Poštnina
pavsalirana.
Uredništvo
In
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Teiefon 119.
Štev. 43.
V Ljubljani, 28. oktobra 1922.
Loto II,
Glasilo l9Združenja slovenskih avtonomistov11.
Izhaja vsako soboto.
Celoletna na-*nina 37 53 D esečna 3 50 „
Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din
Inserati se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda /5 p.
Raj! hočemo 7
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Politični razgoyori.
Ob priliki svojega krat-kodnevnega bivanja v Belgradu, sem 18. t. m. posetil tudi gospoda Stojana M. Protiča v njegovem stanovanju. Kina-lo se je nabrala večja družbica političnih ljudi, med njimi tudi poslanec Radičeve stranke g. Lov-renkovič, ki se je istočasno mudil v Belgradu. Go- * vorilo se je o notranje političnih in gospodarskih prilikah v naši državi. Mislim, da ne bom indiskreten, ake podam naši javnosti nekatere misli iz tega neprisiljenega razgovora.
Sedanji režim ne more več dolgo vzdržati, je rekel Stojan Protič, ker je državno upravo spravil na rob propadu. To bo treba najprej zopet urediti. Do zadnjega sem mislil, da bi Vilo najboljše, če bi tej vladi sledil volilni kabinet, kateremu bi se pustilo nekaj mesecev časa, da vsaj nekoliko zopet uredi državno upravo in gospodarstvo ter šele na to pristopi k volitvam. Toda režim se je zavlekel in sedaj za to ne bo več časa, ampak treba bi bilo čimprej novih volitev. Sporazum med Srbi na eni in Hrvati ter Slovenci na drugi strani, je nujno potreben in je zadnji čas, da se ga doseže. To je seveda težko, ker se tudi na strani opozicije vedno zopet delajo napake. Hrvati morajo priti v parlament, le tu se moro izbojevati zmago nad sedanjim ' režimom ter doseči novo notranjepolitično ureditev države, upoštevajoč dosedanjo zgodovino, kolturne, socialne, gospodarske in psihološke prilike posameznih pokrajin in plemen. Srbi in Hrvati smo en narod, toda z različno zgodovino in različnimi tradicijami. Padec sedanjega režima se je zavlekel, ker je zadnji »bor demokratskih zaupnikov izpa-
del proti pričakovanju. Gospod Ljuba Davidovič je bil premehak in je brez potrebe preveč popustil intran-sigentni Pribičevičevi skupini. Toda režim bo padel vseeno, ker se bo zlomil sam jv sebi, padel bo na svoji lastni nesposobnosti urediti državo in njeno administracijo. Gospod Radič zahteva republiko. Anglija je velika in močna ter demokratično vladana država, pa je kljub temu monarhija. In je brez dvoma boljše vladana in upravljana kot Francija, ki je republika. Mi Srbi smo bili vedno monarhisti, toda naši monarhi niso bili v bistvu nič druzega kot dosmrtni prezidenti, ki so morali respekti-rati voljo naroda. Ako naši monarhi niso vpoštevali narodne volje, so morali — iti! Kar poglejte v zgodovino srbskega naroda zadnjih sto let! V sedanjem boju proti režimu in za revizijo Vidovdanske ustave pogrešam aktivnega sodelovanja Hrvatov. Oni bi hitreje dosegli revizijo, ako bi prišli v Belgrad, v parlament, ker bi 60 mož hrvaškega bloka lahko zbralo okoli sebe sedanjo raztreseno opozicijo ter jo še znatno okrepilo. Sedanja radikalsko-demokratska vladna koalicija je nenaravna. Jaz vem, da velika večina radikalne stranke ne odobrava sedanje politike Nikole Pašiča. Hrvati s svojo odsotnostjo sedanji režim indirektno podpirajo. Abstinenčna politika ne more doseči vspehov, kakor jih svoječasno Cehi niso, ko so bojkotirali dunajski parlament.
Poslanec Radičeve stranke g. Lovrenkovič, kmet iz belovarske županije po poklicu, pa jc povedal, da je postal sedanji režim že neznosen. On je bil v parlamentu na galeriji, toda kar je videl, ga prav nič ne mi-če, da bi šel doli v dvorano. Hajzler, ki je prišel samovoljno v zbornico in tam govoril, ni napravil nanj ugodnega utiša. Hrvati pred novimi volitvami ne morejo priti v Belgrad. Oni hočejo novih volitev! Radičeva stran-
ka stoji danes sijajno ne le v banovini, temveč tudi v Bosni in Hercegovini ter v Dalmaciji. Hrvaški kmet danes silno trpi v gospodarskem pogledu. On sam je bil odstavljen kot župan v lastni občini, ker se je branil priseči kralju kot republikanec. Časih so se župani na Hrvat-skem samo zaobljubili, sedaj pa zahteva režim vso formclno prisego. Ker je večina hrvaških občin v rokah kmetske republikanske stranke, ki je odklonila prisego, je vlada namesto pravilno izvoljenih županov postavila svoje marijonete za geren-te. Ti sedaj gospodarijo po svoji mili volji, zlasti razprodajajo občinske gozdove raznim špekulantom; tako izgubljajo kmetje svoje premoženje. Oni zahtevajo, da ljudstvo v svojih občinah upravlja avtonomno samo sebe. Pri nas na Hrvaškem, je rekel g. Lovrenkovič, čutimo na lastni ko: ži, da je sedanja državna uprava mnogo slabša kot je bila stara madžarska, ki je vsled svoje korupnosti in nesposobnosti bila razkričana po vsem svetu. Glede Bosne je mnenja, ker so tam Hrvati, Srbi in Turki tako silno medsebojno pomešani, da naj se jo pusti kakršna je, v njenih zgodovinskih mejah in samoupravno (avtonomno).
On hoče delati za to, da se doseže sporazum med Srbi in Hrvati, ker so Hrvati vedno smatrali Srbe za svoje brate. On sam je bil pred vojno zaprt, ker je pri neki priliki izjavil, da je Peter L pravi narodni kralj Jugoslovanov, ne pa Frane Jožef, ki ni umel niti našega jezika. Sedaj pa se ga proglaša za separatista! Toda sporazum je mogoč le na načelu enakopravnosti vseh.
