Poštnina plačana y gotovini. Posamezna številka Din !•—, 38-55 za naročnino, za oglase Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 O Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Sporazum brez volje za sporazum Kralj kum sokolskega prapora Težek položaj železničarjev Delovne čete akademikom Nekaj o zavijačkah Slabi izgledi za izvoz sadja St. 70 Izhaja vsak dan V Ljubljani v sredo, dne 10. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Sporazum brez volle za sporazum Ni danes politične skupine, ki ne bi na-glašala, da je za sporazum in za složno delo vseh Jugoslovanov. Kljub temu pa do sporazuma le ne pride, ker vsaka skupina je le za sporazum, kakor si ga domišlja ona. Sporazum je v jeziku naših političnih skupin stoodstotni sprejem vseh njihovih zahtev, ne pa kompromis, ki naj z upoštevanjem zahtev ene in druge skupine omogoči sodelovanje. Samo naravno je, če pri takšnem pojmovanju ne pride do sporazuma in do složnega dela. Ni sicer nobenega dvoma, da vsak politik ve, da je nemogoč sporazum, ki bi ustregel stoodstotno vsem njegovim zahtevam, ker bi tak sporazum pomenil kapitulacijo nasprotnika. Ker pa se zelo bližamo dobi, ko bodo velika, gesla, najsi tudi prazna, zelo vplivala na množice, zato je strah, da bi se moglo očitati politiku, da je le nekoliko odnehal, mnogo večji, kakor pa je volja za sklenitev sporazuma. Čim bolj se pogrezamo v dobo, ko manjka velikih osebnosti, tem večja je privlačna moč za množice moža in voditelja, ki velja kot nepopustljiv in kot neodjenljiv zagovornik svojega stališča. V tej psihozi je seveda sklenitev resničnega sporazuma vedno težja. To tem bolj, ker se pri nas začenja redno delo za sporazum s tem, da se čim bolj poudari lastno stališče in da se čim bolj naglasijo lastne zahteve. Avtomatično nastajajo s tem fronte, tu centralistična, tam anticentralistična in mesto sporazuma se otvori še ostrejši boj. Iz samega naglaša-šanja potrebe sporazuma se pri nas še stopnjujejo politična nasprotja. Če pa se zgodi, da vendarle pride do pogajanj za sporazum, potem se pri nas v javnosti ne sprašuje, kaj naj bo vsebina sporazuma, temveč mnogo večji poudarek je vprašanje, kdo bo drugega ukanil. Tako je bilo v vseli povojnih letih in vse kaže, da tudi sedaj ne bo bolje. In ne bo tako dolgo bolje, kadar se ne zboljša metoda za sklenitev sporazuma. Nikamor ne pridemo, če se bo vedno najprej spraševalo, kaj zahteva ta in kaj zahteva oni. Treba je že enkrat vprašati, katera stvar boli tega in onega in da se doseže sporazum, kako to stvar odpraviti. Najprej je poudariti to, kar druži enega in drugega in šele potem to, kar loči enega od drugega. Samo na ta način je mogoče ustvariti razpoloženje, ki bo rodilo ono medsebojno zaupanje, ki je potrebno za sporazum. Zato ni bila napačna zahteva, da se predvsem obravnavajo gospodarska, finančna in socialna vprašanja in da se politična postavijo zaenkrat nekoliko v ozadje. Seveda pa je treba tudi omogočiti, da se bodo mogla vsa ta vprašanja svobodno razpravljati in zato je povsem logična in upravičena zahteva, da je zboljšanje tiskovnega, društvenega in zboroval-nega zakona prvi pogoj za ustanovitev novega ozračja, ki bo omogočilo medsebojno zaupaneje. Prav tako pa je tudi zahteva po novem volilnem zakonu upravičena, ker le v svobodnih volitvah se more odločati o javnih vprašanjih. Sporazum je Jugoslaviji potreben in je potreben vsem Jugoslovanom, pa oaj so Srbi, Hrvati ali Slovenci. Samo kratek pogled na zunanje-politično situacijo to dovolj jasno dokazuje. Potreba sporazuma je tako evidentna, da ni, kakor rečeno, niti ene politične skupine, ki bi izjavljala, da je proti sporazumu. Toda v predvolilni dobi je vsak sporazum nemogoč, ker v predvolilni dobi odloča ie ozir na množice volilcev, kako si pridobiti čim več giasov. Predvolilna doba pa se ne začenja samo šele z razpustom skupščine, temveč more trajati tudi precej dolgo. Današnja malo jasna politična situacija, ko se formirajo nove politične skupine, ustvarja že' občutek, kakor da je apel na voiilce blizu. In zato smo danes v predvolilni situaciji in zato danes ni še mogoč sporazum, ker je boj za oblast na vidiku. ■Kljub naglašanju potrebe sporazuma ni Se volje za sporazum, ker vse računa s tein, da bo v kratkem treba pomeriti sile. Zato nihče ne odneha, zato je vsak le za Tretja seja nar, skupščine pod novo vfacžo Včeraj so bili izvoljeni skupščinski odbori Načrt zakona o dvanajstinah — Subvencija ljublj. Nar. gledališču povišana — Za univerzitetno knjižnico v Ljubljani — Kredit za regulacijo Ljubljanice Beograd, 9. julija, b. Danes dopoldne je bila tretja seja Narodne skupščine. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da se bo pri volitvah pokazalo pravo razmerje glasov, s katerimi razpolaga vlada in s katerimi razpolaga opozicija. že dolgo pred pričetkom seje je Mo v Narodni skupščini izredno živahno pri vpisovanju v vladni klub je bila razvita velika agitacija med poslanci vladne .večine. Tudi člani Jevtičevega kluba so za svojo listo vneto agitirali. Ta lista je bila določena sinoči. Tudi med slovenskimi poslanci je bilo izredno živahno. Kakor je bilo videti, se je šest poslancev iz Dravske ba-enovine opredelilo proti vladi in sicer Anton Novačan, Rajko Turk, Ivan Mohorič, Ivan Prekoršek, Riko Fux in Lukačič. Ostalih 22 poslancev se je izrazilo, da bodo podpirali vlado in da bodo vstopili v klub skupščinske večine. Ministri dr. Korošec, Spaho in Behmen niso prisostvovali seji Nekaj minut po 11. uri je predsednik Stevan Čirič otvoril skupščinsko sejo. V skupščinski dvorani je vladalo napeto ozračje. Zemljoradnički poslanci in pristaši dr. Janka Baričeviča so pričeli z ovacijami. Med čitanjem zapisnika zadnje seje je vstopil predsednik vlade g. Stojadinovie s člani kraljevske vlade. Opazilo* pa se je, da pri današnji seji niso bili prisotni ministri dr. Anton Korošec, Mehmed Spaho in Behmen. Tudi minister vojske in mornarice se današnje seje ni udeležil. Po prečitanju zapisnika je sporočil predsednik skupščine, da je finančni minister predložil zakon o proračunskih dvanajstinah za nadaljnjih osem mesecev. Nato je bil prečitan ukaz kraljevega namestništva, s katerim se za vladnega poverjenika za razpravo o dvanajstinah odreja divizijski general Milo-rad Petrovič, pomočnik ministra vojske in mornarice. Minister financ je predložil Narodni skupščini zakonski načrt o splošni carinski tarifi. Kredit za regulacijo Ljubljanice Glavna kontrola je obvestila, da je dala vizum na nekatere rešitve ministrskega sveta in med drugim tudi na kredit 6 in pol milijona dinarjev za regulacijo Ljubljanice, s te:n, da mora ljubljanska občina v istem roku dvigniti od svoje strani posojilo. Nato je obvestil, da so nekateri poslanci vložili interpelacije na resorne ministre. Volitve v skupščinske odbore Vreme v naši državi dne 9. 7. 1935. a j Baro- Temperatura Padavine v m/m meter najnižja n;ijvišja 767.4 9 24 1.0 765.5 10 22 — 766.2 11 19 — , 764.3 12 22 20 766.3 10 16 — c 763.1 16 28 — 763.0 19 25 — • 761.9 19 — — Ljubljana Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo Skoplje . Split . . Kotor . . Naj višje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Novi Sad: Jasno vreme, temperatura se bo po vsej kraljevini zvišala. Sonce vzhaja ob 4.00 in zahaja ob 19.26. Dunaj: Večinoma jasno in toplejše, na severovzhodu bo mogoče od časa do časa večja oblačnost. Cvetkovič, dr. Miletič, dr. Ivan Lovrenčič. Mi-ioje Miškulin, Aleksander Milojevie, dr. Miloša, dr. Mirko Kostič. dr. Branko Kaludžerič, Peter Ivaniševič, Mihajlo Lukarevič, Mihajlo Stojanovič, Nikola Sokolović, Josip Georgijevič, Peter Boganac, Nikola Zuber, dr. Andrej Veble, Dušan Subotič, Gavran Kapetanovič, Spira Hadži Ristič, dr. Novakovič, Kot namestniki pridejo od poslancev iz Dravske banovine .dr. J. Koce. — Iz liste Bogoljuba Jevtiča pridejo v finančni odbor: g. Jevtič, Jeremija Protič, dr. Stajic, Ilija Mihailovič, Nikola Habaliu, Vpja Djordjevič, Luka Kostrenčič, Miloš Raševič, dr. Mirko Kostič in dr. Milan Glavinie. Administrativni odbor je sestavljen takole: I* vladne liste pridejo v administrativni odbor: Savro Trpkovič. Milovan Lazarevič, Savro Matica, Ljuba Jovanovič, Ljuba Tvrkič, dr. Franc Klar, dr. Branko Nikolič, Vujo Vuksanovič, D juro Saovič, Alija Kadič, Milan Milič. Cvetko Jel-čič, Miiadin Vlatkovič, Milenko Glišič. — Od Jevtičeve liste pridejo v administrativni odbor: Bogoljub Jevtič, dr. Dragutin Jankovič. Vasilje Trbič, Milan Banič, Dragica Stoiadiiiovič, Živko Danilovič in Aleksander Lazarevič. Nato je prešel na dnevni red: volitve v skupščinske odbore. Volitve so bile tajne, predloženi sta bili dve listi, vladna in lista g, Jevtiča. Predsednik Narodne skupščine je odredil izžrebanje skrutinatorjev in nato 15 minutni odmor. Po odmoru je bilo glasovanje. Za glasovanje so bili pripravljene štiri skrinjice. Volilo se je hkratu v vse štiri odbore, to je v finančni, administrativni, imunitetni in odbor za prošnje in pritožbe. Izid volitev Za finančni odbor je glasovalo 289 poslancev, od teh za vladno listo z dr. Kožuljem na čelu 199 glasov, opozicijska lista g. Jevtiča pa je dobila 90 glasov. Štirje listi so bili prazni. V odbor za prošnje in pritožbe je bilo oddanih glasov 289, od teh za vladno listo z Milovanom Lazarevičem na čelu 194 glasov, za Jevtičevo 91. Štirje listki so bili prazni. V administrativni odbor je bilo oddanih glasov 287, od teh je dobila vladna lista s Savro Trpkovičem na čelu 191 glasov, Jevtičeva lista 89, 7 listkov je bilo praznih. V imunitetni odbor je bilo oddanih glasov 290, od teh za vladno .listo z Gavranom Kapetanovičem na čelu 190 glasov, za Jevtičevo listo 95, štirje listki prazni. Na podlagi tega glasovanja je dobila vladna lista v finančnem odboru 21 mandatov, opozicijska 10, v ostalih odborih je razmerje: vladna lista 14 mandatov, Jevtičeva 7 mandatov. stoodstoten sporazum, zato bo boj za zaupanje množic potisnil sporazum v ozadje. Od sedanjega reševanja konkretnih vprašanj je odvisno, če pride sporazum zopet kmalu na dnevni red in z znakom skorajšnje njegove izvedbe. Konstituiranje skupščinskih odborov Beograd, 9. julija, b. Danes popoldne ob 10. so bile seje novo izvoljenih skupščinskih odborov, na katerih so se odbori konstituirali. V finančnem odboru je predsednik dr. Marko Ko-žulj, podpredsednik Dragiša Cvetkovič, glavni 'sekretar Nikola Sokolović, drugi sekretar dr. MišluiHn. — V administrativnem odboru je predsednik Savro Trpkovič, podpredsed. Pavle Matica, sekretar dr. Branko Mikolič. — V imunitetnem odboru je predsednik Ihmed Beg in Gavran Kapetanovič, podpredsednik dr. Janko Baričevič, sekretar Bogoljub Knežević. — V odboru za prošnje in pritožbe je predsednik Milovan Lazarevič, podpredsednik Kurija Pozderac, sekretar Miloje Sokrič. Finančni odbor je takole sestavljen : Iz vladne liste so odborniki: dr. Marko Kožulj, Dragiša V imunitetni odbor so bili izvoljeni iz vladne liste; Gavran Kapetanovič, dr. Ivan Jančič, dr. Ivan Juriša, dr. Milan Sekulič, Bogoljub Knežević, Hedo Vladajevič, Todor Živkovič, Živojin Jovanovič. Jovan D ja kič. dr. Mirko Dušen, Heda Zahari, dr. Štefan Kraft, dr. Franc Šemrov in dr. Mihajlo Levanič. Iz liste g. Jevtiča so prišli v ta odbor: Bogoljub Jevtič, dr. Janko Bariče-vič, Bora Djurič. Atanasije Dimič, Djordje' Jevtič, Milovan Nikolič in Milan Banič. V odbor za prošnje in pritožbe: Milovan Lazarevič, Živko Žužie. Josip Benko, Jovan Bujič, Mehmed REidžanovič, Joksimovič, Jovan Aran-djelovič, Živojin Dimitrovič, Miloje Šokič, dr. Grba, Aleksa Kostič, Milenko Glišič, Nurija Pozderac in Branko Todorovič. Iz Jevtičeve liste so prišli v ta odbor: Bogoljub Jevtič, Miioje Perič, Aleksander Lazarevič, Savro Mikic, Aleksander Danic, Brana Savinič in Radislav Yu-eetič. Zakon o dvanajstinah Beograd, 9. julija b. Na današnji seji Narodne skupščine je »poročil predsednik Stevan Čirič, da je finančni minister g. Dušan Letiea predložil Nar. skupščini predlog zakona o budžetskih dvanajstinah za nadaljnih 8 mesecev, kakor tudi predlog zakona o naknadnih in izrednih kreditih z budžetskimi dvanajstinami za mesece april, maj, junij in julij leta 1935 glede državnih izdatkov in dohodkov v finančnem letu 1934-35. Predlog budžeta se od prejšnjih predlogov razlikuje v tem, da je enoten in obsega dohodke in izdatke državne administracije, državnih podjetij in ustanov. Proračun za nadaljnih osem mesečev znaša po § 1. točka finančnega zakona za finančno telo 1934-35 4,409,569.560. Po § t. točka 2. finačnoga zakona 2.174.264.305.34 Din, skupaj torej 6.770.833.865.34 Din. Kraljevski vladi-se odobri, da more porabiti za naslednje dvanajstine še novih 242.018.318 Din. Subvencija ljubljanskemu Nar. gledališču povišana Od teli povečanih izdatkov je povečana med drugim tudi subvencija narodnemu gledališču v Ljubljani, in sicer za 174.149 Din. V svrlio ttr plaeanja anuitet na račun po»ojila za novo zgradbo Narodne skupščine, ki ga je država n a jo la pri Drž. hipotekarni banki v višini 36 milijonov Din, je ustavljen znesek 1.452.770 Din. Naknadnih kreditov za štiri pretekle dvanajstine od 1. aprila do 31. julija t. 1. je bilo plačanih 66,163.827 Din. Med,temi naknadnimi in izrednimi krediti se nahaja tudi vsota 2.245.000 Din za nabavko avtomatskih central in aparatov za Bled. Bohinjsko Bistrico. Radovljico in Lesce, kakor tudi za rekonstrukcijo in razširitev telefonskega omrežja. Pol milijona celjskim Nemcem Za budžetsko leto 1934./35. se odobrava naknadni in izredni kredit v znesku 49 milijonov 509.619‘60 Din, Med temi naknadnimi krediti se nahaja tudi vsota pol milijona dinarjev, ki jo je morala naša država plačati šolski zadužbini Nemcev za odstopljeni Celjski dom, dalje naknadni krediti, ki so bili porabljeni za volitve v senat in o o^upsčino. Volitve v senat so stale poldrugi milijon dinarjev, voiitve v Narodno skupščino pa 5.500.000 Din. Za sokolski Savez se naknadno izplača kredit l.Mfl.OOO Din. V nadaljnih dvanajstinah so zmanjšani izdatki za 153,476.440 Din. Za univerzitetno knjižnico 750.000 Kot anuiteta za vseučiliško knjižnico v Ljubljana je v novih dvanajstinah predvidena vsota 750.000 Din. V predloženem zakonskem načrtu o nadaljnih osmih proračunskih dvanajstinah so predvidene velike spremembe finančnega zakona za leto 1934./35. O tem predlogu, ki izmenjuje finančni zakon, je pooblaščen med drugim prosvetni minister, da more v soglasju z ministrskim svetom skleniti pri Drž. Hipotekarni bankf za zgradbo vseuči- Hšfce knjižnice v Ljubljani posojil« v višini 750.000 Din. Ministrski svet je nadalje pooblaščen, da more na isti način vršiti spremembe in dopolnitve tudi vseh dragih obstoječih zakonov, toda samo tedaj, kadar Narodna skupščina ne zaseda. Po Š 13. se odobrava samostojni upravi državnih monopolov, da izloči iz svojega obrata 200 milijonov dinarjev za ustanovitev pokrajinskih fondov za monopolske delavce. Po novem predlogu se ustanavlja poseben davčni dodatek na skupni brutto promet, izvršen pred in po davčnem letu, ako in kadar ta promet presega 1 milijon dinarjev. iNadaljne podrobnosti zakona, ki zadevajo vladi dana pooblastila v finančnem zakonu, objavimo jutri. Op. ur.) Sestanek večinskega kluba Beograd, 9. julija. Nocoj ob 18. uri se je sestal klub narodnih poslancev skupščinske večine pod predsedstvom poslanca Štefana Jankoviča, Seji so prisostvovali tudi člani kraljevske vlade s predsednikom dr. Milanom S to j adinovićem. Poslanec Jankovič je s kratkimi izvajanji pojasnil potrebo ustanovitve tega kluba. Navedel je, tki se je dozdaj prijavilo v klub 300 poslancev. V prihodnje bodo sprejemali nove člane samo po poprejšnji potrditvi klubskega odbora. Konstituiranje kluba Po govoru poslanca Jankoviča se je vršilo na predlog poslanca Petra Bogavca konstituiranje kluba. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Stevan Jankovič. Podpredsedniki so poslanci Milovan Lazarevič, dr. Milovan Pin-terovič in dr. Ivan Lovrenčič. Za blagajnika so izvoljeni dr. Ljubica Dimitrij e vič, dr. Josip Rogič, Milan Mravlje in Jurij Pozderac. Za blagajnika je bil izvoljen poslanec Lukrevii. V klubskem odboru sta za mesto Beograd Mihajlo Stojadinovič in Kosta Kumanudi, za dunavsko banovino dr. Kosta Popovič, Dušan Popovič in Jevrem Tomič; za savsko banovino Artur Malmik, dr. Milenko Markovič in Stjepan Novakovič; za drinsko banovino Ragib Fapljie, Svetolik Stankovič in Milivoj Rafajlovič; za vrbasko banovino Dušan Subotič, dr. Todor Lazarevič, Osmam in Murat Bašič; za vardarsko banovino Ugrin Jokm-movič, Todor Živkovi«, Miladin Veličkovič; za moravsko banovino Dragiša Cvetkovič, doktor Aleksander Miovič in Ljuba Božmovič; za primorsko banovino inž. Ivan šakič, Mijo Kojič in dr. Nikola Jovakovič; za zetsko banovino Nikola Jovanovič, Vojislav Nenadi.č in Vojislav Jojič; za dravsko banovino dr. Andrej Veble, inž. Fran Zupančič in Josip Benko. Poslanec Jankovič se je nato zahvalil v svojem in v imenu svojih tovarišev za zaupanje, nato pa je zaključil sejo. Ustanovitev novega ministrstva Beograd, 9. julija, b. Po | 74. finančnega zakona se ustanovi novo ministrstvo za pošt«, te-legrai in telefon. Ta paragraf se glasi: Na, dan 1. septembra 1935 se ustanovi ministrstvo za pošte, telegraf in telefon. Novo organizacijo bo podpiral ministrski svet z uredbo, ki bo imela zakonsko moč. S to uredbo se bodo regulirale tudi plače vseh oseb v področju tega ministrstva in plačila materialnih izdatkov, odobrenih po današnjem budžeta. Po neuspelem „spravnem” poskusu V sena bajonetov: Mus*'*n**[ Sm đozdai samo grozil. a zeta* bo udarii zares Avenol rešuje v Londonu prestiž DM in pravosodnim ministrom Anthonyjem Edenom. Kakor poročajo listi, bo jutri ali pojutrišnjem posetil ministrskega predsednika Baidwina. Težki posveti London, 9. julija. W. Zunanji minister Samuel Hoare, in minister za Društvo narodov Eden, sta danes sprejela Avenola, generalnega tajnika Društva narodov. Da je šlo pri tem za važne posvete, dokazuje najboljše dejstvo, da je po tem sestanku zunanji minister Samuel Hoare odšel v avdijenco. Avdijenca pri Nj. Vel. kralju Juriju je trajala pol ure. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je v glavnem namen Avenolovega obiska, prepričati Anglijo o neumestnosti intervencije DN v italijaii.sko-ahesinskem sporu, ker bi vsak nepremišljen korak v tem pogledu imel za posledico — izstop Italije iz DN, česar bi se pa prav v tem trenutku ne smelo želeti. Komunike ne pove nič London, 9. julija. Reuter poroča: Komunike, ki je izšel po Avenolovih sestankih s Hoarom in Edenom pravi, da se je Avenol razgovarjal s sirom Samuelom Hoarom in z ministrom Edenom o raznih perečih vprašanjih, ki bodo na dnevnem red« prihodnjega sestanka Sveta Društva narodov in skupščine Društva narodov. Posredovalni postopek izčrpan London, 9. julija. Reuter poroča iz Haaga: Italijansko-abesinska komisija, ki naj razpravlja o obmejnih spopadih med obema državama, je sklenila odgoditi svoje seje na nedoločen čas. člani komisije bodo takoj odpotovali, da lahko poročajo svojim vladani o poteku dosedanjih sej. London, 9. julija. Reuter poroča iz Rima: Malo verjetno je, da bi italijanska vlada pristala na kakšno novo posredovanje Društva narodov pred 25. avgustom, če bi spravna komisija med Abe-sinijo in Italijo dokončno odpovedala. Rimski dobro poučeni krogi so prepričani, da je neuspeh te komisije pripisati Abesiniji, ki je zahtevala, naj razpravlja tudi o določitvi meje, kar pa je svet Društva narodov na svojem zadnjem zasedanju izrecno izključil. Posredovalni postopek je zdaj izčrpan in bo zato Italija segla po direktnih metodah za ureditev tega spora. London, 9. julija. Reuter poroča iz Ženeve: Ker so se pogajanja v Scheveningenu razbila, je verjetno, da bo abesinska vlada zahtevala od Društva narodov, naj se takoj sestane. Odločitev o tem, je v rokah sedanjega predsednika sveta Društva narodov Litvinova. Krogi Društva narodov priznavajo, da se je položaj močno poslabšal in da bo Italija najbrže odklonila udeležbo na vsakem sestanku pred 25. avgustom. Velike poplave v Ameriki in Aziji Neuniorška država pod vodo Ogromna materialna škoda — Okoli 50 človeških žrtev — Porušeni mostovi, razdelane teste London, 9. julija. Agencija Reuter je objavila vest iz Rima, da prevladuje v tamkajšnjih merodajnih političnih krogih vtis, da namerava vlada hkratu prekiniti vsa diplomatska pogajanja za mirno likvidacijo italijansko-abesinske-ga spora. Mussolini se je zares definitivno odločil že koncem meseca avgusta pričeti z vojaško akcijo proti Abesineeni. V političnih krogih je izzvala ta vest znatno vznemirjenje, ker so se še vedno nadejali, da bo mogoče v zadnjem hipu najti kokršenkoli izhod iz nastale zagate. Pri tem so bili mnenja, da so bili vsi dosedanji ukrepi italijanske vlade predvsem nekake grožnje, da bi se v senci bajonetov uveljavile italijanske zahteve. Francija je definitivno odbila posredovanje Pariz, 9. julija. A A. Angleški poslanik v Parizu je bil včeraj ponovno pri ministrskem predsedniku Lavalu. O tem razgovoru poroča današnji »Oeuvre«, da je Laval definitivno izjavil angleškemu poslaniku, da francoska vlada v italijansko-abesinskem sporu ne more prevzeti posredovalne vloge, dokler bodo notranjepolitični dogodki zahtevali vso njeno pozornost. Pariz, 9. julija. Agencija Havas poroča iz Londona: Britanski politični krogi se nič več ne ozirajo na Društvo narodov, v kolikor bi prišlo v poštev za mirno likvidacijo italijansko-abesiu-skega spora. Zlasti pa se ne zanašajo več na to, da bi se proti Italiji uporabile določbe '16. člena pakla Društva narodov v primeru, da bi prešla od besed k dejanjem. Smatrajo pa, da bi se italijansko-abesinski spor mogel rešiti neposredno s približanjem Addis-Abcbe Rimu. V to svr-lio naj bi tudi Francija posredovala. Zato pričakujejo, da se bodo diplomatski razgovori med Parizom in Londonom nadaljevali in končno dovedli do konkretnih uspehov. Angleži zahtevajo le, da Italija zajamči, da angleški interesi v Abesiniji ne bodo prizadeti. V PRIČAKOVANJU EKSPOZEJA V SP. ZBORNICI Zaenkrat pa širša politična javnost še ni informirana, kakšno pot je v tem sporu ubrala vlada po neuspeli diplomatski misiji Edena v Parizu iu Rimu. Zato s toliko večjim zanimanjem pričakujejo ekspoze o angleški zunanji politiki, ki ga namerava podati v četrtek zunanji minister iloare na seji spodnje zbornice. Angleška verzija: Spor pred DN že 25. t. m. London, 9. julija. Davi je »Daily Telegraph« objavil vest, ki kroži v uradnih političnih krogih, da bo bržkone v kratkem sklican svet Društva narodov na izredno zasedanje, ker so nastale v arbitražnem odboru za ureditev itali-jansko-abesinskega spora nepremostljive težave. Tudi sicer se dogodki v zvezi s tem sporom ne razvijajo tako, da bi bilo pričakovati kakršnokoli mirno likvidacijo afere. List pravi, da se bo svet Društva narodov sestal 25. julija. »Times« je objavil članek o italijansko-abe-sinskem sporu, v katerem ugotavlja, da angleško zunanje ministrstvo zasleduje razvoj jtalijansko-abesinskega spora in proučuje vse možnosti, da bi se spor vendarle mirno likvidiral. Vlada je v stalnem stiku s francoskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Lavalom. Vendar pa se doslej še ni odločila za nikako novo akcijo. »Tudi »Times« sodi, da bi bilo treba zaradi težav, ki so nastale v italijansko-abesinski arbitražni komisiji, čimprej sklicali svet Društva narodov na izredno zasedanje. Avenolovi razgovori London, 9. julija. Snoči je prispel v London generalni tajnik Društva narodov Avenol. Na postaji so ga sprejeli zastopniki vlade. Nastanil se je v nekem londonskem hotelu. Danes dopoldne je imel svoj prvi sestanek * zunanjim minstrom sirom Samuelom Hoareom Newyork, 9. julija. AA. V newyorski in sosednih državah so nastale spričo zadnjih nalivov, velike poplave. Reke so silno narastle, ponekod celo za sedem metrov, vodovje je podrlo nasipe in se razlilo po vseh ravnicah iu dolinah. Kakor vse kaže, je bila najbolj prizadeta okolica glavnega mesta newyorske države Albanija. Ogromne mase voda so preplavile tamkajšnjo pokrajino, tako da je nad 20 okrajev docela izoliranih od ostalega sveta. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe, ker je voda deloma razdrla hiše in druga poslopja, deloma pa jih zalila. l’o dosedanjih podatkih so poplave zahtevate 30 žrtev. V Birminghamu je vodovje podrlo dva mostova in preplavilo skoro vse mesto. Na tisoče delavcev je moralo ostati v tovarnah in delavnicah, ker niso mogli preko mostov domov. V stanovanjskem okraju je nastala velika nevarnost, da se poderejo vse hiše. Utonilo je osem oseb. Že sedaj cenijo v Birminghamu po poplavi nastalo škodo preko enega milijona dolarjev. Samo v newyorski državi znaša škoda po dosedanjih cenitvah nad 10 milijonov dolarjev. Vode še vedno naraščajo Pariz, 9. julija. Po današnjih poročilih agencije Havas postaja poplava v newyorski državi Rumena reka London, 9. julija. Reuter poroča iz Hankova, da je Rumena reka prestopila bregove in preplavila vso pokrajino. Ves promet je prekinjen. Železniška proga Hankov—Peking je na več krajih pod vodo. Tudi Jangcekjang je prestopil bregove in ponekod prekinil železniški in cestni promet. Poplava je prodrla do mesta Kjukjang, katerega severna predmestja so deloma že pod vodo. vedno bolj katastrofalna. Nalivi, ki so se pričeli že v soboto zjutraj, še vedno niso ponehali. V poslednjih 15 urah se je dvignila voda v vsem poplavljenem ozemlju za novih 25 em. Poplava se je razširila tudi na zapadni del države in se je jezero Seneka silno povečalo, tako da znaša njegova površina kar 191 km*. Na njem je voda narastla skoraj pol metra. 100 km cest poškodovanih Newyork, 9. julija. AA. Pri poplavah v centralnem vzhodnem delu newyorske države so bila najbolj prizadeta mesta Syrakuse, Utica in Ithaca. Vsi nasadi in posevi so uničeni. Nešteto mostov se je zrušilo. Poškodovanih je tudi več 100 km cest in poti. Nekaj sto hiš je porušenih in poškodovanih. In še ciklon povrhu 24 žrtev Newyork, 9. julija. AA. V centralnih gorah države Montane je divjal včeraj strašen vihar, ki je do tal uničil mestece Champignon blizu mesta Helene. Ciklon je zahteval 24 človeških žrtev. Nad 400 ljudi je dobilo težje in lažje poškodbe. Snoči se je poplava razširila že na vso pokrajino Kjansi. Jangcekjang, ki je prestopil bregove je podrl celo vrsto nasipov. Tudi jezero Pojang je silno naraslo. V bližnje mesto Nan-čang prihajajo velike množice ljudi iz poplavljenih krajev, ki jim je voda porušila domove. Po dosedanjih podatkih je v pokrajini Kjansi porušenih 44 vrsto shodov, tako v Varaždinu, Burni, Slavonskem Brodu, Daruvaru itd. Na vseh zborovanjih so govorili bivši voditelji kmetsko demokratske koalicije. Zlasti se je na teh shodih govorilo o notranji ureditvi države ter o potrebi uvedbe federalizma. V Sremu pa so zahtevali hrvatski in srbski govorniki tudi vse politične pravice za Madjare in Nemce. Seveda pa se je mnogo govorilo tudi o slogi Srbov in Hrvatov. Tudi vojvodinsko vprašanje razgrnjeno Na shodu izvenparlamentame opozicije v Burni je dejal dr. Kostih, da je šlo vse delo dr. Mačka za tem, da zadovolji interesom Hrvatske, toda v mejah Jugoslavije. Kmečko demokratska koalicija da je ena največjih političnih tvorb po vojni. Nadalje je dejal dr. Kostič, da obstoji tudi vojvodinsko vprašanje, ki se tudi mora rešiti. Dne 29. decembra 1932 so zastopniki Vojvodine sklenih o tem resolucijo, ki se pa ni smela objaviti. Centralizem se ni obnesel in zato ga treba opustiti. Za dr. Ko-stičem je govoril dr. Sekula Drljevič, ki je dejal koncem svojega govora: »Zahtevamo svobodno Srbijo in svobodno Hrvatsko, Vojvodina pa mora biti njima enakopravna.« »Netočne informacije »Jutra«« Pod tem naslovom piše »Obzor«: »Jutro« je poročalo na uvodnem mestu, da se po vesteh iz Zagreba vodijo med hrvatskim duhovništvom razgovori, če ne bi bilo dobro, da bi se cerkvi vdan del naroda iztrgal iz neposrednega vpliva dr. Mačka in obnovila organizacija, kakor je ustvarjena v Sloveniji. Med tema dvema katoliškima krilima bi bilo treba doseči čim bolj ozko sodelovanje. Nadškof-koadjutor je že pridobljen za to idejo. Velik del duhovništva pod vodstvom župnika dr. Bittiga pa se upira takšni katoliški politični akciji ter zagovarja politiko in nadaljnje sodelovanje z dr. Mačkom. Na to vest »Jutra« pravi »Obzor«: Te informacije »Jutra« so cisto samolastne. Nadškof-koadjutor je izrečno proti vsakemu političnemu delovanju duhovništva ter je zato tudi najbolj skrbel za ustanovitev in delo »Katoliške akcije«, ki naj bo čisto apolitična. Še en demanti »Obzor« nadalje demantira tudi vest »Novosti«, da je bila na stanovanju dr. Mačka konferenca, na kateri je bilo sklenjeno popolnoma negativno stališče proti deklaraciji vlade dr. Stojadinoviča. Ta vest je popolnoma izmišljena, ker je točno samo to, da je dr. Maček sam zavzel negativno stališče napram deklaraciji vlade dr. Stojadinoviča (njegovo izjavo smo že objavili v našem listu, op. uredn,). Prav tako pa je tudi netočno, da se je na tej konferenci zavzelo pomirljivo in dobrohotno stališče do nekih osebnosti radikalne stranke, kakor n. pr. do Miše Trifunoviča, ker tega sestanka sploh ni bilo in se torej tudi ni moglo zavzeti nobenega stališča. Tudi g. Jevtič demantira Po konferenci s svojimi poslanci se je srečal g. Jevtič na hodniku z novinarji, ki so čakali na konec konference. V razgovoru z novinarji je g. Jevtič demantiral vesti, ko da bi njegova vlada pripravljala internacije političnih ljudi. G. Jevtič je izjavil, da bi on mogel, če je to hotel, storiti pred volitvami. Nasprotno pa je znano, da je on izvedel amnestijo dr. Mačka- ter izpustil iz internacije dr. Dragoljuba Jovanoviča, Dudo Boškoviča in druge, še manj bi bil za internacije po volitvah, na katerih si je priboril večino. Zemljoradnik! še ne ustanove svojega kluba Na konferenci poslancev, ki so ostali zvesti g. Jevtiču, se je g. Živko Sušič dotaknil vprašanja ustanovitve posebnega zemljo-radniškega kluba. Na tozadevna vprašanja g. Sušica so odgovorili Voja Lazič, dr. Uroš Stajič in Voja Gjorgjevič, da ostanejo s svojimi prijatelji zvesti nosilcu liste g. Jevtiču ter njegovemu programu, na kateremu so bili izvoljeni. G. Lazič pa je še dodal, da je g. Jevtič kot edini poudaril zemljo-radniški program, zaradi česar so se oni tudi odločili za g. Jevtiča. Dokler bo ostal g. Jevtič temu programu zvest, tako dolgo tudi ne mislijo na ustanovitev svojega posebnega zemljoradniškega kluba. Sprememba pri l jubljanskem radiu Ljubljana, 9. julija. Kakor smo zvedeli, so se izvršile spremembe v upravi ljubljanske radio-postaje. Namesto dosedanjih zastopnikov so bili menda imenovani naslednji gospodje; dr. Miha Krek, g. Ribičič in bivši direktor pošle g. Gregorič. GLAS NARODA —........ • • • Fšdkđamii Smtaiski m sedanji Stritarjevi uSid v Ljubljani Dr. Rudolf Andrejka, ki je zadnja leta napisal že toliko lepih zgodovinskih stvari in se je prvi zavzel tudi za zgodovino ljubljanskega trgovstva in industrije, je v novi dvojni številki »Trgovskega tovariša» objavil prav podrobno in ■ obširno monografijo o trgovski zgodovini Špitalske ih sedanje Stritarjev»; ulice v Ljubljani. Ker menda ni izobraženega Slovenca, ki bi ne hodil (»o tej široki ljubljanski ulici, ki veže Marijin trg z M <"•[ n h n trgom, podajamo splošno zanimiva izvajanja vsaj v izvlečku. Zgodovina ulice je opisana za kakih 150 let nazaj, ko je bila ves čas za Ljubljano prav tako važna, kakor danes, čeprav je' bila do potresa vsa vijugasta in ozka ter temna. Poleg Mestnega trga je bilo namreč v Špitalski ulici vedno središče ljubljanske ■ trgovine. Ime je dobila ulica po elarem meščanskem .špitalii, ki je njegovo ustanovitev že okoli' leta 1345 povzročila kraljica Elizabeta, žena ogrskega kralja Karla Roberta Anžuvinca. Meščanski iiospital pa ni bila morda v današnjem smislu bolnica, temveč zavetišče, kjer so bili preskrbljeni revni onemogli meščani, nikakor pa ne vsi občani. Last meščanov, je še danes kresija, kakor ste danes imenuje ta palača z Majorjevo trgovino, in še danes dohodki te meščanske imovine« gredo samo za podpore meščanov, ne pa v korist vseli občanov mestne občin»; ljubljanske. V bistvu je meščanski spital 1. 1788 prenehal in Francozi so dali prostore v najem za stanovanja ih trgovske lokale. Med prvimi je imel tu svoja skladišča Anton Primic, oče Primčeve Julije. Svojo trgovino je imel tu tudi Franc Galič, že od 1. 1834 jo pa v tej hiši trgovina I. C. Mayer, ki torej nad 100 tet plačuje najemnino. Loško platno je tu prodajal že izza 1. 1834 Tomaž Cemažar in je trgovina obstala do potresa, ko se je v njene prostore naselil milar Josip Strzelba, za njim njegov sin, najo pa njegov zet Viktor Rohrniann. Ta Jo pa že tudi po drugi strani nad 100 tet v hiši, saj je v hiši od 1. 1823 Pakičeva trgovina a suho robo; ki jo še sedaj pod prvotno tvrdko M. Pakič vodi g. Viktor Rohrmann. Lovrenc Peterka je v kresiji prodajal platno, nato pa njegova vdova Elizabeta roj Demšar iz Železnikov in njena hčerka Julijana por. pl. Kasti, ki je sedaj v škofiji na Pogačarjevem trgu. Z manufakturo je trgovala tvrdka Komac & Sonc, kakor se je pisala tudi žena prvega Majerja. Za njim je to trgovino imel Ivan Več, a ime pri Soncu je ohranila tudi še današnja lastnica Katarina Vidmajer. Izginila je špecerijska trgovina Franceta Škofiča'in Černetova mesnica, zato šo »e pa v novo povečano hišo vselile druge nove tvrdke. Palača 6fe danes imenuje kresija po okrožnem uradu za Gorenjsko, ki je bil v njej od 1. 181(i do 1849 in se je nemški imenoval Kreisamt. Sedanja Krisperjev!« hiša ima novi številki 1 in '2 v Stritarjevi ulici in je ta tvrdka tudi že 101 leto v tej hiši, pravzaprav pa še mnogo dalje, saj se je Ant. Krisper priženil v staro trgovstvo hišo Alborgettijev. Sedanja hiša Pavla Fabianija in Gustava Jurjevca te stara pevkovska hiša, od 1. 1806 je bila pa tu th.'karna Egrov, od L 1836 pa tiskarjev Kleinov, tako da je tiskarna obratovala ravno 100 let do h 1906. Po opustitvi pekarne je bila v pritličju kramariea Ana Vesel, za njo pa že Miklavčeva manufaktura. Sosedna hiša Venčeslava Breznika sega prav v Ribjo ulico, kjer je bila slovita gostilna Pri zlati nbt«. mnogo prej pa je v lej hiši stanoval Primož Trubar. V Špitalski utici so bili v tej hiši kramarji, a L 1801 je dobila za lastnika pekovskega mojstra Matijo Permeta. Znamenita je bila njenova gostilna, kjer so se okrog Frana Levstika zbirali naši kulturni in politični delavci Josi)) Jurčič, Erjavec. Grasselli, dr. Valentin Zarnik in drugi. Za časa Francozov je imel pa tu. svojo menjalnico in trgovino Abraham tteimann, ki se je pa že po enem letu preselil y nasproti stoječo hišo, kjer je sedaj v novi hiši tvrdka Lenasi & Gerkman. V Permetovi hiši so hiti za njim usnjar Jesenko, platnar Peterka, hi smo ga omeniti fo v kresiji, nadalje Cotman in Gril ter Schuster. Suho robo je tu prodajal Matko Arko. stanovala je pa tudi Glasbena Matica. Permetovo hčer Frančiško je vzel za ženo deželni knjigovodja Franc Ravnihar iz Mekinj, (io potresu so pa Ravniharji podrli staro hišo in sezidali sedanjo, ki je njen edini lastnik Venčeslav Breznik. 0>alie prihodnjič) Zdravstvena kontrola živil in prodaiakev Ljubljana, 9. julija. Vfa podlagi zakona o nadzorstvu nad živih člen 21. pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili člen 233. in zakona o zatiranju nalezljivih bolezni člen 35. bo mestno poglavarstvo v Ljubljani izvršilo ponovno kontrolo nad izdelovanjem, pripravo in prodajo živil ter nad osebjem, ki je v teh obratovalnicah zaposleno. Mesino poglavarstvo poziva vse, tako delodajalce, kakor delojemalce, zaposlene v trgovinah z živili, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, Pekarnah, mesarijah, sploh v vseh obratovalni' cah z živili zaposlene osebe, da se podvržejo najkasneje do 31. julija t. 1. zdravniški ^preiskavi ter si preskrbe potrdilo o neoporečnem zdravstvenem stanju. Preiskave se bodo vršile na mestnem fizikatu v času od 10. do 13. ure. Čh priliki uradnih higienskih pregledov obratovalnic z živil! se bo v nadalje zahtevala od lastnikov predložitev zdravniških potrdil o zdravstvenem stanju vsega osebja. Proti kršiteljem v kun razglasu navedenih zakonskih določil se bo n vedel kazenski postopek v smislu člena 22. iu “’>• zakona o nadzorstvu nad živili, oziroma člena 68. zakona o notranji upravi. Mestno poglavarstvo v Ljubljani. Težek položaj železničarjev XVII. kongres narodnih železničarjev v Osijeku Manifestacija za naš Jadran vih 5., 6. in 7. t. m. so zborovali narodni železničarji in brodarji v ljubkem obmejnem mestu Osjeku ob Dravi. 89 opol-nomočenih delegatov iz vseh predelov naše države je zastopalo 35.600 narodnih železničarjev in brodarjev vseh strok in kategorij raznolike prometne službe, članstvo in delegati so v predkongresnih dnevih (5. in 6. t. m.) vsestransko obravnavali vsa stanovska vprašanja, premotrili težek položaj, v katerem se nahaja danes jugoslovanski železničar in enodušno ter s posebnim poudarkom ugotovili in podčrtali dejstvo, da je položaj najnižjega, t. j. železniškega delavca, v vseh strokah naravnost obupen iri je takojšnja odpomoč s strani ustanove tako v Interesu države, kakor stanu kategorično neodložljiva. Iz poročil vseh zastopnikov iz posameznih delov' naše domovine je izzvenelo skrajno obupno gmotno stanje delavca in njega eksistenčna borba za golo življenje. Pod vtisom teh izčrpnih in stvarnih poročil je kongres dne 7. t. m. kot naj višji forum te narodne železničarske organizacije enodušno sprejel odgovarjajoče sklepe, tako za notranje delo v organizaciji sami, kakor tudi kot poziv na odločujoče, da vendar končno upoštevajo upravičene zahteve tako nastavljenega kakor pomožnega osobja. Naši vrli železničarji, ki so od obstoja naše lepe in bogate države podali vse polno 'dokazov in razumevanja- za najvišje-narodne. in državne ideale, in ki so v tem , smislu poglabljali stanovsko zave‘st_v svojih vrstah, upravičeno pričakujejo simpatij in prizrianjä široke javnosti, saj rii nobena tajnost, da je ta služba ena najnapornejših in najodgovornejših, bodisi v mirnefh ali vojnem času. Ker se železničarji zavedajo važnosti sodelovanja in zanimanja javnosti za svoja stanovska vprašanja, so povabili tudi zastopnike tiska, ki so se v prav znatnem številu odzvali povabilu. Poseben sijaj in obeležje bratstva so utisnili kongresu bolgarski železničaji. Ovacije, ki so jih bili deležni bratje Brtgaii, so bile izredno prisrčne in je iz govort-v enih in drugih izzvenevala skupni jugoslovanska zavest in stanovska solidarnost, ki se očituje prav posebno i razveseljivem dejstvu, da so bolgarski železničarji stopili v Ligo strokovnih nacionalnih organizacij železničarjev in brodarjev, kser so bili do sedaj poleg jugoslovanskih včlanjeni tudi še češki in poljski železničarji. Kongres so posetili razni predstavniki oblasti, med drugimi kot zastopnik prometnega ministra železniški direktor zagrebške direkcije g. inž. Matko Schnelle).-. Pri volitvah je bila izvoljena z malimi izjemami stara uprava, ki ji predseduje g. inž. Debeljevič iz Beograda. Za25m3iiionov in pol Din kupnih pogodb Parcela po 700 Din za kv. meter i » Ljubljana, 9. julija. Da je danes vseeno še nekaj denarja na svetu, dokazuje statistika o novih kupnih pogodbah. V Ljubljani in ljubljanski okolici je bilo namreč v 6 mesecih registriranih 466 kupnih pogodb za skupno kupninsko vrednost 25 milijonov 771.259 dinarjev. Posebno pa so bile izredno živahne spekulacije z zemljišči in hišami, kar je izreden pojav, od začetka gospodarske krize 1929. leta. Na Ljubljano samo odpade v tem času 9t pogodb za skupno 17 milijonov 780.934, na okolico'pa 375 pogodb za‘7.'990.305.' Prav živahne kupčije so- se- vršile v jiiepo-sredni ljubljanski okolici, kjer grade mali ljudje in srednji sloji svoje stanovanjske hišice na Viču, Zgornji šiški, v Dravljah, na Ježici in v Mostah. V Ljubljani so cene stavbnim, parcelam zelo različne in se cene ravnajo po položaju parcele in kakovosti, zemlje. Na Barju je stat na primer kvadratni meter sveta od 5—20 dinarjev, med tem ko znaša v središču meški kvadratni meter od i(>0—500 dinarjev, neka parcela pa je bila prodana celo za 700 dinarjev, Grozen samomor mlade tkalke S kuhinjskim nožem se je zabodla Maribor. 9. julija. Mariborska kronika samomorov beleži zopet nov strašen samomor. V svojem stanovanju v Tattenbachovi ulici 17 si je sinoči končala mlado življenje 29 letna tkalka Lina Cisterjeva. Včeraj popoldne je bila na izprehodu s svojim izvoljencem, še dobre volje in nihče ni takrat slutil, kako strašni naklepi ji rojijo po glavi. Ko se j:; zvečer vrnila domov, se je zaprla v kuhinjo. Kmalu nato so pretresli sosta- novalce obupni kriki. Ko so sosedje prihiteli v kuhinjo, se jim je nudil grozen prizor., S; kuhinjskim nožem v prsih in v mlaki krvi je ležala na tleli Cisterjeva, boreča se s smrtjo. Obvestili so takoj reševalce, ki pa eo prihiteli zaman. Cisterjeva je med teni že izkrvavela in umrla. — Preiskava je ugotovila, da si je samomorilka zadejala v levo stran prsi s kuhinjskim nožem tri rane. Pravi vzrok samomora je neznan. Letovišča za vseučiliške slušatelie Prosvetni minister je na osnovi čl. 214 splošne uredbe o vseučiliščih predpisal tale pravilnik o -letoviščih vseučilisčirih slušateljev. Čl. 1. Združenja vseučiliščnih slušateljev lahko organizirajo letovišča za vseučili.ške slušatelje le tedaj, če dobe posebno dovoljenje po določbah tega pravilnika. Čl. 2. Letovišča lahko organizirajo samo akademiki, slušatelji, vseučilišč. Osebe, ki niso slušatelji vseučilišč, ne morejo biti v teh letoviščih. Od tega so izvzeti riadzornik-učitelj, zdravnik in potrebno osebje, zaposleno v letovišču. Čl. 3. Letovišča vseučiliških slušateljev se De' morejo organizirati v krajih, kjer so že letovišča šolske mladine po pravilniku SNBR 21446/35, prav tako pa se ne morejo organizirati letovišča šolske mladine v krajih, kjer je že letovišče vseučiliških slušateljev. Čl. 4. Vsako letovišče mora imeti nadzornega učitelja, posebnega zdravnika in priročno lekarno. Kot nadzorni učiteljii se določajo vse-učiliški profesorji. Če so ti zadržani, se lahko določijo tudi asistenti vseučilišča. Čl. 5. Združenja vseučiliških slušateljev, ki dobe dovoljenje za prireditev letovišča, smejo uporabiti šolska poslopja v krajih, kjer naj bo letovišče, v sporazumu z upravami teh šol. Čl. 6. Združenje vseučiliških slušateljev, ki želi prirediti letovišče, mora vložiti prošnjo na vseučiliški senat tistega vseučilišča, kjer udruženje obstoja. Prošnji je treba priložiti pravila o notranjem redu letovišča. Pravila morajo navajati: a) kraj letovišča in čas, v katerem bo odprto, b) notranjo ureditev letovišča, c) gmotno poslovanje, d) pravice in dolžnosti nadzornega učitelja, e) določbo, da mora imeti letovišče svojega zdravnika in priročno lekarno. Vseučilišču i senat oceni prošnje in pravila, če smatra, da je letovišče mogoče organizirati, predlaga prosvetnemu ministru, naj dovoli prireditev letovišča in potrdi pravila o njegovem notranjem redu. Čl. 7. Združenje, ki je dobilo dovoljenje za prireditev letovišča in ki so mu potrjena pravita o notranjem redu letovišča (čl. 6.), ne sme otvoriti letovišča, dokler mu rektor vseučilišča ne določi nadzornega učitelja in ne odobri proračuna in odredi, kdo bo starešina, zdravnik in ekonom letovišča. Čl. 8. Neposredno nadzorstvo nad letovišči vseučiliških dijakov opravlja vseučiliški senat potom rektorja, oziroma določenega nadzorne- ga profesorja. Vrhovno nadzorstvo nad letovišči pa ima prosvetni minister (§ 1. zakona o vseučiliščih) potom svojega odposlanca. Stroški nadzorstva obremenjujejo proračun letovišča. Čl. 9. Nadzorni učitelj in st. 'ešina letovišča sta dolžna prijaviti vsako kršitev tega pravilnika in pravil o notranjem redu letovišča rektorju Vseučilišča, ki bo nato ravnal po disciplinskih predpisih. Čl. 10. Za nadzornega učitelja veljajo disciplinski predpisi splošne uredbe o vseučiliščih. Za slušatelje vseučilišča, ki so v letovišču, velja disciplinska uredba vseučiliških slušateljev. Za osebje letovišča veljajo disciplinski predpisi za dnevničarje po uradniškem zakonu. Čl. 11. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga predpiše prosvetni minister, obvezno veljavo pa debi- z dnem razglasitve v »Službenih no-vinah«. Tedai prenehajo za letovišča vseuei-liških slušateljev določbe pravilnika o dijaških letoviščih SNBR 21446 od 8. junija 1935. Občni zbor Narodne odbrane v Studencih V ponedeljek zvečei' je imela Narodna odbrana v Studencih redni občni zbor. Kot delegat oblastnega odbora je bil navzoč predsednik prof. dr. Dolar, članstvo pa se je občnega zbora udeležilo v velikem številu. • Iz poročil, ki so jih podali predsednik Franjo Bende, tajnik Janko Mlakar, blagajnik inž. Gruden in načelnik propagandnega odseka Rihard Pegan, se zrcali velika aktivnost in ljubezen do dela, ki ga narekuje organizacija. NO v Studencih vrši važno nacionalno delo, ki je raztegnjeno tudi na mejo, kar najlepše potrjujejo uspeli obmejni tabori. Predsednik obla;’! n ega odbora dr. Dolar je pohvalil delovanje organizacije in poudaril, da je studenška NO med prvimi in iiajagihiejšimi v oblasti. — Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Franjo Bende, odborniki: inž. Gruden, Janko Mlakar, Rihard Pegan, Evgen Bagrinovski, Franc Vivod, Anton Pinter, Janko Golčar. Nadzorni odbor tvorijo Anton Belšak, Janko Blaznik, Franc Mikek, Jožko Frelih in Martin Slabe. ■ Starodavno mesto Bakar je na praznik sv. Petra-ih Pavla nenavadno oživelo. Maso Ijud-. sivo so se zgrnile od blizu in daleč, da prisostvujejo slavnostni otvoritvi doma Jadranske straže iz Maribora. Seveda šo prihiteli v želo Velikem številu Mariborčani, mladina, ki ji je ‘ predvsem dom namenjen, Ptuj, kjer je najstarejša organizacija in ki sploh prednjači pri razširjanju ideologije Jadranske straže. Maribor je zastopala I. dekliška meščanska šola, ki jo je privedla gdč. Bračičeva Herma, iz Št. Jurija je bil podmladek na kmetijski šoli, ki ga je pripeljal direktor zavoda g. inž. Valentin Petkovšek, dalje so bili oddelki iz Rogaške Slatine, Šmarja itd. — V Bakru je želel prisrčno dobrodošlico in prijetno bivanje vsem predsednik domačega .krajevnega odbora Jadranske straže g. prof. Vjenceslav Glavan, kateremu se je zahvalil tajnik Oblastnega odbo- -ra g. Janko Pirc. 'Svečano razpoloženje je podčrtal v pisani skupini celoten oficirski zbor eskadre, ki se je . prav za to priliko zasidrala v luki. Med odličniki je bil v sprevodu načelnik banske uprave g. Josip Breznik, ki je zastopal bana Dravske banovine in predsednika Oblastnega odbora iz Ljubljane; zastopnik bana Savske banovine sreski načelnik g. dr. Markovič,»za-.*; stbpnik komandanta mornarice, komandant»-eskadre, kapetan böjnga broda , g. .Tomo /Ti-'jaitič, luški kapetan Anton A. Antič, predstavnika Izvršnega odbora iz Splita gg. Pavel Do-ko in dr. Joško Jeri?: pa še'zastopniki drugih " oblastnih in krajevnih odborov ter raznih kor- P&ačij:; M' M - -..» :> : ^ Točno oh 11. uri je prispel zastopnik N j. \teL kralja polkovnik g. IJušan D. KrSTič; ko-fuandant, II. planinskega-.pplka na Su|aku. ■ Ob--njegovem prihodu .je za,s-viYata godbfjdrž. himno. Med svitanjem molitve je blagoslovil dom duhovnik g. Franjo Mladić. Po cerkvenim obredu je -pozdravil vse odličnike predsednik oblastnega odbora g. dr. Franjo l.ipohf. Po himni so čestitali oblastnemu odboru zastopniki; Ljubljane, Sušaka, Bakra, Beograda m izvršni odbor iz Splita, nakar je zapel oktet Jadranske straže iz Maribora »Zdravico«. S prisrčno čestitko odboru za'napore je otvoril : doTn zastopnik N j. Vel. kralja. Zadonela je mogočna himna : Morje adrijansko«. Bodrilne besede na mladiiio je naslovil še tajnik oblastnega odbora g. Janko Pirc, nakar so odšli gostje v dom. Mladinski dom v Bakru je otvorjen. Ves čas od otvoritve je napolnjen z ekskurzisti, prav te dni je odšla iz Maribora kolonija, ki ostane v domu do konca julija, ko odide druga kolonija. Naj postane ta dom kovačnica novih borcev za našo Jadransko stražo, naj se pa izpolni tudi čestitka bratskega odbora iz Bakra, ki želi, »da postane ta dom gnezdo, v katerem naj se vzgoje morski sokoli za obrambo našega jugoslovanskega Jadrana.« Strela vpepelila gospodarsko poslopie Preteklo so oto popoldne okoli 15.30 ure je prihrumela od Celja proti Sv. Juriju pri Celju in dalje proti Šmarju pri Jelšah nevihta. Močan naliv je trajal pol ure. Med nalivom je udarila strela v gospodarsko poslopje šuntira-de Franca pri Sv. Primožu. Gospodarsko poslopje je popolnoma zgorelo z vso letošnjo krmo, poljedelskimi stroji itd. Živino in večino vozov se je posrečilo rešiti, škoda znaša okoli 80.000 Din, a lastnik je bil zavarovan za 30.000 Din. — Med to nevihto je udarila strela tudi v poslopje g. Goleža v vasi Ponikva, srez Šmarje pri Jelšah. Ogenj je uničil tudi tu vse. N a pomoč so prihiteli k šumradi gasilci iz okolice Sv. Jurij pri Celju. 100 ovadb zaradi žeparjev Ljubljana, 9. julija. Do danes je bilo proti žeparjem, ki so vršili svoj posel predvsem med evharističnim kongresom, pri držaVljen tožilstvu prijavljenih že nad 100 ovadb. Predvsem gre za t4 tatvin gotovine od najmanj 60 pa do 10.000 dinarjev. Po-1 radii so žeparji do 12.660 dinarjev. Največja tatvina je bila v frančiškanski cerkvi, ko je neznan žepar odnesel nekemu ljubljanskemu šolskemu slugu denarnico z 10.000 dinarji gotovine. Žeparji so se izkazali zlasti kot specialisti za ure. Ukradenih je bilo 10 ur v vrednosti 23.000 dinarjev. Ure so bile vredne nad 2000 Din. Neki Bločan je imel posebno smolo. V nedeljo popoldne je ves utrujen v hudi vročini legel v hladno senco v gozdiču ob salezijanski cerkvi na Rakovniku. Poleg sebe je položil površnik, vreden 500 Din in sezute čevlje, vredne 150 Din. Ko se je prebudil iz sladkega spanca, pa je opazil, da nima več niti 'suknjiča niti čevljev, ki mu jih je neznanec na vsem lepem odnesel. Rudarju Ivanu Kramplu, ki je doma iz okolice Maribora in je prišel na kongres prav iz Belgije, pa je neki žepar tudi ukradel v stolnici 1900 dinarjev gotovine in 400 frankov, vse potne dokumente z voznim listkom vred. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Dn^^vnl ctocjTodlcI X Kmetijska Matica je književna družba slovenskega kmeta. Za skromno članarino Din 20 (poštnina posebej) poklanja Kmetijska Matica svojini članom redno vsako leto po 4 knjige, in sicer dve knjigi kmetijsko-strokovne ali na-rodno-gosipodarske vsebine, eno povest in veliki koledar za naslednje leto. Člane sprejemajo krajevni poverjeniki Kmetijske Matice, lahko pa se priglasite tudi neposredno pri upravi Kmetijske Matice v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. X Prepovedana knjiga in dovoljeni časopisi. Po odredbi notranjega ministrstva je prepovedan uvoz in razširjanje knjige .The Sarajevo dimeč, ki jo je objavila v Londonu publicisti-nja Edith Dar-ham. — Z drugo odredbo ministrstva pa je bil dovoljen uvoz in razširjevanje italijanskih listov »Tribuna«, »Corriere della Sera«, »Popolo d’ Italia« in »Štampa«, ki izhajajo v Rimu, Milanu in Turinu. X Antialkoholna razstava v Zagrebu. V prostorih umetniškega paviljona je bila otvorjena zanimiva antialkoholna razstava. Razstava je dobro organizirana in tudi lepo posečana. Zelo bogat material prikazuje plemenit trud treznosti! ega pokreta v borbi proti pijančevanju. Posebno uspeli so oddelki »Alkohol in kriminal«, »Alkohol in družina«, ter mnogi drugi. Treznostna akcija je v naših južnih krajih odlično organizirana in ima krasne uspehe. V Dravski banovini, kakor je razvidno iz neke statistike na razstavi, pa slične akcije nimajo posebnega uspeha. štedljivost za zimo.....................LUTZ X Razpisane zdravniške službe. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje službo šefa ginekološkega in porodniškega oddelka, odnosno primarija na tem oddelku banovinske bolnice v. Celju. Prosilci morajo dokazati zahtevano kvalifikacijo po § 20 zakona o bolnicah. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi do 25. julija i.935, ter službo zdravnika združene zdravstvene občine Črnomelj s sedežem v Črnomlju v položaju banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo 1.275'— Din; prosilci morajo imeti pogoje po § 3 zakona uradnika, za sprejem v državno službo ter poleg staža vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije; prošnje naj-vlože pri banski upravi do 15. avgusta 1935. Čat ti prihranite aka čistite vse Vaše kovinaste predmete s SERVITOR-VATO, ker ohranijo lesk (ne oksidirajo) mnogo dalje. Dobite v vsaki železninski in špecerijskrtrgovini EKSTRAKT družba, Ljubljana, Gosposvetska c.8 X Oklali so ga. V nedeljo 7. julija se je mudil v Lesah na Gorenjskem tudi 24 letni delavec Franc Zdešar, ki je doma iz Smlednika pri Kranju. Leski fantje pa so imeli nanj hudo piko najbrže zaradi nekega dekleta in ga je to nedeljo napadla večja skupina fantov, ki so mu z nožem prizadejali 18 ran po životu. Rane so precej hude in je bil v ponedeljek Zdešar prepeljan v ljubljansko splošno bolnico. Bojevitim fantom so orožniki že na sledu in bodo prejeli zasluženo kazen. X Za komunalna javna dela. Uprava glavne Zveze obrtniških združenj je poslala gradbenemu ministru vlogo, v kateri prosi, naj se uri izvajanju javnih del čim več ozira na komunalna javna dela. Zaradi oživljenja narodnega ■ gospodarstva bi se morala določiti večja svota denarja samo za zgraditev občinskih vodovodov, za kanalizacije in zgraditev drugin javnih objektov v mestih, ki jim takih naprav zelo primanjkuje. X Izletniški vlaki. Dne 14. julija 1935 se bo ob 0.12 odpeljal iz Zagreba gl. kol. posebni izletniški vlak za Sušak, ki se bo s Sušaka vračat istega dne ob 20.40 ter bo dospel v Zagreb 15. uiliia ob 2.30. Znižana vozna cena za eno osebo za tja in na.'tj znaša: za relacijo Zagreb— Čušak v II. razr. Din 69-—. v III. razr. Din 46. za relacijo Karlovac—Sušak v II. razr. Din 54. V III. razr. Din 36-—. Potniki z vseh postaj ljubljanske direkcije, ki želijo potovati s tem viakom, uživajo za vožnjo od svoje vstopne po staje do priključne postaje Zagreb gl. kol. ali Karlovca 50%>ni popust od normalne vozne cene. Natančnejše informacije glede voznega reda in formalnosti, nanašajočih se na uporabo 50°/onega popusta za vožnjo do priključne postaje, morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah žel. postaj. Uubliana Dnevna pratika. Sreda. 10. julija. Katoličani Amalija, dev. pravoslavni: 27. junija, Samson. Dežurne lekarne: Dr. Kmet, TyrSeva cesta 41, Trnkoezv, ded.. Mestni trg 4, Ü.star, Šelenburgova ulica 7. * Javna seja ljubljanskega mestnega sveta. Predsednik ljubljanske občine g. dr. Ravnihar je sklical javno sejo ljubljanskega mestnega sveta za četrtek, dne 11. julija t. 1. ob 17. uri v veliki mestni dvorani. Na dnevnem redu je naznanilo predsedstva, odobritev zapisnika zadnje avne seje, kratkoročno posojilo za dovršitev del iia bežigrajski šoli ter poročili odbora za upravo mestnih hiš, odobritev pogodb za kopališče v Koleziji med ljubljansko občino in Športnim klubom Jadran in odobritev pogodbe za najem dvorane v Mestnem domu med občino in Št. Jakobskim gledališkim odrom. * Osebne spremembe na sodišču. Doslej k sre-skemu sodišču dodeljeni sodnik Vladimir Velušček je določen za preiskovalnega sodnika na VIII. oddelku. Sodnik Fran Gubenšek pa je prevzel IX. preiskovalni oddelek. Dosedanji preiskovalni sodnik Jože Baričevič je dodeljen civilnemu oddelku okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik dr. Mirko Kresnik je odšel na daljši dopust. * Hudo se je oparila. Mala delavčeva hčerkica eno in pol letna Justina Ščurk iz Nove Štifte je v ponedeljek dopoldne zvrnila nase lonec vrele vode in se je hudo poparila po životu, hrbtu in rokah. * Razmestit vene preglede, ki jih dostavlja mestno poglavarstvo hišnim gospodarjem, se mora izpolnjene vrniti do 20. t. m. Prva vodoravna rubrika je za gospodarjevo stanovanje, ostale vodoravne pa so določene za stranke (najemnike). Če gospodar ne stanuje v hiši, izpolni prvo vodoravno rubriko v toliko, kolikor se ga tiče in se podpiše. Vsakdo, ki vodoravno rubriko izpolni, se mora podpisati. Navpičnih rubrik 9 do 17 ni treba izpolniti. Podpisati se mora vsaka hiša, če je zasedena ali ne. Kuhinje se ne vpisujejo. Ker mora mestno poglavarstvo pole še enkrat prepisati v dvojniku in je rok za predložitev vojaški upravi zelo kratek, se vsi pozivajo, da jih gotovo vrnejo do 20. t. m. mestnemu poglavarstvu. Informacije dobite vsak dan od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure v mestni posvetovalnici, Mestni trg 2/1, soba št. 22. * Svojega gostitelja je okradel. V soboto so prijeli Franca Ježa, ki je znan postopač. Ljudje so ga opazili, ko je ukradel suknjo in še več drugih reči. Ko je odhajal, ga je opazila služkinja in videla, da nese nekaj s seboj in se je pognala za njim na lov. Končno so ga ljudje vjeli v Turkovem hlevu. Oškodovanec, neki Drvarič, pa toliko časa ni dal miru, da je ukradene stvari spet našel, in sicer v jaslih, kamor je J. ukradene stvari odvrgel. Prej se je že večkrat vtihotapil spat, kjer je Drvaričspal, in tega prosil, da mu je posodil delavsko knjižico, nato pa jo je lepo popihal. Drvarič je imel škode 1000 Din, dobil pa je po naključju vse nazaj. *• Bafa proti Kristanu. Zastopnik tvrdke Bafa, tvornica gume in gumijastih izdelkov d. d. Bo rovo, dr. Frlan je na okrožnem sodišču predložil za tvrdko Bafa pritožbo proti rešitvi sve-skega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo Bafino tožbo proti ljubljanskemu čevljarskemu mojstru g. Franu Kristanu zaradi žaljenja časti in zaradi nelojalne konkurence kot neutemeljeno. Konflikt med Bafo i:i g. Kristanom torej še ni zaključen in vzbuja veliko zanimanje med obrtništvom, ki je seveda radovedno, kako se bo ta zadeva razplela. * Lepa Nežika pred sodniki. Elegantna, v lepo belo obleko oblečena 231etna bivša frizerka Nežika z Jesenic je dajala danes pred sodiščem svoj račun. Je čedno dekle, vendar pa je bila že večkrat kaznovana, ker jo je preveč mikala tuja lastnina. Aprila meseca je v Ljubljani izmaknila Albini Severjevi lepo ročno torbico s 512 dinarji gotovine. Pred sodii:1-'' je danes, iz-iavria, da ie našla v torbici samo malenkost 74 dinarjev in 75 par, vendar pa jo je mali semit kljub temu obsodil na 1 leto in 10 dni robije, ter ji je tudi prepovedana vrnitev v Ljubljano. Dekle je obsodbo vsaj navidezno hladnokrvno sprejelo. * Izlet z motornim čolnom po Ljubljanici. J nedeljo dne 14. t. m. priredi Mornarska sekcija -IS v Ljubljani izlet z motornim čolnom v Preserje. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj, povratek ob 6. uri zvečer. Pohitite s prijavami, kajti za 10 Din bo poskrbljeno za godbo, zabavo, kopanje in izlet na Žalostno goro, seveda v omejenem številu. Prijave sprejema pisarna JS, TyrSeva cesta la/lV. * Tatvine. Na Vodnikovem trgu za semeniščem je bila v soboto ukradena Mariji Zavašnik iz Tomačevega št. 25 iz zunanjega žepa predpasnika denarnica z vsebino okoli 140 dinarjev gotovine. Antonu Sodniku, inženjerju z Zrinjskega ceste št. 15 je bil ukraden na Ljubljanici športni čoln, vreden 500 Din. Čoln je bil modre barve, 4 m hr pol dolg z napisom »Tabu«. — Iz pokopališča Sv. Krištofa je bila raz grobnice rodbine Zevnik ukradena okrog 80 kg težka bakrena pločevina, zaradi česar trpi župnišče okrog 1200 dinarjev škode. — V Nunski ulici je bito v noči mi 7. julija vlomljeno v jedilnico Nade Klemenčič in pokradeno raznih predmetov za 80 Din. * Od 4 mesecev nn 2 leti zvišana kazen. Ape-lacijsko sodišče v Ljubljani pod predsedstvom dr. Alojzija Gradnika je zvišalo izdelovalcu orgel 37 letnemu Stanku P. kazen od 4 mesecev strogega zapora na dve leti strogega zapora, P je bil letos 28. februarja pred sodnikom poeuincem obsojen zaradi žaljenja Nj. Vel. kralja. Maribor A Nočna lekarniška služba. V sredo imata nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Silakova lekarna na Aleksandrovi cesti. A Borza dela nudi zaposlenje barvarju in li-karici. Informacije v pisarni v Gregorčičevi ulici. A Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru. Ker se začno po novem pravilniku pouk na tej šoli že v začetku septembra, se bo vršilo vpisovanje na mestnem poglavarstvu od t. do 20. avgusta 1.1. vsak dan od 10. do 11. ure dopoldne. Vpisali se morajo vsi vajenci in vse vajenke, ki še niso stari 18 let in še nimajo odpustnice obrtne nadaljevalne šole. K vpisovanju je treba prinesti zadnje izpričevalo in običajno vpisnino. Mednarodna razstava čistokrvnih psov v Mariboru Maribor, 9. julija. ^ V okviru IV. Mariborskega tedna se bo vršila 3, in 4. avgusta t. 1. III. drž. razstava čistokrvnih psov. Prireditev bo pod okriljem Jugoslovanske kinološke zveze in Mednarodne kinološke zveze v Bruxellesm. Ta zanimiva razstava, ki bo nedvomno zelo povzdignila interes za letošnji Mariborski teden, se bo pričela 3. avgusta ob 13. uri. Za zmagovalca je razpisan častni naslov »Jugoslovanski zmagovalec — Maribor 1935«, s čimer so združeni veliki izgledi za mednarodno lepotno prvenstvo. Vya inozemska mesta, ki imajo interes za to razstavo, z največjim zadovoljstvom odobravajo izredne ugodnosti, ki jih nudi naša država tudi inozemskim razstavljalcem čistokrvnih psov na letošnjem IV. Mariborskem tednu, saj bodo lahko brez večjih stroškov uveljavili svoje prvovrstne pasme tudi v tujini. Kakor znano, se prizna mednarodno prvenstvo onemu, kateremu prisodijo različni sodniki v različnih državah 3 krat zmago. Da vlada zlasti v tujini za razstavo čistokrvnih ps'ov na letošnjem Mariborskem tednu zelo veliko zanimanje, kažejo že številne prijave. Častni odbor te prireditve tvorijo gg. dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata, dr. Fran jo'Lipoid, načelnik mesta Maribora, Rudolf Golouh, podnačelnik mesta Maribora, Milan Makar, sre-ski načelnik, dr. Ivan Senekovič, sreski načelnik, Bogdan Pogačnik, predsednik Slov. lovskega društva, Ferdo Pinter, veletrgovec in predsednik združenja- trgovcev, Anion Krejči, predsednik Zveze industrijcev, Drago Klobučar, predsednik Društva ljubiteljev psov, Maribor, Thea Pirich. soproga veleposestnika. Pojasnila in prijave za mednarodno razstavo čistokrvnih psov v Mariboru pri Jugoslovanski kinološki zvezi v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino 36. ■* A Gorelo je pretekli teden pri veleposestniku Josipu Barthu v št. Janžu pri Dravogradu. Iz še ne pojasnjenih vzrokov je pričelo goreti gospodarsko poslopje, ogenj pa se je kmalu razširil tudi na stanovanjsko poslopje in oboje upepelil do tal. škoda je ogromna in le delno krita z zavarovalnino. Vse hiti I Kam ? V trgovino pohištva in tapetniških izdelkov E. ZELENKA, Maribor, Ulica X. oktobra kier se dobi vse za stanovanjsko opremo. Vzamejo se tudi v plačilo hranilne knjižice. A Izdane in izbrisane obrtne pravice. V juniju je bilo v Mariboru izdanih 8 obrtnih pravic, in sicer naslednjim: mesarju Leopoldu Trpinu na Aleksandrovi cesti 53, branjevki Ani Resnikovi na Meljski cesti, gostilničarki Ivanki Geršakovi v Mlinski ulici, krojaču Leopoldu Aršiču v Frankopanovi ulici, trgovki Amaliji Rantnerjevi na Koroški cesti, restav-raterju Kvirinu Merlaku na Grajskem trgu, šivilji Tereziji Pojškruhovi na Tržaški cesti in krojaču Henriku Farteku v Dravski ulici. — V istem času pa so bile izbrisane naslednje obrtne pravice: trgovka Kristina Jeršak v Frankopanovi ulici, krojač Anton Kosar na Aleksandrovi cesti, krojač Tomaž Medved v Dravski ulici, pisarna pa posredovanje Karl Troha v Vetrinjski ulici, gostilna Jožica Lo-renčak v Črtomirovi ulici, starinarna Alojz Jevšenak v Stolni ulici, trgovina Jakob Man-dil v Prešernovi ulici, trgovina Karl Kramber-gar v Stolni ulici, pekarna Peter Bugnar na Koroški cesti, stojnica Frančiška Kliček na Glavnem trgu in trgovina Karl Schmidt v Stolni ulici. A Za izlet v Ljubljano, Bled in Bohinj, ki ga prireja v dneh 13. in 14. julija 1935 avtobusni promet M. P. s svojim autocarom »Rdeči Francelj«, jo prostih še nekaj sedežev. Cena za osebo le Din 160. Prijave in vse informacije pri Vodstvu avtobusnega prometa M. P., Maribor, Glavni trg 26 (Telefon 22-75). Izkoristite lo ugodno priliko cenenega izleta v najlepše kraje Slovenije! A Nož. V Vičancih pri Vel. Nedelji se je zgodil preteklo nedeljo grd napad na posestniškega sina Petra Majcena. Ko se je Majcen z nekim prijateljem podat zvečer v vas, so ga napadli še neizsledoni nasilneži in ga tako oklali z nožem, da so mu izstopila čreva. Majcena so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Za napadalci poizvedujejo orožniki. Cede ■ Pisarna obrtne razstave bo odslej poslovala na razstavišču v mestni osnovni šoli v Gregorčičevi utici vsak dan dopoldne in popoldne. Tam se dobivajo tudi vse informacije o razstavi. ■ Nabornikom nič pijače! Dne 20. t. m. in nadalje pridejo v Celje naborniki. Njim in njihovim sjiremljevalcem krčmarji na področju celjske policijske uprave ne smejo dajati pijače. H Obrtna razstava. Za časa obrtne razstave bodo na dvorišču Trgovske šole bufeti. kavarne, strelišče, plesišče in splošno zabavišče. Ob sobotah, nedeljah in za praznik bo policijska ura podaljšana. ■ Neumestno za reklamo. Ob stiku Mariborske ceste in nove ceste iz Celja v Gaberje so za plotom nameščene zapored tri široke in visoke table za reklamo, ki popolnoma onemogo-čujejo razgled. Treba bo, da se zgodi na tistem mestu velika nesreča, da se bo videlo, kako neumestna je tam reklama. Tudi tiste kotanje tam bi se dalo zadelati. ■ Hud pretepač. France Golčer je napadel 18 let starega delavca Ivana Rancingerja v Oplitnici. Tako ga je obrcal in zdelal, da ga je močno poškodoval po trebuhu, rebrili in na vratu. Rauchiger leži v tukajšnji bolnišnici. Krani Na obzidju starega Kranja Občinski delavci dovršujejo sedaj zadnji del kanalizacije v starem delu mesta, to je od Čolnarja do šumijeve gostilne. Pri šumijevi hiši so pa naleteli na globok obok, ki vodi proti Kokri. Najbrže je tod tekel nekoč jarek, ki je branil dohod v mesto s severne strani. Na tem prostoru med Šumijem in Jahačem so se nahajala tudi mestna vrata, do katerih je bilo mogoče priti le čez omenjeni jarek, ki je vodil od Jelena čez Ja-hačevo dvorišče. Kake 3—4 m od Šumijeve hiše so na’ teli na temelje neke podrte hiše. Trg pred »rko« je bil namreč včasih mnogo ožji in se je tu nahajala še ena vrsta hiš, t. j. mimo Matička. V zgodovinskem pogledu je glede na svoj razvoj ta del mesta prav zanimiv. * Jezersko se polni. Skozi Kranj je pretekli teden odšlo precej letoviščarjev iz južnih krajev na Jezersko in deloma tudi v Preddvor. Grajžarjev avtobus je bil večkrat čisto poln, Letos se je pričetek sezone nekoliko zavlekel. Morda bo sedaj bolje. Avtobus vozi sedaj na Jezersko dvakrat dnevno, dop. ob 10.38 in zvečer ob 19.40, z Jezerskega se pa vrača zjutraj ob 6.20 in popoldne ob 17. uri. Turistov-ski avtobus je pa ukinjen. Adaptacija. G. Ivan Bitenc, ki je nedavno kupil od g. Lj. Sirca poleg gimnazije polovico hiše, bo njene spodnje prostore temeljito preuredil. Napravil bo lep, moderen trgovski lokal. Trh&wlie Sokolski javni nastop, ki naj bi bil preteklo nedeljo, je radi smrti podstarešine br. ing. Ivanoviča preložen na jesen. Žalna svečanost. Med priprave:.:: za nedeljski nastop je «žalostila naše Sokole vest o smrti brata podstarešine Ivanoviča. V soboto zvečer se je zbralo mnogo članstva, naraščaja in dece v sokolski dvorani, da počasti spomin svojega odličnega brata. Br. Adolf Jesih je v toplih besedah orisal življenje vzornega nacijonalista in Sokola. Spominu pokojnika so vzkliknili vsi zbrani v globokem ganotju trikratni »Slava«, žalno manifestacijo je zaključila sokolska godba s koralom. Na pogrebu, ki je bil v torek v Leobnu, sta zastopala Sokolsko društvo brata ing. Gostiša in Widra. -— Na grob sta ponesla slovenske zemlje in venec z državno trobojnico ter napisom: »Svojemu podstarešini zadnji sokolski Zdravo — Sokol Trbovlje«. Moko so 'dobili. Te dni je bila rudarjem razdeljena moka. Vsak rudar je dobil po 6 kg zase in 3 kg na vsakega družinskega člana. V avgustu bodo dobili zopet isto količino. Rudarji sprejemajo to z mešanimi občutki. Sila in skrb za družino jih sili, da sprejemajo to miloščino, četudi jo načelno odklanjajo. Naši rudarji si želijo le poštenega dela in poštenega zaslužka. V tekoči polovici meseca bodo rudarji imeli šest delovnih dni. Odlikovanje sokolske godbe. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je povabil našo sokolsko godbo, da bi sodelovala pri zletu Sokolov v Sofijo na slavnostne dni bolgarskih »Junakov«. žal se naša godba radi nepremostljivih ovir ne more odzvati povabilu, ki je odlično priznanje Sokolskega Saveza naši mladi godbi. Radeče Zadnja pot. Poročali smo že, da sta si s samokresom končala življenje komaj 211etni Pohar Ivan, posestnik in delavec tovarne »Peta«, in 251etni mizarski pomočnik Krohne Ivan. V ponedeljek so ju pokopali. Pred hišo, v kateri sta ležala na skupnem odru, kar sta želela v oporoki, se je začela zbirati množica ljudi, ki je prišla, da se od njiju poslovi. Pevci prijatelji in tovariši so jima s solznimi očmi zapeli žalostinko v zadnje slovo. Škofja Loka Zadnje čase hodijo uslužbenci in slučajni poklicni nastavljene! neke mariborske tvrdke po naših župnijah in šolskih okoliših z nekimi priporočili in ukazi, popravljati in obnavljati strelovode na zvonikih in šolskih poslopjih. že to je napačno, da v času, ko naše obrtništvo hira in propada, ker nima naročil, tujci, ki govore med seboj večinoma le nemško, dobivajo delo in zaposlitev; še bolj vnebovpijoče pa je, da zlasti cerkvam računajo tako pretirane cene, ko vsi vemo, deželi. da so cerkve povsem obubožale, zlasti na V dolžnost si štejemo opozoriti vsa omenjena predstojništva, da naj se v slučaju potrebe obračajo na domače mojstre, ki bodo hvaležni opravili vsa dela cenejše in neprimerno boljše. Samo iz poljanske in selške doline so odnesli v zadnjih 4 dneh desettisočake. Šli bodo pa tudi še drugam. Bodite previdni in ne nasedajte lažnim navedbam in tujim koristolovcem! Delovne tete akademikov --—- - .... . .. . .- - ' -1 Maš mladi krali kum sokolskega oratora Dol. Lendava, 9. julija. Kaša severna meja je doživela preteklo nedeljo pomembno sokolsko slavje. Sokolsko društvo v Dolnji Lendavi je proslavilo 15-letnico svojega obstoja in razvilo sokolski prapor, ki ga je društvu poklonil mladi kralj Peter II. Mariborska sokolska župa, zavedajoč se tega važnega praznika na naši severni meji, pa je priredila delni župni zlet, katerega so se udeležila društva murskega, prekmurskega in ptujskega okrožja. Z jutranjimi vlaki je prispelo Sokolstvo v Dolnjo Lendavo, ki je bila vsa v prazničnem .i'........................... ■ : ..š razpoloženju. Prišli pa so tudi bratje in sestre iz Medjimurja in Hrvatskega Zagorja. Bila je to prava jugoslovansko-sokolska manifestacija. Visokega kuma prapora, Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal na slavju komandat mesta iz Čakovca general Jovan Dokie, ki je razvil prapor v imenu visokega kuma in privezal nanj krasen trak iz težke modre svile z napisom »Peter II«. Po blagoslovu sokolskega prapora je bila izvrstno uspela javna telovadba ob veliki udeležbi prebivalstva. Bana Savske banovine je zastopal sreški načelnik dr. Kartnik, navzoči pa so bili tudi predstavniki raznih nacionalnih in kulturnih organizacij. S proslave je bila med velikimi ovacijami odposlana udanostna in pozdravna brzojavka mlademu kralju Petru II. na Bled. Vrlemu lendavskemu Sokolu k visokemu odlikovanju naše iskrene čestitke, z željo, da bi se pod novim kraljevini praporom zbralo vse kar jugoslovansko in sokolsko čuti. Zdravo! Smrtna nesreča kolesarja Maribor, 9. julija. Pri Ormožu se je zgodila nesreča, ki je zahtevala za žrtev Sletnega Jožka Goloba iz Ormoža. Po cesti blizu Ormoža je vozil na kolesu neki kovač 3 m dolgo železno traverzo. Naproti mu je privozil na kolesu in v diru Sletni Jožko Golob ter zadel z vratom v traverzo s tako močjo, da si je dobesedno prebodel vrat. Dečko je imel še toliko moči, da se je opotekel do bližnje hiše, kjer pa se je mrtev zgrudil. — Krivdo nesreče bo ugotovila preiskava. Akademiki iz vse države, združeni v svojih »Delovnih četah« pri delu. Lani so zgradili pri Virovitici krasen Sokolski dom, letos pa grade tam osnovno šolo. Poleg tega grade vodnjake z zdravo pitno vodo, širijo s filmi zmisel za higijeno, medicinci brezplačno pregledujejo ljudi; veterinarji dajejo nasvete za živino, agronomi za racionalnejšo obdelavo Pred tednom smo ob pričetku sezone najrazličnejših svečanosti in prireditev, kjer nastopajo tudi narodne noše, objavili članek, kjer smo opozarjali na razne pogreške narodnih noš. Pri evharističnih slavnostih smo spet videli tako slabe posnetke raznih avb, da smo v svojem poročilu morali napisati, kako potreben je zakon za zaščito narodnih noš, ker jih nam bodo drugače brezvestni imitatorji in ljudje, ki nimajo niti okusa niti znanja, popolnoma pokvarili. Iz naše narodne noše, te svete dedščine po naših dedih in babicah, bomo sami ustvarili maškare, kakršne že danes vidimo na vseh mogočih prireditvah. Nepoučeni ljudje sami pomagajo uničevati narodno nošo, a naloga naših šol je, da ohranijo te narodne relikcije ter skrbe, da se noše ne kvarijo z nepravilnimi posnetki. Še enkrat povdarjamo, da je v prvi vrsti šola poklicana vzgajati mladino in ves narod v tem smislu, da varuje narodno blago in njegove oblike. Zato smo bili pa do skrajnosti presenečeni in ogorčeni, ko smo že na drugi šolski razstavi opazili na najneverjetnejši način skažene zavijače. Na neki šolski razstavi je bila razstavljena celo cela skupina takih skaz, ki niti od daleč niso več