljeni vsi ločki oštirji od Valanta doli do Esiha, ka-kor tudi vsi štacnnarji, kar jih je v vasi. Kdor je pameten, labko ve, uo čem je žlmaiii, Ce bodo dobro za?etjie volitve držale, se ne vemo; kakcr pravijo, je vložen rekurz. k Zreče. Nekegadne smp na tukajgriji pošti piiŠli navzkriž gospa in gospod Jursclia pa jaz. Vsled tega je nastala medsel)ojna tožba zavoljo razžaljenja. Sedaj o naši Ijubeznjivosti pišejo gasniki ter po imenu in obrti imenu.jejo samo mene, 'd'a sem bil obsojen. Obsojeni pa smo bili vsi trije pri sočlniji v Konjicah, ttidi moja nasprotnita na 40 K globe, ali če ne plapata, 48 ur v zapor. To bodi povedano resnici na ljubo. — Jožef Novak.. k Konjce. Bralno društvo obhaja 1. maja na praznik Vnebohoda popoldne po večernicah lOletnico svojega obstanka. Spored bo prav zanimiv. Združili l>omo veselo petje in prijetno godbo s koristnim govorom ter resno igro. Govoril bo drž. in dež. poslanec dr. K. Verstovšek. Za tem bo lepa in poučna 5dejanska žaloigra ,,Garcia Moreno", katero bodo uprizorili fadje. Slednjič bo še kratek samogOTor ,,Planšarica" s petjem Med odmori bo svirala znana rogaško-slatinska godba. Vabimo vse domače in sosedne prijatelje, posebno pa može in fante. Pridite! Slišali bodete marsikaj lepega in videli v igri označenega vzor-moža, vnetega za vero in domovino. (Nadaljevanje na prilogi.) Celjski ^kraj. c Celje. (Pomen Jugoslovanske St.rokovne Zveze za celjsk'i okraj.) V celjski okblioi imamo 3 velike to. varne: Westnovo tovarno, cinlčarno in kemično tovar. no, Šalje razna veSja stavbinska podjetja in južno železnico, V teh podjetjih je zaposlenih gotovo nad 1000 slovenskih delaivcev, ki ao bili dosedaj brez vsake strokovne organizacije, Delavci so sicer zavarovani za slnčaj bolezni in nezgod pri okrajni bolniški blagajni, pri g;ra3|ki zavarovalnici zoper n,ezgp*de ali pa nri bratovski skladnici, toda ta orgamzacija ni izrast. la iz delavstva samega, ampaič je nekaka denarna clelavska organizacija in se torej sploh ne more imenovati delavska strokovna orga.nizacija. Kaj pa je stroKovno društvo? To je zveza delavcev istili ali sorodnili panog v obrambo skupnili stanov^kih koristi in dosego boljših delovnili razfaer (boljše plafie, k^rajše delovne dobe, boljše delavske razmere, izboljšarije stapovanj itd.).. Delavska strokovna društvfi so vzrastla prajvzaprav na angleških tleW, kjer so- 'dosegla s;ja.iv.e uspelie. Prakticno iji trezno anglBško delavstvo je v socialnem gibanju nDvejšega casa šlo sploh druga pota, nego vrooekrvni Franoozi in Lalii, ali pa, teor retiSni Nemci. Angleži so se organizirali po prvotnili neuspeliih' na poliiienem polju v strokovnih društvib in konzumili ter so z železno organizacijo doseglir tla danes anglešKi delavec gmobno najbolje stoji, pa je tudi najbolj izobražen na celem svetu. Angležem so sledili polagoma 'drugi narodi, posebnlo Nemci. Povsod so se delaivsfca strokovna drušitva izborn-o obnesla. Dandanes sklepajo taka društva pogodbe z delodajalci ^a veliko število podjetij, tako, da &e je prvotno privatna delavsica pogodba že izpremenila v organizacijsko pogodbo. Organizacija delavoev sklepa sedaj pogodbo z organizacijo delodajalcev. To so najnove.jši pojavi na sociatoem polju. >Te organizaicijste ali tudi tarifne pogodbe (ker so navadne plače za posamezne delavske panoge določene po tarifih) so brez dvoma sijajeri uspeli delavske orgaaiizacije in rodijo povsod najlepše posledice, Talca strokovna organiza. cija je tudi Jugoslov. Strokiovna Zveza, ki ima svojo skupino tudi y Celju. To je stanovska delavska organizacija, ki ima narnen, po vseli slovenskili in lirvaških deželah.1 orga^iizirati naše delavstvo na naBelu samopomoSi. Kakor razna socialistiSna strokovna društva, tudi J. S.. Z. nudi dielavcem podpore za sluCaj bolez.ni, l^ezgpd, brezposelnosti ter pravno viarstvo. Ta zveza šteje že nad 4000 dfelaivcev. Tudi za celjsko okiolico ima ta skupina velik pomen. Z.a,to ,io vsein prav toplo priporoCamo. Ve5 priliodniič o njenili pra\rilih in njenem programu. c Škofja vas. V nedeljo, "d.ne 20. t. m., se je vrSiil pri najlepši udeležbi zbOrovalcev shod S. K. Z, v prostorib škjofjevaškega zupana g. Martina Vrečkotsk- Shod je otvoril podpredsednik Š. K. Z., g. poslanec Al. Tiergla,v in je na klratko pojajsnil namen shoda. Nato je g. dr, Anton KoroSec v enournem govoru prav kreplco in med splošno pozornostjo Ijudstva podal sliko o delovanju državnega in deželnega zbora, Poslanec g. dr. Benkovifi nam je nato prav ločividno razJagaJ Krivice, ki se jiam gjocliio od nemške vefiine v fetajerske-m deželn'em zboru. V prav poljudni obliki je nato navduSeno pozdravljen g. deželni poslanec A. Terglav razlagal pomen in naimen obštrukcije in slednjič še poudarjal, da ostane S. K. Z, vedi.no zvesta in neomajeno na katoliški podlagi in naj talco ostajiejo tudi ce'njeni zborovalci vedno dobri Ičatoličani. V imenu zborOvalcev se je izrek.lo poslancem S. K. Z. popolno zaiupanje in zahviala za njilijovo požrtvova.lno delo ter se odobrila obštnikcija v dezelnem zboru. — Nato Še g. dr. KoroSec naznani zborovalcem, da se ie že vložila prošnja za poškodovainje po zadnji uimi, a vendar pa\na,j gg. župani jiaznanijo uirao tudi okVajnem« glavarstvu, da ne bo nobenega izgovora. Nato se je zaključil prelep, nad 2 uri trajajo^ sltod. Nemirov ni bilo nobeniK, akoravno so bili tudi nasprotniki nalvzoči. o Polzela. Naš 6. g. žiipniK in kn. Šk, diihiovni svetovalec si je pridobil tekom 121etnega tukaiSnjega pastirovanja za občino, župnijo in šolto nevenljivih zaslug, Zatorej ga je tnlkajSnji obfiinski odbor v svoji seji dne 20, aprila v znak' pniznanja in hvaležnosti soglasno imenoval častnim občanam občijie Pol- zela ter mu je občinski odbor skupnso izroM častno diplomo. c Postajališče Pafika vas. NeSlivena odredba vodstva državnili železnic v Beljaku. Na progi Celje— Velenje se je postajališSe Pačk'a vas vrlo obn«slo, Tcer služi ne le prebivalstvu okiraja Gornji Grad, temvec tudi obširnemu tujskemu prometu. Z ozirom na to je tfaja napraviti podružnica Slov. planinskjega clruštva lepo posuito peSpot od postajališča Cez travnike do de. želne ceste vrh gorn.iegra3skiega klanca, kjer se pride na ta način peš v pol uri do Mozirja. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku pa je zašlo tako daIe6, da je z dopisom od 28. marca t. 1. nadaljnd obstoj tega postajališea kratkim potom przklicala od dne 1. maja 1913 naprej,. in to brez vsalvega telitnega vzroka. Za povod ji je služilo sledeee: Prodaja voznih kart se ie poverila z dnem otvoritve l.<a.prila 1905 obče zanesliivemu posestniku in go&tilni&arju g. 'Jože Mihelec-u3 kateri se je takrat zavezal, kftkor tudi obfina Šmartno na Paki, da se bo to brezplaeno oskrbovalo. Ker se je pa promet znatno povecal in sta se 1, 1908 vpeljala se 2 nova osebna vlaKa izven gcrnje brezplačne obvfeze, je prosil zdaj g. Milielep za malenkostno meseftno ali letnp nagrado, cesar pa ravnateljstvo ni moglo prebaviti, temvec ]e izdalo gpri že omenjerio trdo odredbo s preklicem tega. postajališca. Vsako leti) proda g. Milielee na tisoče vozniji, listkov na vse zapore"dne postaje o'd Celja, cto Velenja, Samo v zadnjih treli letih ie bilo zgolj od prve postaje Soštanj razprodanili 4.900 kart, povratnih po 50 vin. = 2450 K. Ti in Se vsi drugi veliki dohodki bi železnici bdpadli pri opustitvi postajališca. V enem samem mesečii se protla voznili kart povpre&no za, 1200 K do 1300 K, Jcatere pa ima oskrbovatelj pri naroSilih na postaji Rečica na Paki plačevati, tako, 'da nnora Se svoj lastni denar zalagati v pocljetje državne zele'znice, Za vso skirb in odgovornost pa nima g. Mihlelec noben-e plaiSe, niti beliea rau ravnateljstvo Se ni dovolilo, Ker gospoda v Beljaku nima nObenega smisla za potrebe slovenskega liudstva. P^a tudi za to se ne briga, d,a bi drzava pri doliodJcih, ne bila prikraišana. Da