Na posebno moje vprašanje, je gospod Stojan Protič glede izgledov naše valute izjavil sledeče:
Dosedanji porast našega dinarja na curiški borzi je veljal našo državo dsolej 6 miljonov dolarjev. To posojilo bomo morali vrniti v zlati valuti in sicer 100 dolarjev za 86, ki smo jih dejansko prejeli z 8% obrestmi vred. Naša valuta bo vedno »skakala« in »padala«, dokler ne bo dovolj zlatega kritja v tresorjih »Narodne banke«,
ki izdaja bankovce. Redno bi morali biti bankovci »Narodne banke« kriti z zlatim zakladom ali pa z menicami na kratek termin. Državni gozdovi, ki so sedaj zastavljeni v pokritje bankovcev brez zlatega kritja, niso nikako kritje napram inozemstvu. Mednarodna vrednost našega dinarja se za stalno ne more dvigniti, dokler ni doseženo ravnotežje v državnem proračunu, pa ne samo na papirju, temveč tudi v resnici. Nadalje je treba državno upravo zboljšati, kar pa ni mogoče brez ureditve notranje političnih prilik v državi sploh. Pravijo, da je »Balkanska banka«, katere direktor je g. Plavšič, sedaj honorarni pomočnik finančnega ministra, zaslužita pri dosedanjem »dviganju« naše valute okolo 60 milijonov dinarjev. Zlato, ki smo ga prejeli od Avstro-ogrske banke in potom slabega dolarskega posojila, bi morali porabiti predvsem za ojačenje zlatega kritja dinarja. Toda mi tega nismo storili, temveč to zlato izvažamo in razsipavamo! Počakajte na mesec februar ali marec 1923., ko bo naš finančni minister predvidoma že praznih rok in videli boste, kje bo takrat naša valuta. Morda bo tedaj naš dinar stal še nižje kot takrat, ko so ga začeli »dvigati«. To povejte v Sloveniji onim, ki so jim sedanje, zgolj tehnične in administrativne odredbe finančnega ministra zameglile jasen pogled v to reč.
Gospod Stojan M. Protič nadaljuje kljub zmedenim političnim prilik am v državi in v lastni stranki neustrašeno svoj boj za revizijo Vidovdanske ustave in za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ne dvomim, da ga bo izvojeval tudi uspešno. Toda politične razmere v naši državi se bodo razvile vendarle precej drugače kot pričakujejo pri nas doma nekateri posamezniki ali posamezne stranke. Treba bo računati z razpoloženjem in razmerami tudi v ostalih pokrajinah. Zato pa je proučavanje teh prilik na licu mesta zelo važno in potrebno.
A. P.
LISTEK.
Mladini in starini.*
(Analitična študija.)
Dispozija:
1. Kdo je mladin?
2. Razlika mladinov do starinov na splošno.
3. Razlika starinov do mladinov na splošno.
4. Kdo je starin!
5. Podrobne razlike:
a) z ozirom na ustavo,
b) z ozirom na državo,
c) z ozirom na občinske volitve in koalicije,
d) z ozirom na afero,
e) z ozirom sploh.
Pri vprašanju, kdo je mladi n,-prideta v poštev takoj dve drugi vpra-
*) Literatura: Letniki »Slovenskega Naroda« in »Jutra«, posamezni članki dr ja Alojzija Kokalja v »Slovenskem Narodu« in dr ja Kukovca v »Jutru«, govori Josipa Turka v občinskem svetu ljubljanskem in J. M. Coka v Belgradu ter deloma slavnostni članki Jakoba Dimnika v letnih šolskih iz-vestjih pred svetovno vojno.
šanji: kdo je mladin na kmetih in v manjših mestih in kdo je mladin v Ljubljani! Ker se pa vrineta ti dve vprašanji tudi pri definiciji starinov, bomo tam, da se izognemo ponavljanju, samo odgovorili na vprašanji, ne da bi jih sploh stavili.
Mladin na kmetih je tisti, ki ima kaj, in čim več tem boljše, tako da ne igrajo leta odločilne vloge. V Ljubljani so mladini pri urednitšvu »Jutra«, pri nekaterih bankah in drugih učnih zavodih, pri advokaturi, obrtništvu, prosveti in Jože Turk.
V	splošnem se da reči, da razlikuje mladine od starinov to, da prisegajo mladini neomajno na svinec drja Milka Brezigarja, in »Jutra«, s strani nasprotno, pa stoje neomajno na stališču »Kreditne banke«, Jakoba Dimnika in »Slovenskega Naroda«. To so seveda samo glavne linije, podrobna analiza sledi, in če bi la ali oni navzlic temu pogrešal kake subtilne nijanse, naj po vzgledu gornje dispozicije naredi sam Barbara sklep.
Starini na kmetih so tudi tisti, ki imajo kaj, seveda, če niso že pri radikalih ali mladinih. V Ljubljani pa so potem pri kategorijah, ki so našteto pri mladinih, če odštejemo to, kar je
pri mladinih in radikalih, narodni socijalci in Luka Jelenec.
Po tej splošni opredelbi no bo težko dognati stališč, ki ga načeloma zavzemata obe stranki z ozirom na razna vprašanja; to stališče jo samo posledica zgoraj očrtanih programov obeh strank.
Glede ustave stoje mladini na stališču, da je treba ustavo brezpogojno uvesti, da se pokažejo vse njene hibe, vidi se torej, da imajo devizo 1’ art pour 1’ art. Starini nasprotno so proti 1’ art pour 1’ art stališču in se navdušujejo za romantiko in njeno impetuoznost, iz česar nujno sledi, da zahtevajo ali želijo takoj nebistveno revizijo ustave.
Isto diamentralno nasprotno stališče vlada glede oblike države. Mladini so brezpogojno centralisti z dekoncentracijo, starini pa hočejo eno edinstveno državo z decentracijo.
•	Ce smo opazovali do tod čisto nasprotni principijelni stališči, se od zdaj dalje ti dVe stališči nekako približujeta, dobivata nekaj dodirnih točk in se. celo križata. To borno najlažje pojasnili na konkretnem primeru ljubljanskih občinskih volitev.
Dočim je hotela imeti vsaka stranka iz principa svojega župana, tako da ni bilo nobene sorodnosti v programu, se je to bistveno spreme-
nilo pri kandidatni listi:	stranka
mladinov je postavila ljudi, ki niso njeni pristaši, starini zopet so postavili neopredeljene ljudi, kar priča ne samo o veliki sorodnosti, ampak tudi o ljubezni do bližnjega obeh strank. Pa sorodnost je tu tako velika, da bi postala naravnost bizarna, če bi se ozirali na leta: kajti mladini imajo na listi starejšega in starini mlajšega Vidmarja, ki sta oba napredna in brata. Od tu dalje pa gresta že zopet poti starinov in mladinov narazen, dokler se ne obrneta popolnoma v nasprotno smer.
To se začenja pri volivnem oglasu: Dočim se loteva mladinski oklic že vseh problemov, ki so bili pereči v osemdesetih letih, diha proglas starinov še vso lepo romantiko iz dobe taborov. Isto nesoglasje je tudi glede afer. Ce očitajo starini mladinom afere, pišejo mladini o socialnem zavarovanju, če pa jih očitajo mladini starinom, pišejo starini o kumanov-ski bitki in o R. U. R. Je pa še mnogo drugih afer, pri katerih ti obujejo starini bele in mladini glace-rokavi-ce, a ne bomo govorili o njih, ker nimamo niti belih niti drugih rokavic.
Pripomniti bi bilo samo še, da se pojavijo te velike načelne razlike med obojimi ob času ljubljanskih občinskih volitev ter volitev sploh.