podobne uprav zaradi svoje enostavnosti lepim zavijačkam. Najstarejše zavijače so bile popolnoma bele ter so se nosile tudi pod pečo, kakor podobno n. pr. vidimo pri beli čepici na portretih Danteja in beneških dožev. Kot avbica je pa imela zavijača v 17. stoletju črno vezen obod, kjer je včasih bela podlaga tvorila ornament. Tudi belo v belem ali pa črno v črnem so vezene stare zavijače, ki so bile prvotne naj preprostejše avbe. Ohranile so se na Gorenjskem. Ko se je pa ta preprosta avba razvila pod vplivom mode in dobila koš v obliki pladnja, je zavijača živela dalje svoje skromno življenje. S pladnjastim košem je avba imela črn, zlato ornamentiran ali pa zlat obod s plosko vezenino. Zimska avba je imela pladnjast vatiran koš in kožuhovi-nast obod. Prej ploska zlata vezenina se je zemlje in slično. V teh četah je tudi mnogo Slovencev. Tako sta na naši sliki (kjer vidimo skupino, ki dovaža cement), četrti in peti akademik (od leve proti desni) iz Dravske banovine. — Na sliki jasno vidimo močno voljo in optimizem mlajše generacije, da posveti tudi svoj prosti čas za boljšo in lepšo bodočnost naše vasi. razbohotila v močan relief z »gosenicami« in se proti koncu 18. stoletja pod vplivom visokih frizur tedanje dobe razvila v bohotno zlato avbo z visokim košem polžaste oblike. Tedaj je tudi zavijača dobila obod iz brokata. Le redko je imela zavijača tudi skromen zlat ornament, nikdar pa ni zavijača vsa zlata ali pa enostavno od bogate zlate vezene avbe odrezan obod! Zavijača je vedno mehka in nikdar trda, kakor šo obodi avbe. Posebno je zavijača zanimiva zato, ker je sestra pocla, pociila in poculice, ki sega čez Belo krajino in Prekmurje tja do meja kajkavskega narečja na Hrvatskem in se veže z bohinjskimi, rateškimi in koroškimi oblikami »čuf« in »kap« v enotno slovensko celoto pokrival. Tako tudi peča, ki je globoko na Hrvatskem vsa pisana, pri nas postane bela in sega tja do skrajnih meja beneških Slovencev. Zavijače z zlatimi obodi ali z barvastimi ornamenti na črni podlagi so prav tako napačne, kakor pisane vezenine na beli podlagi njih oboda. Takih zavijač naše prednice nikdar niso nosile in zato jih ne more nositi nobena naša mladenka, če hoče obleči narodno nošo. In zato bi pa tem manj smele s takimi izdelki naše šole kvariti naše narodne noše! Ne nosite jih niti k narodni noši niti h katerikoli drugi obleki, da ne bi dajale slabega zgleda! Meka! o zamačkah Odlomki $ pota Salzburg, v juliju. Ko vzcvete Tivoli in se Ljubljana. sprosti v zlatu sončnih žarkov, ko s' zmrači leže spat.Zanj ni drugega življenja. Erich je pa ves drug. Vsakdo ima svoj obraz Irk. Sport uli i"- 'S u Srednjeevropski pokal Krog se oži Naj večje zanimanje nedeljskega kola tekem za srednjeevropski pokal je veljalo brez dvoma srečanju Austria : Slavija. Saj je bila ta tekma nekaka prestižna zadeva za avstrijski nogomet, ker bi v slučaju, da bi Slavija tudi na Dunaju zmagala, ali pa če' bi dosegla vsaj neodločen rezultat, letos ne prišel nobeden zastopnik Avstrije niti v Semifinale. Zato je razumljivo, da se je odigrala ta tekma ob silni napetosti nič manj kot 43.000 gledalcev, ki so napolnili dunajski Stadion. Borba je bila sicer ostra in obe moštvi sta se srdito borili za zmago, vendar ni izpolnila pričakovanj. Posebno Austrija je Dunajčane malo razočarala. Njena igra ni bila na tisti višini kot pri dosedanjih ;tekmah za srednjeevropski pokal. V krilski vrsti ni vse funkcioniralo, pa tudi napad ni bil na višini. Opasnega Sindelarja je vzel na piko izvrstni čambal, obe zvezi- Jerusalem in Stroh pa sta bili premalo zaposleni, ker je Sindelar forsiral igro po ne ravno prvovrstnih krilih, Slavija je imela svoje najboljše moči v obeh bekih in pa v halfih. Napad je vodil nekoliko prepočasni Swoboda, ki tudi ni znal prav zaposliti obeh zvez, posebno nevarnega Kopeckega. Prvi gol je zabil Bradač, izenačil pa je v 22. min. Jerusalem. Polčas 1 : 1. Zmagovalni gol je dal s silnim čutom Stroh, 2 : 1. Ker znaša šcore iz obeh tekem 2 : 2, bosta igrali obe moštvi še tretjo odločilno tekmo, ki bo po sporazumu v nedeljo na Dunaju. V Budimpešti se je posrečilo izločiti Fe-renczvarosu židenice iz nadaljnjega tekmovanja. Razultat 6 : 1 ne da slutiti s takšno težavo so Madjari zmagali. Obramba žide-nic je dolgo klubovala v izborni formi se nahajajočim napadalcem domačinov, kar tudi kaže rezultat I. polčasa 2 : 1. Pri ži-denfcah, ki so igrale z 2 rezervama sta se poleg obrambnega tria in halfov izkazali zopet obe krili Rulc in Sterc. V Florenci je zmagala Fiorentina nad Sparto s 3 : 1. Ker pa so prvo tekmo izgubili z rezultatom 7 : 1, so Italijani izpadli iz tekmovanja. Fiorentina je seveda igrala doma mnogo boljše kakor v Pragi, vendar je trajalo 30 minut predno je prišla do prvega gola, pa še tega iz enajstmetrovke. Tudi v drugem polčasu rezultira 1 gol iz kazenskega strela. Sparta je sicer igrala nekoliko bolj na obrambo, vendar tudi napad ni počival, čeprav je igral malo rezervirano. S sodnikom Frankehsteinom pa Pražani niso bili zadovoljni. V Turinu sta remizirala Juventus in Hun-garia 1:1. Ker je Hungaria izgubila prvo tekmo v Budimpešti s 3 : 1 tudi ona izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Zanimivo je, da igrajo Madjari na italijanskih tleh boljše kot doma, kar smo videli že pri Ujpestu, Kolesarske dirke ŽSK »Hermes« Medklubske kolesarske dirkališčne dirke kot del sekcijske proslave ŽSK Hermesove 15letnice bodo v nedeljo, dne 14. julija ob 16. uri na lastnem dirkališču s sledečim sporedom: Pozdravni krog vseh sodelujočih dirkačev 1. Dirka novincev, t. j. dirkačev, ki na dirkališču še niso tekmovali. — 4 krogi. — Nagrade: 1. diploma, 2., 3: in 4. kolajne. 2. Dirka glavnih konkurentov. Stärtajo tri skupine posebej, v vsaki skupini po 4 dirkači. Vsaka skupina vozi tri kroge, pri čemer zadnji dirkač odpade. Nato vozijo vsi drugoplasirani zopet tri kroge, kjer se plasirata prvi in drugi; a- zadnji odpade. Prav tako vozijo vsi tretjeplasirani, od katerih se plasira prvi, drugi in tretji odpadeta. Vsi prvoplasirani začetnih treh skupin vozijo nato še tri kroge, nakar vozijo tri kroge še ostali trije. Oba prva obeh skupin se v končnih treh krogih borita za I. oziroma II. mesto, oba druga za III. oziroma IV., oba tretja pa za V. oziroma VI. mesto. Nagrade: 1., 2. in 3. spominska darila, 4., 3. in 6. kolajne. 3. Dirka juniorjev. V primeru večjega števila konkurentov bodo predvožnje po 4 kroge, kjer se plasirajo od vsake skupine po 4 dirkači, ki pridejo v finale. 4. Glavna dirka bo dirka ciljev na 30 krogov z 6 cilji, t. j. vsak peti krog bo cilj. Klasificira se po točkah, in sicer ima: I. pet, II. štiri, III, tri, IV. dve in V. eno točko. Na zadnjem, t. j: šestem cilju bo štetje dvojno. Dirkač z največ točkami je zmagovalec. Nagrade: I. pokal, II. in III. darilo, IV. in V. kolajne. ~ . r • ~ 5. Finale juniorjev. 5 krogov. Nagrade: I. in II. darilo, III. in IV. ter V. kolajne. Odmor 6. Izločevalna dirka, število krogov v tej dirki se ravna po številu v njej nastopajočih dirkačev. Na vsakem krogu izpade zadnji, ki vozi skozi ciljsko črto, pri čemer se število konkurentov manjša, dokler ne ostanejo le štirji, ki se, prevozivši še mrtvi krog, klasificirajo v zadnjem krogu. Nagrade: I. in II. darilo, III. in IV. kolajne. 7. Dirka dirkačev — Hermesove — sekcije. a) prvorazredni vozači 3 kroge; b) juniorski vozači 3 kroge; c) finale I. in II. glavne ter I. in II. juniorske skupine. Nagrade: spominska darila in kolajne. NB: Pri teh dirkah pride v poštev tudi krasni pokal bivšega gospoda župana mesta Ljubljane, za katerega se bo vozilo že drugič. Prvič si ga je leta 1933 priborilo Kol. društvo »Sava« in bi se moralo zanj voziti v lanskih nameravanih dirkah, ki pa so bile zaradi žalostnih oktobrskih dogodkov ukinjene. Ta pokal pride v prehodno last onega kluba, h kateremu pripadajo dirkači, ki so dosegli v vseh točkah sporeda (razen točk 1. in 7.) najboljšo skupno klasifikacijo in ima .prvo mesto 5, drugo 4, tretje 3, četrto 2 in peto 1 točko. V končno (t. j. trajno) last pa pride pokal, ako si ga. isti klub pribori dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. * Plavalni meeting SK Ilirije preložen! Načelstvo plavalne sekcije SK Ilirije sporoča, da je moralo plavalne tekme preložiti za en dan. Predvideni meeting bo torej v četrtek 11. t. m. ob 8.30. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru! Odmevi Francoski senator Henry Lemery podaja v »La Tribune des Nations« (Pariz) to-le zanimivo k araktcristiko M u s s o liti i j e v e o s e b n o s t i : »Mussolini je človek energije. On ni impulziven. Sodili bi površno, če bi menili, da je odločen spustiti se v. vojno samo zato, da ž njo dokaže moč svoje države in vzbudi domišljijo. Ima svoj smoter. Vprašanje prestiža mu je prvo. Toda motili bi se, tako menim, če bi domnevali, da se hoče v dosego svojega smotra za vsako ceno zateči k orožju. Vsekakor pa bi ga nič ne moglo prisiliti, da pristane na spravni postopek, ki ga predvideva Ženeva, če bi sam tega ne hotel«... —O--- Pod naslovom »M onarhija iz slabo s tik objavlja »Frankfurter Zeitung« ua uvodnem mestu dopis svojega berlinskega dopisnika, iz katerega posnemamo: »Vsakdo vidi, da je avstrijska vlada, ki ji življenje oač ni posebno lahko, sprejela izredno pomemben sklep, katerega resnost bi ne bila tudi tedaj prav nič zmanjšana, če bi Avstrija zares ne hotela obnovitve prejšnjega gospodskega položaja Habsburžanov. Obnovitev monarhije »v njeni stari obliki«, tako je pred kratkim dejal knez Starhem-berg, ni v načrtu, kajti bilo bi popolnoma pogrešeno iskati tako rešitev, »ki bi utegnila zmanjšati nacionalno samostojnost posameznih držav, pa četudi le v najmanjši meri«. Vendar? Pra.v to pa je, česar se mnogi sosedi boje: ekspanzijske sile na novo ;ustale habsburške monarhije. Pomisleki.: ki jih želi Dunaj razpršiti, niso zaradi tega nič manjši, tudi ne v Franciji. Nismo še dozdaj slišali, kaj misli o tej novi dunajski simpatični gesti za podonavsko federacijo Mussolini, ki ima vendar svoje posebno mnenje o bodočnosti Avstrije, vidimo pa, da francoska politika samo s tem še ni bila pridobljena za niišel na povratek Habsburžanov. Vse je samo spretna pajčevina in avstrijska vlada se je dala vanjo .-ujeti.« . ---O- . , O notranji zadolžitvi Nemčije razpravlja angleška, revija »The Economist« in ugotavlja, da uradni podatki, ki pričajo o porastu notranjih dolgov od približno 12 na 14,5 milijard, ne kažejo vsega notranjega dolga, ker se ne dotikajo zadolžitev Rajni podvrženih podjetij, ki prav tako izkazujejo velike dolgove. »Nemčija, pravi Ust, ne more danes veljati za državo, ki bi bila prosta notranjega dolga. In sedanja vlada je k že obstoječi notranji zadolžitvi doprinesla še svoje. Cenitev povečanja notranjega dolga Nemčije pod nacističnim režimom od 12 na 16 milijard RM, gotovo ni pretirana. In povrhu vsega nastaja za Nemčijo še drug resen problem ob dejstvu, da se je ta notranja zadolžitev izvedla v obhki kratkoročnih dolgov.« »Angleško nasprotovanje in spočetka omahljivo zadržanje Francije nasproti italijanskemu ekspanzijskemu načrtu v Vzhodni Afriki, tako piše »Neue Züricher Zeitung«, je pred časom povzročilo taktično približevanje Italije Nemčiji, o katerem pa si je bil vsak razsoden človek na jasnem, da ne more roditi nobenih sadov. Prvo razčiščenje položaja se je pojavilo neposredno po sklenitvi an-'leško-nemškega pomorskega sporazuma. Francija se je začela v italijansko-abesin-skem vprašanju zavzemati za italijansko its;>šče, Italija pa se je spet izjavila za solidarnost s Francijo. Edenova pot v Pariz ki Rim je povzročila kot reakcijo še ožjo spojitev Italije in Francije. Tako je zdaj prijateljstvo s Francijo v središču italijanske zunanje politike. To sicer ne pomenja bojevitega zadržanja Italije nasproti Nemčiji, vsekakor pa previdno držanje razdalje do Berlina in — Londona ... Anglija se je močno približala Nemčiji, kot naravna protiutež pa je vznikla italijansko-francoska zveza. Najbolj zgovoren znak resnične zveze med Parizom in Rimom je bila ne-tavna pot francoskega šefa generalnega Jaba Gamelina v Rim. Italija prav gotovo ae bo odnehala v izvedbi svojega vzhodno-ifriškega načrta. Kompromisi in kompenzacije so v takih vprašanjih dvorezni meči ... Naj je angleška iniciativa bilateralnega sporazuma z Nemčijo še tako porazno 'plivala na evropsko politiko, naj se je s to britsko samovoljnostjo fronta iz Strese še tako zamajala, je angleško-nemški sporazum vendar doprinesel k razčiščenju položaja. —o— Francoski finančni časopis »Capital« piše o nedavnih mednarodnih dogodkih in pravi med drugim: Vse, česar se Hitler loti, mu uspe. V Londonu je dosegel ne samo političen, temveč tudi moralen uspeh. Zdaj je mogoče, da bo za pomorskim sporazumom prišel še letalski. Kažejo se že tudi druge posledice. Hitler ponuja pogajanja tudi Franciji. Njegova metoda, da začenja razgovore s posredovanjem bivših bojevnikov, izdaja spretnost. Toda če Hitler želi. da bo svoje delo v Parizu prav tako srečno opravil kakor v Londonu, se bo moral ogniti nekaterim vprašanjem. Če se Nemčija čuti ogroženo, mora Hitler povedati, v katerem vprašanju. Če bi pa Hitler hotel doseči samo francosko nevtralnost, da bi se z njo okoristil v Srednji Evropi, se bo kaj kmalu pokazalo, da je ta račun slab. V vsakem primera Francija ne sme več delati napak in pozabiti, da Hitler ni več neveščak, za kakršnega so ga doslej marsikod imeli. Kulturai Slovenske revije Gruda, št. 6 je izšla. Nova številka prinaša Venceslava W i n k t e r j a povest »Potoška mladost;, pesem Franca A rt n a k a, Pomladanska, črtico Petra Janežiča: K maši, miselni članek Janka Furlana: Mladina v tebi je.,., Vlado Krell pa je napisal svoje misli o »Sožitju kmetskega stanu«. Sledijo poročila Iz zveze kmetskih fantov in deklet in Zapiska. Misel in delo, kulturna socialna revija priobčuje v novi številki: Trezni pogledi, L. Potočnik: Kritika historičnega materializma, dr. Fr. Ogrin: K,uradnemu imenoslovju. V Obzorniku srečamo: Odgovor (A. Zalokar), Biološka regeneracija naroda in kazensko pravo (dr. A. Munda), M. Preši: O strokovnošolski politiki, študija (L. Č.), Ein. Süek: Anklagen gegen die barbarischen Verfolgungen der Kroaten und Slove,uen in Italien (L. č.), Slovanska zavest v SSSR. (A. P.), Drobtine (na platnicah). Književnost prinaša v pravkar izišli 7. številki: Marcel Griaul, Smrt v plamenih, Ivan Dobravec (Pesem dvanajstletnega šolarja), Speci ator: Manevri proti enotnosti delovnega ljudstva. V. Škvarkin, Tuje dete (Sovjetska komedija v treh dejanjih (L), Ivan Lončar : Indija in nacionalno vprašanje. Georg i j P1 e h a n o v : O materialističnem pojmovanju zgodovine (II. — konec), Mihael šo lobov: Srečanje s