se to ne zgodi, so že vlozile Ugovor oteine trg Rečica, Kokarje, trg Mozine, oKolica Mozirje, oTcrajni zastop Gornji Grad, podružnioa Slov. i:llani>n&lcega društva, druga zastopstva slede. Obrnili smo se tudi na našega, državnega poslanca g. dr. K. Verstovšeka, da nas kakor v drngili stvar.eli, Jaiko tudi v tej zaidevi podnira. c Prekopa pri VransJcem. V zadnji' štev T prinesel ,,Slovenski Gospodar" Slanek. iz Prefkope, ki je izredno luido razburil prekopskega nadministra in njegove pocJministre. Brali sjo v članfe, da so zaivecini Kmetje razrušili temeljni kamen &ole v prali, Veter ga je od.nesel nek;a.m na Dobr.ovlje. ,Šel ga je vlčup spravljat prvi naprednjak v Prekopl, ali jii našel niti sledu veS, kajti veter odnese prali Se čez višje liribe, kakor so Dobrovlje', da France ne pride čez nje. Za. voljo vecje koristi svetujemo Fra,ncetn, naj agitira za sodnijo v Pretbpi, bo mnogo potov prihVanjenih, ka^ teri se morajo sedaj storiti ki sodtaiji na Vransko ali v Celje, Šole ima pa Frarice že ta^o prevec. c Celje. Izobraževalno drnštvo priredi na Vnebohod 1. maja popoldne ob 3. uri pri Belem volu v Celju igro s potjem v štirih danjih ,,Fabiola in Neža". Med odmori udarjajo tamburaši, petje spremlja harmonij. c Sv. Ruert nad Laškim. Kat. izobraževalno društvo vabi na 2. redni občni zbor dne 1. maja ob pol 9.,uri popoldne v prostorih društvene čitalnice z običajnim sporedom. Zelimo, da se udeležite v častnem številu tega zborovanja. c Celjsko okrožje Oria priredi izlet združen z javno telovadbo dne 12. maja v Šmartnem v Kožni dolini. Zanimanje za izlet v Rožno dolino je veliko. c Sv. Jur ob j. ž. V imenu Katol. bralnega društva se odbor iskreno zahvaljuje častnemu članu preč. g. Gregorju Potokar, župniku v Bočni za velikodušni dar 21 kron. Bog povrni! c Kat. podpornd društvo priredi v petek, 25. aprila svoj redni občni zbor in sicer ob 5. uri popoldne v opatiji. Spored: Poročilo tajnika in blagajnika tar volitev novega blagajnika. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva prav uljudno odbor. c Sv. Ema. Vabilo na drugi občni zbor Kmetijskega društva pri pri Sv. Emi, Ker prvi občni zbor, ki bi se moral vršiti dne 6. aprila, ni bil sklepčen, se vrši dne 12. majnika ob 3. uri popoldne drugi občni zbor z istim dnevnim redom kakor je bil razglašen v Gospodarju štev. 12, ki bo sklepal pri vsakem številu udov odbor. c Nazarje ^ri Mozirju. V nedeljo, dne 27. aprila ob 3. uri pop. se Trši pri nas ustauovni shod skupine J. S. Z. pri Toniču. Na shod ubota govorila g. dr. Veble in Vek. Zajc. Kmetje, splavarji, sploh delavci in vsa zavedna mladina, pridite. Vabljeni ste iz Mozirja, Nazarja, Kokarja in iz Rečice. (Nadaljevanje na prilogi.) Brežiškl okraj. b Brežice. Ko je zaidnji mraz uničil paš up po dobri vinski in sajdni Jetini, nas je navdala vse kme. te bridka žalost. Kje vzeti denar za veli^anske izdatKe, kater-e imanno dandaines ifcogi ix)savski Tiimetje? N.a sto posestev gre vsa.ko leto radi skrajno slabega gospodarsKega položaja na boben. Ko je letos vse tako lepo kazalo, snik) uoali, si z dobro letino svoj tužen položaj vsaj ilelama izloljSati. V teji, dneli nesrece sa uosebno kaze ljubezen liberaloev do nas knietov. Dva disi po oneni iiiesrernem mrazu sem imel opraviti v Brežicali pri mekem liberalcu. Ta človek, clasiravno sia kinefckih starišev, a,koraviio žiyi izklju6no od nas krš^ansko niislefiih kmetov, vendar je njegova liberalna liiidobija tako velika, da so je izrazil z vso svojo liberalno strastjo sleileoe: ,,Prav se vam zgodi, klerikifilci, da vaim je mraz UniBil vinograiTe in sajdje! Zakaj [sa lazite vedno za duliovniki in klerikalniini poslanci, bemu hodite vedno v oerkev, Ce vas potem vaš Bog tepie," — PreseneSon sem bil nad temi, skrajno lfudobnimi besedami liberalnega liujslv^a. Vedel sem dosloj, da so liberalci liudobni, a da. jih je •njiliova. strast pripeljala tako dalefi, to si ne bi mislil. Ta člo-