Medicinska fakulteta.
Da ne bo kake pomote izjavljam takoj v začetku, da nisem medicinec in nisem kompetenten govoriti o kakih tozadevnih strokovnih vprašanjih. Govoril bom samo o medicinski fakulteti kot delu celotne ljubljanske univerze. In govoril bom tako, kakor to lahko stori človek, ki opazuje vso stvar od daleč.	^
Ker si domišljam, da nekoliko poznam naš jug, moram reči, da sem bil takoj skeptičen, ko sem videl, kako je dal Belgrad brez vsakega odpora Ljubljani univerzo. Spomnil sem se na stvari, ki so jih pripovedovali Bosanci, kako je Pašič kakega neprijetnega mu poslanca imenoval za poslanika in ga poslal na tako mesto in s tako misijo, da se je moral revež takoj blamirati. Postal je nemogoč zunaj, postal nemogoč doma, ker ga je med tem časom Pašičeva klika doma osmešila. Ko se je vrnil, mu je rekel Pašič:	»Kaj	hočete, hotel sem Vam
dobro, če niste za to, niste, bog ni dal vsem talentov.« In bilo je konec poslanstva in poslanikovanja.
Na to sem mislil, ko sem bil skeptičen pri otvoritvi univerze. In moja skepsa je bila, kakor se zdi, le preveč upravičena.
*	Opomba uredništva: Prinašamo gorenji članek, ne da bi se strinjali z njegovo vsebino. Kajii mi hočemo imeti univerzo, in sicer popolno univerzo.
Če država ne da sredstev, naj pusti nam, da pobiramo v Sloveniji davke, pa bomo sami zdrževali univerzo — in kako zdrževali! Zato se nam zdi skoro smešno, če kdo misli, da bi se upala država odpraviti kako fakulteto — saj nimajo Slovenci limonade v žilah. Izvajanja glede kolegov z drugih fakultet pa so žalibog točna.
Komaj je bila namreč univerza otvorjena, se je začelo šušljati, da nima sredstev, da ni denarja. Torej: dal sem ti univerzo, kaj hočeš z njo, če nimaš denarja!
Ker ne gre, da bi se takoj zaprla cela univerza, se je bilo treba spraviti najprej na eno fakulteto. Katera naj bo to,? Odločitev je padla na medicinsko. Zakaj ? Ker je baje učno osobje avtonomistično, torej ne samo dvakrat osovraženo v Belgradu, kot slovensko in avtonomistično, ampak tudi trn v peti ljubljanskim centralistom. Od takrat naprej se vedno sliši, da bo fakulteta zdaj, zdaj odpravljena.
Najbolj žalostno pri tem je to: dočim smatra ves narod to početje kot herostratsko in ne verjame, da bi si država upala kaj takega in da je to samo manever, nismo še slišali, da bi se bil upal celotni profesorski zbor ljubljanske univerze dvigniti glas proti temu početju.
In zakaj ne? Ali se boje gospodje za svoj kruhek? Če se odpravi enkrat ena fakulteta, bodo prišle kmalu na vrsto vse ostale.
In če Belgrad obdrži druge fakultete? Potem ni neupravičena domneva, da jih je obdržal zato, ker jih smatra za zatočišče centralizma.
Potem je za nas avtonomiste jasno, da nimamo nobenega interesa in tudi pozneje ne bomo imeli, — ko pride avtonomija — da bi držali da-Ijb te ekspoziture centralizma.
V	medicinski fakulteti se bije boj avtonomije proti centralizmu. In če pade medicinska fakulteta, bo vedel ves narod, da je padla kot žrtev centralizma. Če padejo potem za njo — kar se bo kmalu zgodilo — tudi druge fakultete, se bo narod jako malo zmenil za to.
Za uradnike.
(Dopis.)
Gospod urednik! Jaz Vam sporočam sama dejstva, ki še zdaj trajajo
—	dasi Vam zaenkrat zamolčim imena krajev in oseb. Zdržim se vsake opombe — svobodno pa Vam je, da sami pristavite izraz svojih občutkov za tiste, ki bi ostali brez vsakega občutka, ko to bero.
Vi pišete o draginji, o slabih plačah uradnikov; Vi pišete o režimu, ki nima srca za uradnike.
Pri nas. v pa gospodje uradniki tako le delajo. Prva slika. Krajni šolski svet je sprevidel, da mora učitelj z družino tudi imeti primerno plačo za svoje delo, da preživi sebe in družino. Učiteljem vlada ne da, torej je krajni šolski svet sklenil, naj dobiva učitelj kot tajnik krajnega šolskega sveta za svoje precejšnje opravke na leto 2000 kron iz občinskih dohodkov. Odborniki so možu dobro hoteli, izven odbora so možje tudi ta sklep odobravali. A glej — od tam, od koder bi človek ne bil pričakoval odpora, je prišel odpor: okrajno glavarstvo in okrajni šolski nadzornik sta proračun krajnega šolskega sveta zavrnila, češ: učitelju ste preveč nakazali... Pristavim: glavar je JDS nadzornik in učitelj Uju — krajni šolski svet pa SLS!
Druga slika. Stanovanjski uradi s svojim ljubljanskim senatom vred določajo cene za stanovanja. Povprečno se pri nas sučejo te cene od 30 do 40 kron mesečno — s salomonsko razrešitvijo ljubljanskih senatorjev — če kdo utegne rekurirati: »Priziv se zavrne, ker je 1. inštanca prav napravila. Umevno, da bi se dalo s tako nizko najemnino verižiti. Eto! Finančna uprava vzame zase po ceni stanovanja pri hišnih posestnikih, sami pa jih naprej oddajajo svojim uslužbencem za drag denar, ki jim ga enostavno odtegujejo pri mesečni plači.
glavarstvu, na sodniji, v davkariji, na financi, na carinarnici... Sami škandali!«
Pa nisem dosedaj razumel, kako je vendar to, tudi Vi menda niste razumeli. Zdaj se mi je pa posvetilo. Veste, preje smo rekli: c. kr. ministrstvo, c. kr. uprava, c. kr. glavarstvo, c. kr. davkarija, itd. Zdaj pa c. kr. nimamo več, ga je vzel Karl s seboj na božjo pot, en naslov pa višji uradi vendar morajo imeti. Zato so časnikarji vzeli iz naroda narodno besedo »škandal«. Tako imamo zdaj: »škandal« — ministrstvo prosvete, — »škandal« — ministrstvo zdravja, »škandal« — ministrstvo pošte, itd itd. Tudi »c. kr.« life-ranti že dobivajo častni naslov »škandal« liferanti. Ako kdo noče biti vnaprej protidržaven element, mora biti »škandal«-element. Jaz sem se že! Zato se podpisujem — »škandal«-ele-ment.	•
V	kavarni.