sovražnikom (odlomek iz romana »Tihi Don«), B. —: Priznanje historično materialistični metodi v »Prager Presse«. VI. Šk.: Engels: Izvor rodbine, privatne lastnine in države, — K: Protivojni večer »Mladega Triglava«. VI. Šk.: Dr. Magnus Hirschfeld — umrl. Drobne volitve v Parizu. — Dividende Narodne banke. — Statistika tiskanih knjig v S U. Nin-u v pojasnilo. Beseda o sodobnih vprašanjih (IV. 2) objavlja v zaključni številki letošnjega letnika: Janez Pavlin : Fin de Siecle, Martin Ronko: Cerkvena politika v dobi riionopolskega kapitalizma, Joško Zemljak: Halo, tu Varšava, Interim: Fehls de Lamenais, Augur: Politična kronika. Pisma »Besedi« (bv). * k— Mirosljavljev evangelij v muzeju kneza namestnika Pavla. Mirosljavljev evangelij, ki je eden najstarejših evangelijev iz 12. stoletja, se je nahajal doslej v zakladnici glavne državne blagajne, je prišel sedaj v muzej princa Pavla v Beogradu, kjer je vsakomur na ogled. Shranjen je v posebni vitrini. Ta evangelij je bil shranjen skozi stoletja v samostanu Hilendar na sveti gori Atos, v začetku tega stoletja pa je bil poklonjen kraljevini Srbiji. Od prevrata je bil evangelij spravljen v državni blagajni in je našel sedaj svoje pravo mesto v muzeju princa Pavla. Vrednost Mirosljavljcvega evangelija, ki se odlikuje po izredni umetniški lepoti in eialk, cenijo na 20 milijonov dinarjev. k— Danski slikar razstavlja slike iz Jugoslavije. Znani danski slikar Johanes Krag, ki je bival lansko leto nekaj tednov v Jugoslaviji, je razstavil te dni v Kopenhagenu svoje slike z motivi iz naše kraljevine. Razstava je vzbudila veliko zanimanje in je obenem velika propaganda za naš Jadran. Razstavljeni so večinoma akvareli z motivi iz Mostara, Dubrovnika, Splita, Trogira, Šibenika, Raba in drugih krajev. k— Spominska plošča donu J ur ju Križaniču v Varšavi. V spomin na 2501etnico smrti velikega našega kulturnega delavca in Slovana Jurja Križaniča so odkrili na kapucinski cerkvi v Varšavi spominsko ploščo, ki ima sledeči napis: Juraj Križanič, duhovnik in hrvatski plemič, prvi propovednik slovanskega zedinjenja, je plačal svojo zvestobo ideji s ISletim prognanstvom v Sibirijo. Leta 1677. je našel Križanič zavetje na Poljskem v nekem dominikanskem samostanu. Padel je v bitki s Turki pred Dunajem 1685. Spominsko ploščo mu je postavilo Združenje mladih Slovanov v Varšavi. Za izpremembo zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije Že večkrat so se čuli glasovi o izpremembi zakona SKJ, predvsem, da se postavi sokolska organizacija na staro demokratično podlago. Tudi naše glavne skupščine saveza, žup in društev so ponovno zahtevale revizijo zakona. Posebno pa se je zavzela za revizijo zakona Sokolska župa Zagreb, ki je na svoji seji 4. in 5. t. m. izdala o tem naslednjo izjavo: Posebne odredbe zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, zlasti pa tiste o imenovanju uprave, saveza, žup, društev in čet ter o podeljevanju državne pomoči sokolski organizieaji, niso v skladu z načeli samostojnosti in svobode Sokolstva. Naša iskrena želja je bila, da Sokolstvo ostane še dalje organizacija privatne iniciative, posebno pa v tem pogled«, da se vršijo popolnoma svobodne volitve savezne uprave, kakor tildi žup, društev in čet. Prvi korak je bil storjen na letošnji glavni skupščini 12. maja t. 1. v Beogradu, ko je bila sedanja savezna uprava svobodno izvoljena od župnih delegatov. Savez SKJ dobiva letno podpora iz državnega proračuna. Imenovanje uprav in dotacija državne podpore Sokolu sta razlog, da vsa javnost, pa tudi sodišča smatrajo sokolsko organizacijo v nekaterih slučajih za poluradno ali državno ustanovo, ostala javnost pa celo za, ekspozituro režima. Želimo, da bomo in to tudi hočemo po svojih tradicijah, vsenarodna in borbena organizacij» . ža narodne ideale, in da*ostanemo svofiodna br- r ganizacija svobodnih ljudi, ki bo delovala za dobro in napredek celokupnega naroda. Zaradi tega uprava Sokol, župe Zagreb zahteva, da se odpravijo razlogi, ki ovirajo sokolsko delo in poziva upravo Saveza SKJ, da se resno zavzame za izpremembo zakona o Sokolu kr. Jugo- : slavije in to: t. Da se z zakonom potrdijo pravice Sokolstva,: da samostojno voli svoje uprave v četah, ; župah^n savezu, kakor je bilo to na zadnji savezni skupščini in 2. da se iz navedenih razlogov ne daje Sokolstvu stalna državna podpora iz državnega proračuna. Sokolski dom na Viču Petnajst let je minulo, odkar je bil zgrajen na Viču Sokolski dom, ta trdnjava jugoslovanske in napredne misli. Z največjo požrtvovalnostjo in neizmernimi žrtvami so takratni voditelji viškega Sokola postavili dom, kjer bi se vzgajala viška mladina za zveste državljane in odločne značaje v ljubezni do domovine in narodne dinastije. Višlre sokolske vrste so bile vedno do zadnjih let v gotovem sorazmerju in je telovadnica kolikor toliko odgovarjala. Povsem drug položaj pa je nastal za društvo po letu J 930., ko so se zlasti pomnožile mladinske vrstč. Vaditeljski zbor je s težavo zmagoval zelo narasfle telovadne oddelke, povsem pa so premajhni telovadni prostori ovirali sistematično telovadbo. Sokolska telovadnica, kakor je bila zgrajena pred 15 leti, danes ne odgovarja več, če pomislimo, da telovadi danes redno nad 450 sokolske mladeži. Odbor za zgradbo doma in uprava viškega Sokola sta se odločila, da s podporo članstva, prijateljev in dobrotnikov pričneta z adaptacijo Sokolskega doma. V ta namen sta obe upravi razpisali notranje posojilo in zato bratsko prosimo vse brate in sestre ter prijatelje društva, da ne vračajo praznih pol, marveč da podpišejo posojilo in tako pomagajo do adaptacije Sokolskega doma, ki bo z novo ureditvijo ponos viške občine. V nedeljo 14. t. m. bo viški Sokol polagal obračun svojega dela v telovadnici z javnim nastopom. Uprava pričakuje, da bodo prišli v nedeljo v goste bratje in sestre iz Ljubljane in okolice, da tako tudi materialno podpro stremljenje društva. Začetek javne telovadbe ob 16., nato narodna veselica. Na svidenje v nedeljo na Viču. Zdravo! Radio Sreda 10. julija. Ljubljana: 12.00 plošče, 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 plošče, 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 radijski orkester, 18.50 pogovor s poslušalci, 19.10 čas, poročila, vreme, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura: Prof. Jovan Gjorgjevič: Zakaj je Srbija začetkom 19. stoletja postala idealno in politično središče našega naroda? 20.00 plošče, 20.15 simfoničen koncert (prenos iz Rogaške Slatine), 21.30 Sas, poročila, vreme, spored, 22.00 radijski jazz-orkester. Beograd: 20.00 prenos iz Ljubljane, 21.00 zvočna igra, 21.40 radijski orkester. Zagreb: 21.30 plošče. Tuje postaje. Berlin: 20.45 orkestralni koncert, 22.30 nočni koncert, plesna glasba. Beromünster: 21.10 vokalni solo. Breslau: 21.00 komična tragedija. Huizen: 20.05 orkestralni koncert, 21.00 kramljanje, 21.30 simfonična kantata. Lipsko: 20.45 serenadni večer. Luxemburg: 20.45 pester koncert. 21.00 orkestralni koncert, 21.40 operetni izvlečki, solisti in orkester. Rim: 20.40 »Neumna glava« komedija, 21.30 simfonični koncert. Strasbourg: 20.45 simfonični orkestralni koncert. Varšava: 21.00 violina in simfonični koncert. Dunaj: 21.00 orkestralni koncert dunajskih simfonikov. Nacionalna «ra. Prof. Jovan Gjorgjevič predava o temi: Zakaj je Srbija začetkom 19. stoletja postala idealno in politično središče našega naroda? Prenos iz. Beograda. Slabi izgledi za izvoz sadia Letošnja sadna letina gotovo ne bo rekordna, vendar bomo imeli presežek, katerega bo treba prodati v inozemstvo. Trenutno prihaja za ta izvoz v poštev samo Nemčija. Tukaj pa nastane težkoča zaradi visokega salda v kliringu. Naš izvoznik mora čakati na svoj denar pet do sedem mesecev in ker sam nima dovolj glavnice, mu to čakanje zelo ovira poslovanje. Lani so naši izvozniki sadja z. velikim naporom še obdržali trgovske zveze z Nemčijo, toda morali so še pred koncem sezone ustaviti izvoz, ker so njihova denarna sredstva pošla. Ta zapreka bi se dala premostiti na ta način, da se zagotovi izvozniku lombardi-ranje njegovih terjatev iz kliringa po ugodnih pogojih. Narodna banka je sicer spočetka dajala take lombardne kredite, kasneje pa je odkupovala nemške terjatve z visokim odbitkom od 3 do ll0/o tako, da je naš izvoznik bil primoran v sili prodajati svoje terjatve z odbitkom, ki znaša letno obrestno mero od 20 do 24«/«. Obrestna mera za odkup pa ne bi smela biti večja nego 6«/«. Narodna banka je visoki odbitek utemeljevala s tem, da mora računati premijo na valutni rizifco, dasi to ni bilo potrebno, ko imata oba klirinška partnerja dolžnost, da od časa do časa od- Gospodarske vesti — Anketa o nočnem delu v pekarnah. Na poziv ministrstva socialne politike, se je sestala v ponedeljek 8. t. ni. v Beogradu anketa o položaju pekovskih delavcev in odprave nočnega dela v pekarnah. Na tej anketi bodo poleg delodajalcev in delavcev ter njihovih strokovnih udruženj in organizacij vse države sodelovali tudi predstavniki raznih ministrstev, osrednjega urada za zavarovanje delavcev, delavske in obrtne komoro itd. = Anketa za prost uvoz strojev. Z rešitvijo min istrskega sveta o izpromembah in dopolnitvah uvozne in izvozne carinske tarife, z dne 29. novembra 1934, je bilo določeno, da se novi stroji iz tar. br. 649—652, 654, 657, 658, 662, 663, 664, potem novi industrijski aparati iz tar. br. 652 in nove industrijske stiskalnice iz tar. br. 659 morejo uvoziti brez carine, ako se s potrdilom ministrstva trgovine in industrije dokaže, da se ne izdelujejo v naši državi in da jih uvaža industrijsko podjetje, katere osnovanje je odobreno. Finančno ministrstvo tolmači to odredbo v tem smislu, da imajo pravico na ne-zacarinjeni uvoz novih strojev samo ona podjetja, katerim se je osnovanje odobrilo šele po tem, ko je postala zgoraj omenjena rešitev mi-strskega sveta veljavna. Ta praksa vodi do neenakosti, tako da more podjetje, ki se je šele osnovalo, pa čeprav imajo takih podjetij v državi že dovolj veliko število, v polni meri okoristiti z brezcarinskim uvozom novih strojev, dočim morajo že obstoječa podjetja, ki uvajajo nove stroje zaradi modernizacije obrata, da bi mogla vzdržati korak z novimi podjetji, plačati uvozno carino in skupni davek za uvožene stroje. Na predstavko centrale industrijskih korporacij je ministrstvo trgovine in industrije odgovorilo, da je že 25. aprila t. 1. zahtevalo, da se naj uvoz strojev, ki se ne izdelujejo v državi, sploh osvobodi vsake carine. = Stanje hmelja v naši državi. Savinjska dolina: Stanje nasadov je prejkoslej zelo neenakomerno. V pravočasno obrezanih je dosegla rastlina večinoma do vrha in odgnala številne stranske panoge, v slabših in zlasti pozno obrezanih pa je močno zaostala. Sicer pa je rastlina vse-skoza zdrava in čvrsta, vendar zaradi hude suše redita obračunski tečaj. Vprašanje odbitka za odkup terjatev s strani Narodne banke, je bilo lansko leto ugodno rešeno samo za izvoz koruze. Odkup klirinških terjatev je Narodna banka zadnji čas ustavila in daje na take terjatve samo kredit do višine 50"/«, pa še to ne vsakemu. Poleg tega zahteva od izvoznika še podpis enega ali dveh dobrih žirantov, kar nikakor ni potrebno. Nehote pride človeku na misel, da te zapreke in težkoče koristijo onim izvoznikom, ki imajo dobre financijske zveze. Pri takih razmerah bo vsak izvoz v Nemčijo nemogoč in bo težko prizadet naš kmet, ki že danes prihaja k trgovcu po predujme, da more spraviti žetev pod streho in plačati delavce. Izvozniki sadja imajo pri sedanjem kupovanju velik riziko, ker ne morejo kalkulirati in običajno se dogaja, da zaključujejo Izvozne kupčije z izgubo samo zaradi teh težkoč, ki bi se mogle odpraviti. če bodo letos vladale lanske razmere, bomo doživeli z izvozom sadja katastrofo, ki bo težko zadela naše kmečko gospodarstvo. Izvozniki iz Dravske banovine bodo sklicali zaradi tega posebno anketo, na katero bodo pozvali tudi narodne poslance. in vročine polagoma zaustavlja rast in odganja v cvet. Zadnje dni je le padlo zopet nekaj dežja, kar bo tudi stanju nasadov še znatno v prid. V kupčiji je položaj neizpremenjeno miren in brez prometa. — Vojvodina: Hmeljski nasadi se dobro drže in zlasti zgodaj rezani obetajo prav dobro, pa tudi ostali se lepo razvijajo. Semtertje se cele rastline naenkrat začno sušiti, čemur pa je menda vzrok le nezadostna pozornost pri osipavanju. V kupčijah je nadalje mirno ter je bilo le nekaj brezpomembnih zaključkov za lanski pridelek po 15—20 Din za kg. = Japonska se interesira za romunske žitarice, povrtnino in petrolej. Po vesteh iz Japonske je izložba rumunskih produktov v Jokohami izvala med japonskimi trgovskimi krogi veliko zanimanje. Mnogi japonski trgovci so zaprosili pri rumunskem poslaništvu v Tokiu za informacije v svrho navezanja gospodarskih stikov med rumunskimi izvozniki in japonskimi uvozniki. Romunsko poslaništvo v Tokiu je posdalo romunskemu Eksportnemu zavodu celo vrsto takih vprašanj. Japonci se najbolj zanimajo za žitarice, zelenjavo in petrolej. Zaradi tega predlaga romunsko poslaništvo v Tokiu, naj se priredi na Japonskem široko zasnovana propagandna akcija v zvezi z ekskurzijo romunskih trgovcev na Japonsko. Taka akcija bi mogla Romuniji odpreti nepredvidne možnosti plasiranja svojih proizvodov na Japonskem, v Mandžuriji, na Ktiajskem in drugih državah Daljnega Vzhoda. = Letošnji romunski izvoz pšenice in koruze. Koruzna letina v Romuniji se ceni na 500.000, pšenična pa na 300.000 vagonov. Za. domači kon-zum se bo porabilo 400.000 vagonov koruze, pšenice pa 240.000 vagonov, tako da bo za izvoz ostalo 100.000 vagonov koruze in 50 do 60.000 vagonov pšenice. Dobave: 5. avgusta se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo bakra, svinca, cinka in kositra. Dne 5. avgusta se bo vršila pri Upravi skladišča 1. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertaa licitacija glede dobave električne peči. Dne 25. julija se bo vršila pri Komandi granične trupe v Skoplju ofertna licitacija za dobavo 1000 kom. elementov za telefonske centrale. Dne 25. julija *e bo vršila pri Upravi drav-' ske radionice v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo raznega lesa. Dne 10. julija se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju ofertna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.) Borzna poroiiia DEVIZE Ljubljana, 9. julija. (S primo Narodne banke). Amsterdam 2961-73 do 2976-32, Berlin 1749-20 do 1763-08, Bruselj 733-47 do 738-54, Curib 1424-22 do 1431-29, London 215*19 do 217-25, Newyork 4306-45 do 4342-77, Pariz 287-92 do 289-36, Praga 181-62 do 182-72 Trst 358*06 do 361-14. Curih, 9. julija. Beograd 7-—, Pariz 20'2175, London 15-15, Newyork 304-75, Bruselj 51*55, Milan 25-165, Madrid 41-90, Amsterdam 207-825, Berlin 123-20, Dunaj 57-60, Stockholm 78-10, Oslo 76*10, Kopenhagen 67-60, Praga 12-76, Varšava 57-80, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 2'50, Helsingfors 6’69, Buenos-Aire» 0-8075. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 9. julija. Invest, pos. 80 do 82, 7% Bler. 77 do 78, 8% Bler. 66 do 67, Agr. obv. 1921 45 do 47, bčglučke obv. 63 do 64, Obv. štab. pos. 1931 78 do 81. Beograd, 9. julija. 7% drž. inv. pos. 82 do 81 (81), 4% agr. obv. 47'50 do 46‘50 (47), 7% stat), pos. v Parizu — 82.50 (82.50), 6% beglücke obv. 65-75 do 65"25 (65"75 do 65-25), vojna škoda prompt 372 do 371 (374 do 371), ultimo julij (370), ultimo oktober 372 do 371 (372 do 370), ultimo november 371-50 do 371 (370-50), 7% Bler. 68 do 67-50. Agr. Priv. banka 230 do 228-50 (230 do *228). Zagreb, 9. julija. 7% invest. pos. 80 n, vojna škoda 367*50—368—367-50—368. juli-avgust 367 do 369, september 367 do 368, 4% agr. obv. 46 n, 7% Bler. 66-75—67—66-75—67-50, 8% Bler. 77 do 78, 6% beglučke obv. 63-25—63-50—64, Nar. banka 5700 n, Agr. pnv. banka 228 n, Dunaj-Zagreb klir. 876—886—881, Dunaj-Beograd klir. 887 do 877, Grčija-Beograd klir. 36 pon.. Priv. Wir. London-Zagreb 233-37—234-97—234-17, Priv. klir. London-Beograd 234.92—233.32, Priv. klir. Madrid-Beograd 605 pon, Trboveljska 90—100, Šećerana Osijek 140—155. BLAGO Ljubljana, 9. julija..— Koruza: franko vagon bačka postaja 78 do 80, franko vagon banatska postaja 76 do 78, Žinkvanlin, franko vagon bačka postaja 110 do 112‘50. Oves: franko vagon slavonska postaja 100 do 102. Pšenica; franko vagon bačka postaja 117-50 do 120, franko vagon banatska postaja 115 do 117-50. Moka: pšenična Og, bačka postaja 190 do 200, pšenična Og, banatska postaja 195 do 205, pšenična 2, bačka postaja 170 do 180, pšenična 5, bačka postaja 150—160. Otrobi: pšenični, franko vagon bačka postaja 100 do 105. Sombor, 9. julija. Pšenica: slavonska 114 do 116. Ječmen: bački in sremski novi 63—64 kg 72-50 do 75. Koruza: bačka in sremska 76 do 77. bačka in sremska avgust 77 in 79. Otrobi: bački 78 do 80. Vse ostalo neizpremenjeno. tendenca neizpremenjena, promet 30 vagonov. Novi Sad, 9. julija. Pšenica: bačka 115 do 118, bačka potiska 118 do 125, slavonska 1L5 do 117, sremska 114 do 116, banaška 112 do 118.Ku-ruza: bačka m sremska 76-50 do 77-50, banaška 74 in 75. Moka: bačka in banaška 0g in Ogg 190 do 210, št. 2 170 do 190, št. 5 150 do 170, št. 6 130 do 150, št. 7 110 do 120, št. 8 85 do 90. Vse ostalo neizpremenjeno, tendenca mirna, promet srednji. Budimpešta, 9. julija. Tendenca prijazna, promet minimalen. Kornza: julij 11-18-20 dol 1-19-21, avgust 11-13-15 do 11.-15-16, maj 10-80-85 do 10-84-86. Chicago, 9. julija. Pšenica; julij80-25, september 81-5, december 84125. Koruza: julij 81-75, september 75-375, december 6275. Oves: julij 31-625, september 3375.RŽ: julij 4375, september 47-—. Wimp. pšenica: julij 80'—, avgust 80-25, oktober 83-375. POVPRAŠEVANJA Ljubljana, 9. julija. Smrekove foderinc v različnih merah. la. parjene bukove frize, suhe in sveže, od 40 cm naprej, 27 mm, 8—12 cm. la. rezana lipovina. la. orehovi hlodi in oreh. boules. Javorjevi hlodi do 2-40 m naprej s precejšnjim odstotkom od 4 in naprej, cilindrični, ravni, za furnir. Borov rezan les v različnih dimenzijah, bosanski in štajerski les, približno 310 m3, Ta., brez grč. Tesani trami 10/M), 10/13, 13/16, 4 d« 10 m. Paralelno ostrorobo rezane deske III/TVa, 48 m/m od 17 cm naprej in 28 m/m 16 cm širine, 4—8 m. 150 m3 testonov 20 m/m. 2.25 m, 10 cm naprej I/II/HI monte. 1 vagon javorjevega rezanega lesa I/Ila. Lipov rezan les I/IIa, 50 do 100 ni/m, ev. v debelejših dimenzijah. Orehovina la, 35 cm 0, 1-40 m naprej. 3 vagon buk. friz la, 26 m/m, 6—7 cm, 35—50 cm. Brestovina l/fla, 22 cm naprej, 40—100 m/m, 2—5 m. Lipovina ca 50 m3 I/IIa, od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2 do 5 m. I/IIa jesenovina, od 20 cm naprej, 50 do 100 m/m, 2—5 m. Beli javor 1/IIa, od 25 cm naprej^?—100 m/m, 2—4 m. I/IIa jesenovina (bou-lee) 1—3 m. la. hrast, frize 27 m/m, 80—50 cm, 5, 6, 7 cm. I/IIa hrast, frize 8—12 cm; Jesenovi hlodi s srednjim premerom 40 cm. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi sc plačljivi takoj pri naročilu. DO DIN 5000-— MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novo«. Elektroipotorji no t («liki izbiri no nrodaj. lastna dtlatnica za previjanja in popravljanje dinamov, avto-[linam, elektromotorjev ter vseh eiektroanara-lav. buSajem vse električne instolacito za tazsveiljavo in porjon * fltKIKOPOPJftJf FRANJO PERCINIIĆ-Ljubljana IfLffOH 2371 SOSPOSVEISK« CESM IB fZDELUlE KLISftMM ST. DETI L 3 U BI. 3 O U Q • D O L M O T I W O V Q UL. 1 3 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. UUBUARA Gledališka 12, Telet. 38-K Za pismen odgovor priložite 3 Dfn v znamkah Emil Vathek: 69 Kri ne kliie po mašievan/u... Pri moji veri, menda mu ne bom več mogel podati roke, si je mislil. V teh stvareh je bil pruskega baziran j a. V pruski armadi ne zarohni častnik, ako odkrije napake moštva, nikoli neposredno na vojake. Pokliče podčastnika in ga ošteje. To je zelo lep sistem, častnik se pred moštvom ne kompromitira in podčastnik postaja moštvu bog*. Moral bi to prepustiti sodišču, je pomislil, to je bila stvar za kakega madžarskega korporala. Pripravil ga je s tem ob tri hsmrtitvene premije. Toda vse to preudarjanje ni ničesar izpremenilo ha njegovem sklepu, da bo to stvar utajil. Za nič na svetu se ne sme dopustiti, da bi se ta stvar razvedela. Bilo je vse tako šovinistično; to bi bilo lepo, tale fant iz dobre praške nemške rodbine, ki je dal usmrtiti tri njihove rojake. Po njegovem trdnem Prepričanju ta stvar sicer ni spada pred katerokoli državljansko sodišče te dežele, ker je bila nositeljica kaznovalne pravice armada stare monarhije, ki je ni kilo več, toda vedel je iz izkustva, kako svojevoljno ^ razlaga pravo, če bi to izvedelo njihovo časopisje, ki se je še danes čudilo, zakaj niso Wilhelma živega ^kuhali v konopnem olju, bi se začela lepa gonja za hjegovim ubogim fantom. Ostalo ni nič drugega kot beg v tujino. Toda havzlic temu, da je včasih sam sebi lagal, govoreč o Nemčiji kot o obljubljeni deželi vseh Nemcev, je l0l€l nekaj zoper njo, nekaj, kar bi na prvi pogled razumel vsak avstrijski Nemec. Čeprav je njegov rod |zviral od tam, se Astenburg, kadarkoli se je peljal 13, ni nikoli čutil tam doma. To mu je bilo nepri- jetno in ni mogel tega razumeti. Da bi prišel temu do dna, je preživel tam dvakrat zaporedoma svoj dopust, menč, da se bo, če ostane dalje časa med rajhovskimi Nemci, laže z njimi vživel kot pri površnih obiskih. Toda končalo se je z neuspehom. Ta dežela mu je bila, naj si je še tako prizadeval, da bi jo razumel, nevljudna, mrzla. Ni se mogel otresti dojma, da je med sovražniki. Sidra njegove rodbine so se nedvomno navzlic njegovemu godrnjanju držala dna njegove današnje domovine. To je bila ena tistih ugank, ki jih je življenje polno. Bil je doma med tujci in v tujini je bil med svojci. V kolikor je poznal Bernardove nazore, je vedel, da so še bolj zaostreni proti rajhovskim Nemcem kot njegovi. Bal se je težkoč, ko ga bo pošiljal tja. Najrajši bi ga tja ekspediral tako, da bi mu zamolčal, zakaj to dela. Ko je pomislil, da bi se moral z Bernardom pogovarjati o tej gnusni stvari, se je v njem vse upiralo. Bilo mu je nekako tako, kakor da mu grebe po drobovju. Toda bilo je skoraj gotovo,'da Bernard ne pojde zlepa tja. če nič drugega, ga bo ozir na Sabino dovedel do tega, da bo odklonil. Potem bo treba vgrizniti v kislo jabolko ter mu reči, da je na begu njegova edina rešitev. Dobro, je pomislil, povem mu to, vendar ne danes. Zdaj je prišla Julija ter javila, da je tisti dolgi gospod spet prišel in da bi rad z njim govoril. 5. Astenburg' je takoj spoznal, da ni nič dobrega v tem. Ta vran j e . prišel morda zato pred dogovorjenim rokom, ker se je premislil in noče čakati tako dolgo. Ustrašil se je ter naročil Juliji, naj ga privede. Potem mu je šel naproti, prav prijateljsko se mu smehljaje. Kakor da bi mogla takšna malenkost napraviti tega ljudožrea neškodljivega! »Ne vem, čemu naj bom hvaležen za ta obisk,« ga je nekako proseče ogovoril. Letz se je namrdnil: »Ne vem ali boste čez nekaj časa govorili o hvaležnosti,« je zakrakal. »Smem sesti? Poslušajte, ljubi gospod Astenburg, včeraj sem odšel od vas, ne da bi bila prerešetala vseh okolnosti, ki bi to zaslužile. Za eno tudi še nisem vedel.« Astenburg se je ustrašil. Bil je tako pi'eplašen, da se mu je porodila celo budalasta misel, namreč ali mu ta človek ni prišel morda povedati, da je Bernard ponovil to še kje drugje. »Gospod major, gospod major,« je proseče vzkliknil, »kaj sem vam storil, da me hodite zmerom samo strašit?« »Mislite, da me to veseli?« se je obregnil Letz. »Prišel sem vendar predvsem v vašem interesu. Pojavila se je nova okolnost, ki jo morate gotovo poznati. Nisem prav seštel njegovih žrtev, meram jim prišteti še eno. Neki češki mladenič, ki je bil v oddelku, kateri je tisto naredil, ni mogel tega preživeti in je izvršil samomor. Po mojem mnenju ima vaš sin na vesti tudi to življenje.« Gospod Astenburg se je komaj premagal. Kdaj bo tem grozotam konec? »Tega mi je res zelo žal,« je zamrmral. »Ubogi fant... Toda menda vendar nočete trditi, da je moj sin nekaj takega nameraval?« »Ni nameraval,« je zakrakal Letz. »še tega bi bilo treba, da bi bil to nameraval. Sicer pa vi ne morete drugače govoriti, to razumem. Toda če bi hoteli biti le količkaj pravični, bi mi morali priznati, da je bilo to najhujše duševno nasilje, ko je komandiral Ceha, da mora usmrtiti svoje nedolžne rojake. To bi že moral človek njegove inteligence vedeti, tla nekaj takega ne ostane brez posledic.« Bernard bi se moral očitno pri tebi učiti takšnega nežnočutja, je pomislil nejevoljno gospod Astenburg. Kdo bi iskal toliko nežnosti pri gospodih oficirjih ... Vendar pa je bilo brez smisla, da bi se z Letzem prepiral. »No, ali ne mislite, major,« je pomirljivo pripomnil, »da bi bil čas, te-le stare pripovedke že vendar končno zagrniti v molk?« Dalini vzhod in bližnia nevarnost Ko govorimo o vzhodni Aziji, uporabljamo izraz Daljni vzhod, ali pa je ta v resnici tako oddaljen? Tako se vprašuje dopisnik »Češkega Slova« in dokazuj«, da bi se morali že enkrat odvaditi te terminologije. Je namreč nejasna, nedoločena in celo nevarna. Daljni vzhod ni več tako daleč. V prejšnjih časih je bil v resnici na drugem koncu sveta in pomorsko potovanje v ve kraje je bila prava avantura. Ali je bil zapad v'resnici tako daleč, ko so Američani pošljali svoje legije v Francijo? Ali niso fantje z Daljnega zapada padali pri Verdunu ravno tako, kakor njihovi tovariši z bližnje Evrope? Takrat leta 1914. niso leteli iz Prage v Vladivostok kakor danes, vojna industrija je proizvajala navadne igračke v primeri z današnjo moderno tehniko. Ne smemo misliti, da je ta Vzhod tako daleč, da bi nas ne brigala vojna, ki tam lahko vsak dan izbruhne. In nevarnost te vojne se veča iz dneva v dan. V vprašanjih svetovne politike je sicer vse &e negotovo: kdaj vojna izbruhne in kdo bo igral glavno vlogo? Rusija in Japonska ali Japonska proti Rusiji in USA? Japonska in Nemčija proti Rusiji in evroskemu bloku? Kaj pa bodo počele Anglija, Francija, Nizozemska in druge države? * Pred nekaj tedni je zavladal nemir zaradi vzhodne kitajske železnice. Kitajska železnica pa je samo izgovor. Izgovor so tudi ribarske koncesije v ruskih vodah. Ravno tako tudi petrolejski vrelci na severu polotoka Sahalina. Brez dvoma so vse to zelo dragocene in stra-tegično važne stvari: železnica, petrolejski vrelci, ribarske koncesije. Vendar kaj značijo vse te stvari proti ogromni, prastari, brezkončni Aziji? Tu gre namreč predvsem za Azijo. Spretnost je samo v tem, pogoditi pravi trenutek, ko je napadalec močan in protivnik slab. Ali izgleda, da »o drugače tako čili Japonci, ki jim je od zaključka svetovne vojne šlo vse gladko izpod rok, ta trenutek zamudili? Prilika je bila takrat, ko je stala Rusija v svetu osamljena, ko , je Mandžurija (tudi brez formalne proglasitve mandžurskega cesarstva), postala japonska provinca in ko na meji Mongolije še niso ulale najboljše ruske legije pod poveljstvom generala BlUcherja in ko Vladivostok še ni bil odlično zavetišč« ruske flote. V tem času se je marsikaj spremenilo: kapitalistična Amerika.je ponudila komunistom roko, da bi ji bila druga roka proti Japoncem tem svobodnejša. Na evropskem kontinentu je razpredena mreža pogodb in paktov bolj razčlenjena kakor mandžurska železniška mreža, ki daje Japoncem toliko dela. Sprejem Sovjetov v Ženevi je eamo nadaljnja etapa v razvoju, ki je nihče pred leti ni, pričakoval. * Izgleda, da je Rusija zmagovalka v diplomatskem boju. Ima pa tudi še drugo dragocenejšo prednost: ilegalno miniranje Japonske in Mandžurije. Preko mandžurskih gora so v južno Japonsko prodrle komunistične ideje med delavstvo v Osaki in Kobi. Tako se lahko tolmači mrzlična naglost, s katero tokijska vojaška vlada sili v ofenzivo. Z vsakim dnem narašča podzemski boj. V raznih notah, ki so jih ruska in japonska vlada izmenjavati, ni niti besedice o tem podtalnem boju. In vendar je ta boj tu, ki je mnogo važnejši kakor pa cena 1726 km vzhodne kitajske železnice ali pa napadi banditskih čet na nedolžne potnike. . ■ * Epohalna iznajdba Mož ima na roki rokavico, z njo je pa zvezana baterija na pasu s 1500 volti. Električni tok je torej tako močan, da tudi najmočnejši človek otrpne, samo če ga potipaš s to rokavico. Izum bo upeljala nev-yorska policija, čez leta bodo pa morda tudi naši orožniki in stražniki v taki rokavici podajali roko in ne bo jim treba več niti pendreka niti verig. To je samo en del borbe na azijskem kontinentu. Važnejši del pa se odigrava v vodah Tihega oceana. Ko bo ta boj zaključen, bo morda tudi »Tdik ocean spremenil svoj naziv. Ko čitamo ruske vesti, dobivamo vtis, da je konflikt na Daljnem vzhodu čisto japonsko-ameriška zadeva. Ta pomeni, boj na morju in v zraku. Japonska nima dovoljnih količin siro-vin, poleg tega je obkoljena z nizom otočja, ki pripada Američanom ali drugim državam, ki so sovražno razpoložene proti Japonski. Filipini in Havaj so ameriški, zato je Japonska na Mar-janskem in Karolinškem otočju, ki leži med Filipini in Havajskimi otoki, izgradila ogromno utrjeno luko za svojo floto. Tu namreč Japonska izvršuje, mandat Društva narodov. Na obeh nizozemskih otokih Borneo in Sumatra je vse urejeno tako, da japonskim plantažam upravljajo bivši vojaki. Na portugalskem otoku Makao Se japonski vpliv širi ravno tako kakor na Sahalinu, katerega južni del je v rokah Japoncev. * Kitajska je zagonetka. Ako vprašamo ljudi, ki s