Centralist naroča, naj mu mali donese vse slovenske časopise. Mali jih prinese celo naročje in našteva: »Vsak »Slovenec« je »Avtonomist«, ker hoče kot »Domoljub« biti tudi dober »Slovenski gospodar«. Zato ves »Slovenski narod« stoji na »Straži«,
Tako priveriži ta urad samo pri eni stranki pri nas mesečno štirideset kron. E, pa dobro, brate ...
Tretja slika. Pošta! Naši poštni ravnatelji izkazujejo gospodom v Belgradu vsako leto lepe milijone čistega dobička. Vi časnikarji pa se pridušujete na podlagi teh čistih milijonov, da dobro gospodarimo edino mi Slovenci, da bi po vse tem z lastno
avtonomijo dobro živeli  Ampak
teh čistih milijonov se drži kri! Oti vsega začetka! Če ravnatelj, ne pripo-zna svojim uradnikom, da potrebuje še za pisarno (stanovanje, kurjava, papir, svinčniki, gumi, snaženje pro-štorov itd.) več mesečno nego do 40 K pavšala — potem so ti gospodje krvosesi naših ljudi, zakaj oni odločajo o proračunu ... Jaz poznam kraje, kjer jim ljudje prostovoljno pomagajo, da lahko žive, a da se zve, sigurno jih spode iz službe ... Slučaj na Ježici jo pa dobro znan.
Četrta slika. Cestarja in njih famozno predstojništvo! Cestarjev niso hoteli pozabiti Srbi, ampak njih predstojniki in ravnatelji v Ljubljani — kar nam je še prav dobro v spominu.
Da Vam preveč prostora ne vzamem, Vam o priliki pošljem še kaj podobnega. Gospod urednik! Jaz sem trdno prepričan, da ima vse zlo svoj pravi vzrok v slabem, hudobnem srcu, tudi socijalno zlo. Naj pišeta Dr. Gosar in Janez Kalan kar hočeta: socijalna beseda in zunanja podivjanost imata svoje korenine v zlem srcu. »Iz srca namreč izhajajo hude misli, uboji, prešestva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, preklinje-vanja«, uči Kristus. In dokler sede na ravnateljskih mestih ljudje brez srca, brez sočutja do svojih ljudi — polni ambieijoznosti, četudi na račun svojega bližnjega, maščevalnosti (stranke in struje!), mislite Vi, gotfpod urednik, da bo na svetu boljše?
da prikliče »Novo dobo«, da pride »Naprej« prava »Jugoslavija«.
Centralist: »Škandal!« — (Poslušal in zapisal »škandal«-element.)
Uradnik pred Prešernovim spomenikom:
Sem dolgo upal in se bal,
Slovo sem strahu, upu dal.
Moj žep je prazen, pare ni nazaj si krajcarje želi. —
(Za spomenikom skrit poslušal in zapisal »škandal«-element.)
Uradniško vprašanje rešeno!
Uradnik pride k svojemu šefu:
»Gospod šef, z dosedanjo plačo ne morem več obstati!«
»Kako, da ne morete ravno Vi obstati? Zakaj pa drugi lahko obstoje?«
»Gospod šef, saj drugi tudi ne morejo!«
»A tako! Zakaj pa potem hočete Vi imeti nekaj »ekstra« kakor drugi!« In ga je milostno ven vrgel. Iv sreči ga je vjel — »škandal«-element.
Kako je mogoče?
Atom slovenskega naroda vprašuje:
»Kako je mogoče, da »Slovenski Narod« včasih piše, da ni slovenskega naroda?«
Dnevne vesti.
Psice.
O škandalih.
Vzamem časopis in berem: »Škandal v socijalnem ministrstvu ... Škandal v ministrstvu pro-
svete ... Škandal v ministrstvu zdravja ... Poštni škandal... Železniški škandal... Kulturni škandal... Bančni ... upravni škandal... Škandal pokrajinske uprave ... Škandal na
Poziv in zahvala. Število naših naročnikov je začelo zadnje tedne prav razveseljivo naraščati. To je v veliki meri zasluga naših starih prijateljev, ki se s posnemanja vredno požrtvovalnostjo zavzemajo za širjenje našega lista. Bodi jim iskrena hvala! Prosimo pa vse stare in nove prijatelje našega lista, naj svoje delo vztrajno nadaljujejo. Kolikor več bo naročnikov, dopisnikov in oglašalcev, toliko bolj nam bo mogoče že z novim letom list izpopolniti, tako da bo v splošnem nadomeščal vsak dnevnik. Pokažimo, da je slovensko ljudstvo že toliko zrelo, da si lahko vzdržuje svoj popolnoma neodvisen list, ki po svoji moči in najboljši volji pove vsakemu, kar mu gre, brez ozira na razne strankarske in osebne itd. ovire.
Ali ste že odposlali dopisnico? Ako še ne, kupite si jo in napišite naslovno stran: Uprava Avtonomista, Ljubljana, Breg št. 12. — Na drugo stran pa: Naročam Avtonomista za (1 mesec polleta, celo leto). Razločnemu podpisu dostavite svoj natančen naslov in zadnjo pošto. — Kakor hitro dobimo dopisnico, odpošlje uprava list s poštno položnico vred. Trgovci — obrtniki in kmetje, pozor! število naših naročnikov stalno in sicer zelo razveseljivo'raste. Dobro pa veste sami, kako ljudje naš list bero, vsaj gre cel teden iz rok v roke! Ta okolnost je najboljše priporočilo za naš list glede oglaševanja ali inseri-ranja. Kdor ne oglaša, ne proda mnogo! V našem upravništvu se lahko vsak prepriča, na koliko strani roma danes »Avtonomist«. Oglašujte torej v »Avtonomistu«, ker bo tudi to vaša korist! Naš list bero ljudje cel teden, divevnik pa vržejo navadno še isti večer stran! Kdor ne ve, kako bi napravil oglas, naj se obrne na naslov »Uprava Avtonomista«, Ljubljana, Breg št. 12. — Uprava bo na vsako vprašanje točno in takoj odgovorila.
Nov klub so ustanovili v Ljubljani. Mesečni prispevek znaša 1000 dinarjev. Klub ima svoje razkošno urejene prostore v elegantno opremljeni vili. Članom sta na razpolago dva luksuzna avtomobila, odličen kuhar, izbrana knjižnica itd. Število članov je omejeno.
Skrb naše vlade za — mrliče. — Kakor čitamo v »Službenih Novinali« z dne 10. okt. (v našem Uradnem listu z dne 17. okt.), je sklenjeno in od kralja podpisan zakon, da so naši mrliči, ki se k nam vračajo iz inozemstva, od meje naše države oproščeni voznine ter carine in sploh vseh državnih davščin in taks. Mi, ki smo še (še!) živi, zavidamo te mrliče! Sumljiva pa se nam zdi' določba, da veljajo vse zakonite transportne ugodnost po § 3. tega zakona le za vožnjo
—	»do Belgrada«. Ali ni to čuden zakon? Kaj pa, če je mrlič doma, recimo v Ljubljani, v Kočevju, ali-v Sarajevu, v Prištini, v Prilepu? Jok, le za Begrajce velja ta posmrtna ugodnost — samo ob sebi umevno v cen-
tralno urejeni in centralno vladani državi! V svojem sumu (in k sumu nas razmere silijo) za kar vprašuje-jemo, kateri vplivni možje v naši centrali pač imajo direktni interes na tej famozni določbi... Najbrže je med njimi nekaj takih, ki bi tudi pokopani bili radi na državne stroške v nameravanem Pantheonu, za katerega ima vlada na razpolago visoke milijone. Zdi se nam, da hočejo kori-tarji beograjske »porodice« imeti skupen nagrobni spomenik, kamor bo romala mladina se navduševat za — državo. Sicer so tudi »Pantheon« prvotno namenili le ožji porodici v Srbiji, a hitro so se za to čast oglasili seveda Slovenci. Blagor vsem! Vidno se bližajo časi rimskih cesarjev, ko so se mogočnim možem postavljali oltarji in so se jim tam klale žrtve. Za nas je tak preokret v »mentalite-tu« sigurno potreben: staro vero bodo kmalu zavrgli z veroukom vred, treba je novih — bogatih bogov, novih oltarjev, novih svetnikov. Nedosledno pa je, da so si izbrali ime »Pantheon«, to starogrško besedo; saj moderni svetniki nočejo nič slišati o grščini! Namesto »Pantheon« naj se reče »Koritnica« ali (ker ta beseda preveč spominja na nepotreben slovenski jezik) »Koriton!«
Mi, ki smo živi in ne bomo nikoli nesmrtni, pa se z melanholijo spominjamo lepe starogrške uredbe, da so zaslužnim na stara leta nudili na državne stroške vso prehrano v Pryta-neju... Dajte nam »pritanej«, no pa »pantheon«! Skrbite najprej za nas žive, po smrti si bomo že pomagali — sami!	Probus.
Le krepko naprej! Odkar je tudi velik del demokratov zapustil centralistični tabor (s čemur se ni rečeno, da je postal avtonomističen v našem smislu), lahko rečemo, da stoji ogromna večina Slovencev na strani proti-centralistov. Proti centralizmu vodi boj najmočnejša stranka v Sloveniji, vodijo ga narodni socialisti in kakor že rečeno, tudi velik del nekdanjih demokratov. Sedaj bi pa vprašali naše samostojne kmete:	Kaj pa Vi?
Ali ni tudi vas rodila slovenska mati? Ali vas mar ovira bedasti strah pred »Klerikalnim zmajem«, da ne priznate javno, da ste tudi vi sinovi slovenskih mater in da kot taki tudi ne morete nič drugega biti kakor Jugoslovani? Mi vam pravimo sledeče: Prepustite pobijanje »Klerikalnega zmaja« in ugonobitev sedmih glavnih grehov in devetih egiptovskih nadlog mirno dr. Žerjavu. Ta naj se s temi otročarijami ukvarja po mili yolji. Vi pa stopite na svojih sestankih skupaj in zakličite svojemu vodstvu: Mi smo Slovenci, smo sinovi slovenskih mater in na naših lastnih tleh nam ne bo nihče drugi postav delal kakor mi sami! Mi hočemo za Slovence lastno zakonodajo! Če boste tako naredili, bo prav za vse, kajti vedite in zapomnite si ono: Slovensko
ljudstvo vstaja in se prebuja in kar se bo na slovenski zemlji upiralo odločni slovenski volji, bo strto in po-mandrano obležalo na tleh! To se bo pokazalo že pri prihodnjih volitvah. Zato vam pravimo: Tudi vi morate postati odločni avtonomisti, ki hočejo, da bodo v Sloveniji veljale v domačih šegah utrjene postave. Zapomnite si, da ste vi stranka in ne vaše vodstvo, in če se vaši volji vaše sedanje vodstvo ne ukloni — proč ž njim!
Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden.
Dopotoval je iz Belgrada v Ljubljano g. minister Pucelj. Na kolodvoru ga je pozdravil pokrajinski namestnik g. Hribar, -r- Ko smo še nedavno taka poročil«-^brali, smo dejali: Tako, tako ...
Dopotoval je iz Belgrada v Ljubljano g. minister dr. Žerjav. Na kolodvoru ga je pozdravil pokrajinski namestnik g. Hribar. — Ko smo v sredo to notico brali v »Jutru«, smo dejali prav po ljubljansko: Ga že maja!
Za občinske volitve v Ljubljani bo postavila svoje kandidate tudi radikalna stranka. Nosilec liste bo g. dr. Lenard.
Telefon. V nekem pravilniku o kaznih, ki lahko zadenejo telefonske naročnike, stoji tudi določba, da so lahko odvzame telefon tudi tistemu, ki govori telefonično nemoralne ali protidržavne pogovore. V stvari sami nimamo vzroka tej določbi ugovarjati, ker je za kvantanje dovolj priložnosti po gostilnah. Vprašanje pa je: Kako pa izve telefonska uprava, kuj kdo telefonično govori? To je mogoče samo s prisluškovanjem. Prisluškovanje je pa zel« grda stvar, grda celo za našo državno upravo.
Čudne reči. V soboto je objavila »Jugoslovanska Zajednica« v »Slov. Narodu« svoj volilni proglas za ljubljanske občinske volitve. »Jugoslovansko Zajednico« tvori en Jel demokratov, takozvanih »starinov«, in en del narodnih socialistov (mogoče tudi vsi, kar pa ni posebno važno). Kakor znano, so bili demokratje s svojim glavnim glasilom »Slov. Narodom« vred do zadnjega petka zvečer še odločni centralisti, vneti zagovorniki državnega in »narodnega« edinstva in hudi nasprotniki »rdečega jezuit-stva«. V noči od potka na soboto pa se je moralo zgoditi nekaj silno pomembnega. Bilo je ravno med 11. in 12. uro ponoči. Sladko spavajoče lico »Slov. Naroda« je prevlekla lahna rdečica, kakor zardi kratkokrila li-cejka, če vidi »svojega« pctošolca, preko odeje se je razgrnila črna jezuitska halja in nad posteljo je razprostrl svoja krila »prevratni element ... V soboto popoldne pa se je »Slov. Narod« predstavil strmečemu občinstvu kot najnovejši »rdeči jezuit*, ki brani nedeljivo Slovenijo, nastopa proti centralizmu in se sploh obnaša kakor najzagrizenejši avtonomist! Ali ni to čudno? — »Slov. Narod« prosimo, naj nam našo pohlevno zlobnost blagohotno odpusti, ampak tako-le en cink ponižne maščevalnosti človeku včasih tako dobro stori kakor požirek slivovke na Vernih duš dan in zato »ne moremo si kaj, da no bi«! V stvari sami pa pravimo: Le tako naprej! Tako je prav! Če se boste pa še tistega mešanja »treh narodov z enim plemenom« otresli, bo še veliko bolje! Če je gospodom potreben morebiti lanski letnik »Avtonomista«, smo drage volje na razpolago! Tam najdete vse, kar je potrebno.
—	Pa še nekaj drugega čudnega je. Kdor hodi po ljubljanskem blatu od vogla do vogla, vidi povsod nabite gledališke lepake, ki naznanjajo, da bodo zvečer igrali v gledališču Cankarjevo igro »Hlapci«. Kamor so ozreš, povsod ti režijo nasproti »Hlapci«! Sami »Hlapci« in zopet »Hlapci«! Ali mislite, da to nič ne pomeni? In ljudje se prav nič ne pritožujejo nad tem, da hodijo vsak večer gledat — same sobe! So to čudne reči, zelo čudne....
Načrt za pomožno akcijo na korist javnim uslužbencem so izdelali v ministrstvu za socialno politiko. Obnoviti nameravajo baje malo loterijo, ki bo urejena tako, da bo vsak urad-
nik vsaj enkrat mesečno čisto gotovo zadel po eno »ambo«.
Iz Ljubljane pri Čupriji*) nam
pišejo: Tukaj bomo imeli kmalu občinske in županske volitve. Dežuje še vedno. Druzega ni nič novega.
Ustnica upravništva. O. M. Vi ste še dolžni 40 Din za letos in primanjkljaj za lansko leto. — M. K. Črnomelj. 40 Din za letos in primanjkljaj za lansko leto.
*) Čuprija = most (Moste). •
Ena glavnih modernih gospodarskih potreb je hitra, zanesljiva in točna izmenjava blaga. Predpogoj redne in zanesljive izmenjave blaga pa je redni železniški promet in točna pošta, ki je seveda tesno zvezana z železnico, dokler nimamo še letalskega prometa.
Kakšen je naš promet, že zdavnaj vedo vsi naši trgovci. Danes n. pr. v Ljubljani ni zlepa mogoče dobiti res dobrega sadja na trgu, ker blago stoji, namesto da bi se vozilo kar najbr-že. Včasih so pripeljali iz Gorice na Dunaj lepo sadje v 12—14 urah, danes pa potrebuje taka pošiljatev iz Gorice ali Vipave do Ljubljane skoraj ravno toliko dni! Vsled takih razmer trpi občutno škodo kmet, ki mora prodajati še zeleno sadje po slepi ceni, trpi trgovec in trpi kupec. Stvari pa, ki se dogajajo z blagom, ki se ne pokvari, so naravnost strašne; tako blago leži na železnicah po cele mesece, ker se ali carina ne zgane ali pa je železniška uprava za nič, kar seveda vsako blago silno podražuje.
O	prometnih razmerah v naši državi so že silno veliko pisali vsi časopisi, trgovske zbornice so sklepale proteste in dajale nasvete, poslanci so vlagali »upite« in interpelacije, pomagalo pa doslej še vse skupaj ni nič! Edino upanje, da bo naš promet enkrat boljši, vidimo v dejstvu, da je naša država svoje železnice zastavila Amerikancem za ameriško posojilo. Ker je več kot gotovo, da mi obresti dolarskega posojila ne bomo mogli plačati, je upanje upravičeno, da bodo čez 4 leta upravo naših železnic prevzeli v svoje roke A meri kanci in
takrat bo prišla rešitev Žalostno
je, da mora človek take besede zapisati, ampak tako je!
Dne 6. oktobra so se zbrali v Ljubljani zastopniki slovenske industrije in so naravnost na obupen način še enkrat opozorili na brezupne razmere, ki vladajg na naših železnicah. »Zveza iiidustrijeev« je veleugledna naša gospodarska organizacija, kjer imajo besedo in glas resni in trezni gospodarji in ne kakšni kričavi bedaki. Ti možje so se temeljilo posvetovali in razgovarjali o naših prometnih razmerah in po resnem preudarku so ugotovili sledeče:*)
1. Železniški tovorni promet iz Slovenije v ostale kraje naše države je skoro popolnoma ukinjen.
2. Na postajah državnih železnic v Sloveniji stoji (zastonj!! op. ur.) 1882 pokvarjenih vagonov, 550 naloženih vagonov, 200 novih vagonov in na stotine dobrih, a praznih vagonov.
Na postajah Južne železnice pa stoji:	2175	natovorjenih	vagonov,
med temi jih je mnogo, ki stoje na postajah že od 30. maja tega leta!
#) Žal nam je, da zaradi skromnega prostora, s katerim razpolagamo, ne moremo objaviti sklepov »Zveze industrijcev« v celoti, ampak samo v izvlečku. Podprli pa bomo zahteve slovenskih industrijcev po svojih močeh, kjerkoli bomo mogli. Upamo, da ugledu »Zveze industrijcev« ne bo škodovalo, če se je obrnila tudi na nas, ker smo kot popolnoma neodvisen list v prijetnem položaju o prometnih gospodarskih stvareh govoriti in pisati vse drugače kot razni politično-obzirni dnevniki. (Ali »Urad ljubljanskega velesejma« to razume?)
Listnica uredništva; Gospod M. J. (in 50 tovarišev) v Hrastniku: Sporočite nam, za kakšo zadevo gre. Ako bomo mogli, Vam odgovorimo sami, sicer Vam bomo našli dobrega in za Vašo zadevo primernega odvetnika. Ustmeno so lahko oglasite pri nas v petek dopoldan od 10—12 ure. Ako pa nam sporočite pravočasno, kdaj pridete, Vas bomo pričakovali ob dnevu in uri, ki jo lahko sami določite. — Gg. dopisnikom: Prosimo potrpljenja.
V	prihodnjih številkah pride vse na vrsto.
Na carinarnah v Mariboru, Ljubljani in v Zagrebu stoji nad 900 vagonov, ki čakajo odrešenja!
3.	Transportov iz Slovenije v ostale dele države državna železnica že več mesecev ne prevzema. Pač pa se prevaža po državnih železnicah madjarska in laška roba, ker železnica ni proglasila, da je promet ukinjen!
Državne železnice nimajo dovolj sposobnih uradnikov in izvežbanega osobja. Kdor kaj zna, gre iz državne službe v privatno. Državna uprava niti za nastanitev svojega osobja ne skrbi in še danes stanuje v Zagrebu in v Ljubljani na stotine železničarjev v vagonih!
5. Vsak dan se menjajoče nove carinsko odredbe silno ovirajo promet.
Da se ti nedostatki odpravijo, predlagajo slovenski industrijci:
1. Da se takoj poskrbi za sposobno osobje in da se isto primerno plača (tarifi na naših železnicah odgovarjajo zlati valuti; zakaj železničarjev ne plačajo v zlatu? op. ur.)
2. Da se otresemo pogubnega birokratizma, naj preidejo državne železnice v privatno gospodarstvo.
3. Primerno izgradi in razširi naj se proga Ljubljana-Zagreb-Belgrad, po kateri se razvija glavni promet. Čimprej naj se popravijo oziroma do-grade velevažne proge Bubnjarci-Karlovac in proga Koprivnica-Sla-tina-Osjek.
4. Uprava državnih železnic naj sklene čimprej z upravo Južne železnice pošten dogovor in tega naj tudi drži.
5. Dokler blago iz Slovenije in za Slovenijo ne more nikamor naprej, naj se ukine prevažanje blaga iz Ma-žarske.
6. Ustanovi naj se ministrski komite, ki bo skrbel za reden razvoj našega železniškega prometa.
To so glavne zahteve slovenskih industrijcev in umevno tudi trgovcev. Ali bo centralna uprava poslušala njihov glas?
Bojimo se, da bo vlada tudi sedaj ostala gluha kakor vedno!
Vlada se pač briga za nikdar polne malhe svojih strankarjev, nima pa niti najmanjšega smisla za upravičene zahteve poštenih in solidnih gospodarskih krogov. Centralistična vlada se ne briga ne za naše kmete, ne za naše trgovce, ne za naše obrtnike, ne za naše uradnike in duhovnike. Ona se ne briga za prav nič drugega kakor za samo sebe in za svojo malho!
Zato pa svetujemo slovenskim in-dustrijcem in trgovcem:
Bodite možje in ne podpirajte centralističnega režima! V centralizmu tiči jedro vsega zla! Centralizem znači za nas brezmejno gospodarsko nevarnost in nam grozi z gospodarskim uničenjem! Podpirajte in ne verjemite tistim tepcem, ki govore, da je »proti državi« tisti, ki hoče red v državi! Centralizem in država ni eno in isto in bolj kot kedaj je danes resničen stavek: Kdor je proti centralizmu, ta dela za državo!
To povemo našim gospodarskim krogom brez vseh pridržkov kot svobodni, pošteni in od političnih bogov neodvisni ljudje. Ako imajo pamet, nas bodo poslušali in ne bodo verjeli več lažnjivim glasovom onih, ki s
svojo politično zaslepljenostjo tirajo nas vse skupaj z našim gospodarstvom vred v neizogibno propast!
Zopet dolarji za dvig dinarja! »Slov. Narod« (od četrtka) javlja iz Belgrada, da jo naša vlada dobila zopet 6 miljonov dolarjev na račun ameriškega posojila, ki jih namerava porabiti za dvig dinarja. Ta notica zasluži našo pozornost iz dveh vzrokov. Prvič potrjuje to, kar smo mi že ponovno naglašali, da dvig vrednosti našega denarja ni naraven, ampak umeten. Drugič pa dokazuje naravnost božansko trapavost naših finančnikov, ki že tedne vnaprej napovedujejo, kaj bodo naredili na borzi, namesto da bi previdno — molčali! Na podlagi take objavo si bo seveda vsak zakotni jud prizadeval, da naši vladi ameriške miljončko čimprej iz-piplje iz žepa — potem pa naj gre kakor gre! Kdo ve, če bi g. Praprotnik takega finančnega ministra vzel v svojo banko za »lerpoba«?
Živinske cene v Zagrebu:	Voli
druge vrste do 32 kron za kilo žive teže, krave prve vrste do 36 kron, druge vrsto do 28 kron, tretje vrste do 18 kron. Teleta prve vrste do GO kron, drugo do 50 kron, tretje do 34 kron. Svinje prve vrste do 70 kron, druge vrste do 00 kron. Cene so v splošnem padle.
Žitne cene v Zagrebu. Pšenica 1380 kron, koruza 1220,* oves do 1020, bela moka do 2200 kron.
Vrednost denarja. 1 dolar do 242 kron,
1	lira do 9:80 kron. V Curihu je veljalo 100 naših kron 2:22 švicarskih frankov.
Knjige na prodaj. Glede raznih ponudb za nakup knjig smo se obrnili na lastnika zaradi cen. Natančnejše v prihodnji številki, ko prejmemo odgovor.
Sirite in eiimjfe /tvflonomisiu
POSLANO. *)
Na gospoda pokrajinskega namestnika v Ljubljani..
Lansko leto sem imel potni list za Ameriko. Zaradi svojih gospodarskih razmer in izčrpavanja jugoslovanske kvote pa nisem mogel odpotovati. Dne 27. aprila 1. 1922. sem vsled tega vložil prošnjo za podaljšanje veljavnosti svojega potnega lista. Dne 2. maja je bila prošnja, opremljena z vsemi potrebnimi listinami, pri oddelku za notranje zadeve pokr. uprave v Ljubljani. Dne 22. julija (!) sem dobil od okr. glavarstva preko županstva obvestilo, da moram vložiti novo prošnjo po navodilih z dne 19. julija 1. 1922. Vložil sem novo prošnjo, priložil tudi zdravniško spričevalo, za katero sem plačal g. okr. zdravniku 240 kron, in kolek za 20 kron. Dno 18. oktobra sem bil zopet obveščen kot prvič, da jo jugoslovanska kvotsi izčrpana. Za obvestilo sem placBT 40 kron.
Vprašam:	Zakaj je ležala moja
prošnja tako dolgo v Ljubljani, da je bila med tem jugoslovanska kvota izčrpana? Prosim merodajno oblast in celo javnost, naj vendar pomisli, s kakšnimi stroški so take prošnje spojeno! Imel sem tudi že amerikanski in italijanski vizum, kar mi je sodaj vse propadlo! Tako se uničujejo tisočaki, kar pa se ne bi bilo zgodilo, če bi bila prošnja pravočasno rešona.
Vse to pa me ne bi bilo toliko žalilo, če ne bi bil videl, da so bile razne, mnogo pozneje vložene prošnje pravočasno rešene. Ali zato, ker so posredovali odvetniki? Pri g. Krakerju pa sem doživel slučaj, da sta dva izseljenca prinesla v pisarno zahtevane dokumente že tekom par ur! Kako to?
Ali je prav, če se s človekom v njegovi materini deželi tako dela? Dano mi jo sicer na prosto vložiti priziv, kar bom tudi storil, a Bog ve, kje bo zopet obležal!
Merodajne oblasti pa prosim, naj mi pomagajo, da pridem vsaj prihodnje leto iz dežele in naj mi ne delajo nepotrebnih stroškov.
Josip Obranovič posestnik v Novem Selu pri Kočevju.
*) Za »Poslano«) odgovarja uredništvo samo po zakonu.
Gospodarstvo.
Naše prometne razmere.
(Z ozirom na sklepe »Zveze industrijcev«).
Seznam knjig.
(Nadaljevanje.)
Vital Human: Katech. Lehr- und Lesebuch. Graz 1913. V platno vezano. 666+XXIV. Popolnoma kot novo.
Dr. ltudolf Sonndorfer: Lehrbuch der internationalen Handelskunde. Wieri 1912. I. II. III. IV. Wien 1913. Vse štiri knjige v platno vezane, popolnoma nove.
Dr. Jos. Grunzel:	Grundriss der
Wirtschaftspolitik: Agropolitik. Wien-Leipzig 1910. Broširano— kot novo.
Dr. Aug. Fischer: Die modernen Kolonialstaaten. Wien-Leipzig. Broširano. Nepokvarjeno.
Ivan Podlesnik:	Knjigovodstvo,
I.	in II. del. Ljubljana 1909. V platno vezano. Nepokvarjeno.
Lidvina Purgaj:	Gospodinjstvo.
Ljubljana 1911. V platno vezano. Nepokvarjeno — kot novo.
Hočevar: Lehr- und Uebungsbuch der Arithmetik fiir Realschulen. Wien 1911.
Dr. J. Jakob: Arithm. und Geome-trie: I. — Raumlehre (Schiffner).
Suppantschitsch:	Lehrbuch der
Geometrie. — III. — IV. Realschkl. I—
II.	v platno vezano novo.
Matek-Mazi Peterlin - Zupančič: Ari-tlimetika, Algebra-Geometrija za vse giinn. razrede — 8 vezanih, popolnoma novih knjig.
Fr. Hauptmann: Računica za meščanske šole I-II-III. Popolnoma nove. vezane.
Močnik: Geometrija za mešč. šole. Vezano — kot novo.
Dr. G. Antius-Hartel: Griechische Schulgramatik. Wien 1890. 19. izdaja.
V	platno vezano (Tempsky). Nepokvarjena.	*
Janežič-Sket: Slovenska slovnica. Celovec 1889. 6. izdaja. Pol platno vezane. Nepoškodovana.
Dr. F. X. Schaffer: Grundziige der Allgemeinen Geologie. Mit 1 Tafel in Farbendruck u. 480 Abbild. Leipzig u. Wien 1916. VIII+492. V usnje vezana
—	nova, docela nepoškodovana knjiga.
Abel: Allgemeine Geologie. VIII. KI. der Realg. — VII. der Realschulen. Wien-Leipzig 1910. V platno vezano — nepoškodovano.
K. Stranetzky: Fluorit na Kranjskem — Einiges iiber krystallisierten
Gyps von Idria. — Krystallisati,on des Gyps. Ljubljana 1911. — Broširano — nepokvarjeno ohranjeno.
Ilvorzsak: Citaten-Lexicon. Buda-pest 1899. Broširano — nepokvarjeno. 549 strani.
Cathrein: Die Einheit des sittl. Bewusstseins. 1914. 3 Bild. V platno vezano. Nova!
Annegarn: Weltgeschichte, 9. Auf-lage. 8 zv. v 4 knj. Pol usnje. 1904.
Uhland: Werke, 3 zvezki, v 2 d. Pol usnje.. Verlagshaus Bong & Comp. Leipzig.
Konig:	Universal Lexicon der
deutschen Sprache. Vezano v platno. Herlet 1920. Popolnoma nova!
Čas: 1914 (pol platno).
Johne:	Gesundheitspflege	der
landwirt. Hausstiugethiere, ilustrirana, v platno vezana.
Teutscher: Der Jugend Garten-bucli. Krasno ilustr. Vezano v platno.
Sket: Staroslovenska čitanka. Vezana. Dobro ohranjena.
Dekarbe: Erklarung des Katechis-mus, 4 zvezki, pol platno.
Hieckmann, Universaltaschenatlas.
1918.
Finžgar: Pod svobodnim solncem. I. II. Broširano.
Anton de Vaai: Roma Sacra. Broširano. Bogato ilustr. (533 slik, 736 strani). Lergesellschaft.
Homer: Odyssee: Nemška prestava. Aleks. Schroder 1918. Pol platno. Nova.
K. VoIIiner: Der praktische Sattler. Leipzig. Platno vezano. 1064 ilustracij.
Flis:	Umetnost v bogoč. službi..
Krasno vezano, z ilustracijami. 1908.
Kraus: Der Kampf gegen die Ver-brechensursachen. Paderborn 1905. Broširano.
Forster: Lebenskunde. V platno vezano. Berlin 1906.
Bottner: Praktisc.hes Lehrbuch des Obstbaues. 1914. V platno vezano. 576 strani s 580 slikami.
Huber: Nachahnung der Heiligen.
2	v platno vezani knjigi. Ase. B. 1912.
Weiss: Weltgeschiclite. 3 izdaja. Vsi zvezki. Z originalnimi platnicami. Nepokvarjeno.
Schuster:	Holgammer: Handbueh
zur bibl. Geschichte. 2 Boc. V platno vezano. 3. izdaja.
Wetzer: Kirchenlexikon. Vsi zvezki. 1851. Pol platno.
(Konec prihodnjič.)
B Teodor Horn, Ljubljana
i Poljanska cesta št« 8.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kakor tudi • za pokrivanje atreh.
Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno In poštnine prosto. .Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
I
I
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v LlubljanL
Izboljšana Šmarnica
je izmed Šmarnic najbolja za saditev vinogradov. Pojasnila daje brezplačno: Trsnica „Vrbanjak“ Št. Ilj, pošta Velenje.
Kapital: K 20,000.000 ] Slov. eskomptrla banka | HEzerue olirog H B.SOO.flflO
«... JTiMta**'. Pi« ŠeUurgoia ulica št. I.
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
Pis™ 3.3. Konfekcijska tovarna „Frande“ d Tovarna j -»• Stožlcah pri Ljubljani. j v			. z o. z. v Ljubljani. t6ZTJZ'^. Centralno skladišče Ljubljani, Emonska cesta, št S.
Vse erste moških in deških oblači	i. 1	iniformiranje. j	'enovrstni izdelki. Konkurenčne cene.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za Industrijska podjetja in razpečava
la čdiosloualhi in angleški koks za livarne in domačo vporabo, hooalhi premog in trni premog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
Oblaeilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en groš en detail.
Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki
Skladišče v „Kresiji“, Lingarjeva uliea i, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
Upoštevajte pri nakupih.	   —...
«B8HBBiaBBBBBBBBBBBBBB!®ISB0BBESBHBB@BI$BE100BBBBBBfl®BBfflBBB!S®l«38E13BB
Zadružna gospodarska banka dL d<
Ljubljana, Dunajska cesta št« 38/1«	Telefon	st.	21.
Po - olnoma varno naložite svoj denar v
OZAJEMNl POSOJILNIM V LJUBLJANI
r. z. z o. z.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 51/2% brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5°/0.
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 6 %> na dobo pol leta po O y4%.
B
B
Telefon št. 21.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Glavnica skupno z rezervami nad K 6O.CO0.O0O.
S Podružnice: DjaUovo, Maribor, Sarajevo. Sombor. Solit, Šibenik. Ekspozitura: Bled.	Interesna skup-
£g	nost	z Sveopčo Zanatlljsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d.	d. v Novem Sadu.
S Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute^ in devize, sprejema vloge v tekočem računu in | na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne o enje.
BBflBBBflflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBeBB