raziskovalna dejavnost 95 Biomechanics of running: kinematic and kinetic injury risk factors Abstract Due to its accessibility, low cost and well-known health benefits, running has become one of the most popular sports in the world. With its increasing popularity the number of running related injuries, especially in the lower extremities have increased. The most common are plantar fasciitis, Achilles tendinopathy, patellofemoral pain syndrome, iliotibial band syndrome and tibial stress fracture. In this review paper, we explored the novel insights on the field of biomechanical running-related injury risk factors. We focused on individual injuries, rather than injury risk in general. We found out that certain biomechanical risk factors are similar across injuries. For primary prevention purposes, elimination of all running-related injury risk factors seems reasonable, while more attention should perhaps be given to injury-specific risk factors in secondary and tertiary prevention. Based on the litera- ture review, we also found out that sex is an important factor in running-related injury incidence; male runners are more prone to develop Achilles tendinopathy, while female runners more often sustain patellofemoral pain syndrome and iliotibial band syndrome. The main limitation of the research that we reviewed is in the lack evidence regarding causal relationship between biomechanical risk factors and injury occurrence. Key words: running, kinetics, kinematics, running related injuries. Izvleček Zaradi dostopnosti, cenovne ugodnosti in znanih zdravstvenih koristi je tek postal eden izmed najpopularnejših športov na svetu. Z naraščanjem njegove priljubljenosti se je povečalo tudi število z njim povezanih poškodb, predvsem spodnjih okončin. Med njimi so najpogostejše: plantarni fasciitis, tendinopatija ahilove tetive, patelofemoralni bolečinski sindrom, sindrom iliotibialnega trakta in stresni zlom golenice. V tem preglednem članku smo raziskali novosti na področju poznavanja biomehanskih dejavnikov tvega- nja za poškodbe pri teku ter jih primerjali s preteklimi sistematični- mi pregledi literature. Pri tem smo ločeno obravnavali posamezne poškodbe. Ugotovili smo, da so nekateri biomehanski dejavniki pojavljajo pri več poškodbah. Za primarno preventivo je najverje- tneje smiselno odpravljati vse znane dejavnike tveganja, medtem ko se v sekundarni in terciarni preventivi lahko več pozornosti na- meni dejavnikom, značilnim za poškodbo, ki jo je športnik utrpel. Na podlagi pregleda smo ugotovili tudi, da je pojavnost poškodb odvisna tudi od spola vadečih; pri moških je pogostejša tendino- patija ahilove tetive, medtem ko več žensk utrpi patelofemoralni bolečinski sindrom in sindrom iliotibialnega trakta. Glavna omeji- tev raziskav na področju je šibkost dokazov o vzročno-posledičnih povezavah med biomehanskimi lastnostmi teka ter pojavnostjo poškodb. Ključne besede: tek, kinetika, kinematika, tekaške poškodbe. Pia Mušič 1 , Špela Bokal 1 , Žiga Kozinc 1,2 , Nejc Šarabon 1,3 Biomehanika teka: kinematični in kinetični dejavniki tveganja za nastanek poškodb 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola 2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Koper 3 S2P , Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana 96 „ Uvod Čeprav sodi tek med dokaj nenevarne atletske discipline, lahko v primeru preo- bremenitev nastanejo številne poškodbe, predvsem v področju spodnjega uda. Na tveganje za nastanek poškodb imajo velik vpliv biomehanski dejavniki. Pri teku na daljše razdalje so značilnejše preobremeni- tvene poškodbe, medtem ko se pri šprintu pogosteje pojavljajo akutne poškodbe (Ha- meršak, 2011). Poročano je bilo, da kar 10,9 % tekačev, ki se prvič srečajo s tekom in kratek čas izvajajo tekaški program, utrpijo poškodbo. Zače- tniki utrpijo daleč največ poškodb (84,9 % vseh poškodb). Ena izmed študij je poka- zala, da kar 32 % tekačev letno utrpi preo- bremenitveno poškodbo, od tega je največ (22 %) poškodb ahilove tetive, sledijo plan- tarni fasciitis (16 %), patelarna tendinopatija (13 %) in sindrom iliotibialnega trakata (7 %) (Hamed Mousavi, Hijmans, Rajabi, Diercks, Zwerver in Worp, 2019). Med tekom se sile in navori prenašajo med sklepi spodnjih okončin ter navzgor po celotni kinematični verigi spodnjih okončin in trupa. Biome- hanske spremembe v stopalu povzročajo povečane obremenitve tudi proksimalnih struktur (Hamed Mousavi idr., 2019). Strate- gije učenja boljše tehnike teka so učinko- vite za odpravljanje simptomov poškodb spodnjih okončin (Barton idr., 2016). Zato je potrebno poznavanje kinematičnih in kinetičnih dejavnikov tveganja za nastanek posamezne tekaške poškodbe, saj tako laž- je pripravimo uspešne preventivne ali kura- tivne strategije namenjene preprečevanju oziroma odpravljanju s tekom povezanih poškodb. Na dolgi rok je to v veliko pomoč strokovnjakom s področja gibanja, ki se dnevno ukvarjajo s poškodovanimi tekači (Hamed Mousavi idr., 2019). Številni sistematični pregledi znanstvene literature so poročali o dejavnikih tveganja za nastanek poškodb pri teku (Saragiotto idr., 2014; van der Worp idr., 2015; Ceys- sens idr., 2019). Enotno poročajo o močni povezavi med pojavnostjo poškodb in ko- ličino treninga ter predhodno poškodbo. Medtem so biomehanski dejavniki manj raziskani, saj so v nedavnem pregledu li- terature kot dejavnik tveganja zanesljivo potrdili le povečan primik kolka med fazo opore. V tem članku smo pregledali naj- novejšo znanstveno literaturo, pri čemer smo se osredotočili na povezave med bi- omehanskimi dejavniki in tveganjem za posamezne poškodbe. Domnevali smo, da so biomehanski dejavniki za nastanek posameznih poškodb različni, kar bi po- menilo, da morajo biti pristopi k preventivi (predvsem sekundarni in terciarni) za vsako poškodbo specifični. Pregledali smo novo- sti na omenjenem področju (zadnjih 5 let) in jih primerjali s preteklimi sistematičnimi pregledi literature. Slika 1. Potek iskanja člankov. Legenda: n označuje število člankov. raziskovalna dejavnost 97 „ Metode Izvedli smo sistematičen pregled strokov- ne in znanstvene literature v medicinski in znanstveni podatkovni bazi PubMed. Iska- nje literature v podatkovni bazi je potekalo v novembru 2019 s pomočjo naslednjega iskalnega niza: (running NOT barefoot) AND (injuries OR risk factors) AND (biome- chanics OR kinematics OR kinetics) AND (syndrome OR tendinitis OR fasciitis OR stress fracture). Slika 1 prikazuje potek iska- nja in preverjanja člankov, ki je bilo razde- ljeno na več faz, preko katerih smo vključili vse merodajne članke, objavljene v obdo- bju zadnjih 5 let. „ Rezultati in razprava V končni izbor smo uvrstili 41 študij. V na- daljevanju povzemamo ugotovitve po po- samezni izbrani poškodbi. Plantarni fasciitis Longitudinalni stopalni lok je pomemb- na anatomska struktura, ki sodeluje pri porazdelitvi in prenašanju obremenitev med tekom. Opravljanje svojih funkcij mu omogoča štirislojna zgradba, ki sestoji iz plantarne fascije, plantarnih intrinzičnih in ekstrinzičnih mišic ter plantarnih ligamen- tov. Te strukture skupaj s kostmi povečuje- jo togost stopalnega loka med aktivnostmi (Kirby, 2017). Preobremenitev plantarne fascije je tretja najpogostejša poškodba tekačev. Označu- je mišično-skeletno poškodbo, za katero je značilna bolečina v predelu narastišča plantarne fascije na petnico (Ribeiro, João, Dinato, Tessutti, in Sacco, 2015). Ribeiro, Sacco, Dinato in João (2016) so raziskovali kinematične spremembe teka po nastan- ku plantarnega fasciitisa. Kot enega izmed dejavnikov tveganja avtorji navajajo pove- čan medialni longitudinalni stopalni lok, ki lahko povzroči večje sile na sprednji del stopala tekom koncentrične faze tekaškega koraka. Ugotovili so tudi povečan statični valgus, ki lahko med tekom vpliva na doda- tne obremenitve zadnjega dela stopala ter predstavlja dejavnik tveganja za nastanek poškodbe (Ribeiro idr., 2016). Kinetične spremembe po plantarnem fa- sciitisu so raziskovali tudi Ribeiro idr. (2015). Njihova študija je pokazala povečane plan- tarne obremenitve za 20 do 80 % (v dina- mičnih pogojih) na zadnjem delu stopala. Kronične preobremenitve plantarne fascije povzročijo njeno raztezanje ter posledično vnetje, degeneracijo, fragmentacijo in tvor- bo fibroze (Chang, Kent-Braun in Hamill, 2012). Z danimi spremembami petna bla- zinica izgubi elastičnost, kar skupaj privede do odpovedi absorpcijskega mehanizma udarcev med tekom. V nekaterih študijah so poleg zmanjšane elastičnosti plantarne fascije ugotovili tudi njeno stanjšanje, kar še dodatno negativno vpliva na sposob- nost prenašanja obremenitev (Ribeiro idr., 2015). Te ugotovitve so dopolnili Cheung, Sze, Mok in Ng (2016), ki so ugotovili, da ne- zadostno oporo medialnemu vzdolžnemu stopalnemu loku lahko povzroča tudi atro- fija intrinzičnih mišic petnega dela stopala, kar prav tako povzroča povečano obreme- nitev plantarne fascije in s tem tveganje za poškodbo. Nismo zasledili sistematičnega pregleda literature, ki bi povzemal bio- mehanske dejavnike tveganja za nastanek plantarnega fasciitisa pri tekačih. Starejše študije so poročale tudi o povečanem ob- segu upogiba gležnja pri tekačih s plantar- nim fasciitisom (Riddle idr., 2003). Tendinopatija ahilove tetive Mesto poškodbe ahilove tetive se najpo- gosteje nahaja 2 do 6 cm od narastišča na petnici (Longo, Ronga in Maffulli, 2009). Simptom je bolečina, ki se poslabša z ak- tivnostjo, še posebej, če oseba predhodno dlje časa miruje (Pearce, Carmichael in Calder, 2012). Njena pojavnost je večja pri moških kot pri ženskah (Hootman, Macera, Ainsworth, Addy, Martin in Blair, 2002). Wnuk, Mizia, Rutowicz in Walocha (2017) so ugotovili, da je eden izmed dejavnikov tveganja za pojav tendinopatije ahilove te- tive sesedanje naravnega stopalnega loka. Povečanje prečne dimenzije stopala avtorji povezujejo s slabšo zmogljivostjo stabiliza- torjev prečnega loka stopala, pasivnih glo- bokih prečnih metatarzalnih ligamentov in aktivnih mišic v fazi opore tekaškega kora- ka. Omenjene spremembe lahko privedejo do biomehanskih motenj sklepov spodnjih okončin (Wnuk idr., 2017). Becker idr. (2017) so poročali, da je pri poškodovanih tekačih stopalo dlje časa v everziji med fazo opore, medtem ko so bile kotne hitrosti in ampli- tude gibanja gležnja in stopala v čelni rav- nini enake kot pri nepoškodovanih. Spremembe pri tendinopatiji ahilove tetive so raziskovalci opazovali tudi v kolčnem sklepu. Franettovich Smith, Honeywill, Wyndow, Crossley in Creaby (2014) so ugo- tovili spremenjeno živčno-mišično kontro- lo kolka. Rezultati njihove študije kažejo, da imajo tekači s to poškodbo kasnejšo in manj časa trajajočo aktivacijo mišic glute- us medius in maximus. Po mnenju avtor- jev so spremembe v zadnjičnih mišicah lahko tudi posledica in ne vzrok prisotne bolečine in spremenjene funkcije. Ome- njeni mišici sta pomembni za stabilizacijo medenice in stegnenice v fazi opore, zato se posledice lahko kažejo tudi v prekomer- nem primiku in notranji rotaciji kolka. Vpliv na kinetiko kolka so raziskovali tudi Creaby, Honeywill, Franettovich Smith, Schache in Crossley (2017). Njihovi rezultati o poveča- nem navoru in impulzu navora v kolčnem sklepu kažejo na spremembe ostalih mišic in pasivnih struktur, ki skupaj ustvarjajo na- vor. Njihovi rezultati so pokazali pomemb- ne razlike v kinetiki in kinematiki kolka in ne gležnja, s čimer se kaže pomembna pove- zava omenjenih dveh sklepov tekom giba- nja. Avtorji sklepajo, da bi do sprememb v kolku lahko prišlo kot mehanizem prepre- čevanja povečanega navora v gležnju in s tem zmanjšanje obremenitve na ahilovo tetivo, do katere bi lahko prišlo pri tej po- škodbi. Poudarjajo tudi, da iz raziskave ni znano ali so spremembe dejavnik tveganja ali posledica poškodbe, lahko celo kombi- nacija obojega (Creaby idr., 2017). V nedav- nem pregledu literature (Sancho idr., 2019) so, čeprav z zadržkom zaradi slabše kako- vosti dokazov, navedli kot dejavnike tvega- nja še povečan vrh navora v smeri zunanje rotacije kolka in manjšo togost spodnjih udov med poskoki. Patelofemoralni bolečinski sindrom Patelofemoralni bolečinski sindrom (v na- daljevanju PFP; angl: “patellofemoral pain”) je najpogostejša preobremenitvena po- škodba v kolenskem sklepu pri splošni po- pulaciji (Lopes, Hespanhol Júnior, Yeung in Costa, 2012) in med tekači (Luz idr., 2018). Predvideva se, da se mehanika teka pri moških in ženskah spremeni drugače, še posebej, če v ozir vzamemo dejstvo, da sta prevalenca in incidenca PFP pri ženska večja (Bazett-Jones idr., 2013). Nastanek po- škodbe je običajno povezan s povečanimi obremenitvami na patelofemoralni sklep, ki lahko med tekom znašajo 4–10 kratnik telesne mase (Vannatta in Kernozek, 2015). Med tekači s PFP so opazili spremembe mehanike spodnjih okončin in sicer pove- čan primik kolka v fazi opore (Barton, Levin- ger, Menz in Webster, 2009) in impulz navo- ra v smeri odmika kolka in kolena (Willson in Davis, 2009). Wilson idr. (2015) so prav 98 tako opazili večji primik kolka v fazi opore (1,3°) in večji impulz navora v smeri odmi- ka kolka (4 %) ter kolena (5 %) po utrujanju pri moških in ženskah. Luz idr. (2018) so v skupini preiskovancev s PFP opazili večji obseg giba everzije zadnjega dela stopala in primika stegnenice v fazi opore v primer- javi so kontrolno skupino. Poročali so tudi o močni povezavi med omenjenima spre- menljivkama. Nekatere dosedanje študije so pokazale pomembnost odmikalk kolka za ohranjanje stabilnosti pri enonožnih obremenitvah. Aktivacija odmikalk pri PFP zmanjšana (Barton, Lack, Malliaras in Mor- rissey, 2012). S povečanjem jakosti odmikalk kolka bi lahko tako izboljšali kinematiko kolenskega sklepa z zmanjšanjem valgusa kolena in primernejšim drsenjem pogačice (Taylor-Haas, Hugentobler, DiCesare, Hickey in Bates, 2014). V sistematičnem pregledu literature (Neal idr., 2019) so poročali še o zmanjšani jakosti iztegovalk kolena kot de- javniku tveganja za nastanek PFP . Sindrom iliotibialnega trakta Sindrom iliotibialnega trakta (v nadaljeva- nju ITB; angl: “iliotibial band”) je pogosta preobremenitvena poškodba, ki dvakrat pogosteje doleti ženske kot moške. Funk- cija ITB je stabilizacija lateralne strani kolka in kolena ter omejevanje primika kolka in notranje rotacije kolena (Fredericson idr., 2000). Povečan primik kolka lahko poveča razteg ITB med fazo opore pri teku, med- tem ko notranja rotacija kolena poveča tor- zijsko obremenitev ITB (Noehren, Davis in Hamill, 2007). Posledica je lahko poškodba ITB ali utesnitev oživčenega adipoznega tkiva med ITB in kondilom stegnenice (Fa- irclough idr., 2006), kar se največkrat kaže kot bolečina na lateralni strani kolena, ki omejuje zmožnost teka (Noehren, Davis in Hamill, 2007). Šibke odmikalke kolka pov- zročijo povečanje obsega giba, kar skupaj s povečano notranjo rotacijo kolena poveča obremenitev ITB med fazo opore (Hamed Mousavi idr., 2019). Študije, ki so za meritev uporabile ročni dinamometer, so ugotovile možno povezanost oslabelih odmikalk kol- ka in sindroma ITB pri vzdržljivostnih teka- čih (Mucha, Caldwell, Schlueter, Walters in Hassen, 2017). Predvsem pri ženskah, glede na rezultate raziskave, povečan primik kol- ka predstavlja dejavnik tveganja za nasta- nek sindroma ITB v primerjavi z moškimi (Brown, Zifhock, Hillstrom, Song in Tucker, 2016). V eni od raziskav, v kateri so spremlja- li kinematiko teka, je bil obseg giba v čelni ravnini (primik kolka) po 30 minutah večji v skupini s sindromom ITB (3,74°) kot pri kontrolni (-1,48°) (Baker, Souza, Fredericson in Rosenthal, 2018). V nekaterih primerih so opazili zmanjšan primik kolka pri posa- meznikih, ki so sindrom ITB že sanirali, kar lahko morda predstavlja kompenzacijski mehanizem za omejitev raztega ITB (Foch in Milner, 2014), saj tak način teka zmanjša boleče simptome, povezane s poškodbo (Brown idr., 2016). Phinyomark, Osis, Hettinga, Leigh in Ferber (2015) so se zanimali za dejavnike tveganja za nastanek sindroma ITB, vezane na spol. Ženske s sindromom ITB so pokazale ve- čjo zunanjo rotacijo kolka med 52 do 54 % tekaškega cikla v primerjavi z moškimi in z žensko kontrolno skupino. Ženske s sindromom ITB v tej študiji so kazale tudi tendenco povečanega upogiba kolena, primika kolena in notranje rotacije kolena v primerjavi s kontrolno skupino žensk. Mo- ški s sindromom ITB niso pokazali nobene razlike med fazo opore v primerjavi s kon- trolno skupino moških. Kazali so povečan primik kolena in notranjo rotacijo kolka ob največjem sunku sile v zgodnji fazi opore. Moški s sindromom ITB so pokazali tudi ve- čjo notranjo rotacijo gležnja. Razlika med kinematiko poškodovanih žensk v primer- javi s poškodovanimi moškimi je bila torej velika. Ženske so pokazale predvsem večjo zunanjo rotacijo kolka v primerjavi z mo- škimi; potrebno bi bilo ugotoviti, ali je tudi to morda zaščitni učinek na razvoj sindro- ma ITB za ženske tekačice, kot je zmanjšan primik kolka. Ženske s sindromom ITB so pokazale predvsem večje razlike v gibanju kolka v transverzalni ravnini v primerjavi z zdravimi ženskami, pri moških pa je do raz- lik prišlo predvsem v gležnju (Phinyomark idr., 2015). Prejšnji sistematični pregled li- terature (Aderem in Louw, 2015) je navajal poleg obsega primika kolka in notranje ro- tacije kolena še lateralni upogib trupa med fazo opore. Stresni zlom golenice Stresni zlom je ena najresnejših tekaških poškodb in predstavlja 6–20 % vseh po- škodb športnikov, pri čemer je najpogostej- še (19–54 %) mesto zloma na golenici (Sny- der, Koester in Dunn, 2006), najpogosteje na distalnem delu (Matijevich, Branscombe, Scott in Zelik, 2019). Tekači na dolge proge so pod večjim tveganjem za nastanek te poškodbe zaradi visokih in ponavljajočih se obremenitev, saj je lahko poškodba kosti večja od zmožnosti njenega popravljanja (Warden, Burr in Brukner, 2006). Predvide- va se, da povečanje sile reakcije podlage poveča tudi obremenitev notranjih biolo- ških struktur, predvsem kosti. Matijevich in idr. (2019) so v študiji raziskovali, ali obstaja povezava med večjo silo reakcije podlage in večjimi kompresijskimi silami pri teku z različnimi hitrostmi in na različnih nakloni- nah terena. Povezave med večjimi silami reakcije podlage in obremenitvami kosti niso ugotovili, saj v raziskavi, ki so jo opra- vili, nobena od spremenljivk sile reakcije podlage ni bila močno povezana s silo v golenici. Sklenili so, da sila reakcije podla- ge ni neposredni pokazatelj obremenitve golenice. Študija je bila opravljena na 10 preiskovancih, kar predstavlja vprašljivo zanesljivost rezultatov. Potrebno je upo- števati še, da v realnem okolju lahko pride do spremembe v koordinaciji mišic ali do spreminjanja načina teka (zaradi utrujeno- sti, terena, lastnosti čevlja idr.), kar lahko še dodatno spremeni odnos med silo reakcije podlage in obremenitvijo golenice (Matije- vich idr., 2019). Franklyn, Oakes, Field, Wells in Morgan (2008) ter Popp idr. (2009) navajajo, da je pri moških in ženskah z zgodovino stresnih zlomov prečni presek golenice manjši kot pri osebah brez zgodovine stresnih zlo- mov, za razliko od Meardon idr. (2015), ki teh razlik niso opazili, oziroma so bile le-te majhne. Meardon idr. (2015) so se zanimali za to, kakšni sta geometrija in obremenitev golenice pri tekačih z zgodovino stresnega zloma golenice v primerjavi s posamezniki brez poškodb. Opazili so večjo obremeni- tev na anteriorni in posteriorni strani gole- nice. Prispevek h kompresijskim silam na di- stalni del golenice je tudi s strani iztegovalk gležnja (Sasimontonkul, Bay in Pavol, 2007). Rezultati nakazujejo na vpliv obremenitve na večjo obremenitev kosti pri tekačih, ki imajo zgodovino stresnega zloma goleni- ce (Meardon idr., 2015). Med tekom večji del sile na golenico prispeva mišična kontrakci- ja (Matijevich idr., 2019), kar je v interpretaci- ji rezultatov prav tako potrebno upoštevati. Pamukoff in Blackburn (2015) sta primerja- la viskoelastične lastnosti (mišično-tetivna togost, togost tetive) iztegovalk gležnja in mišično arhitekturo in geometrijo (peresni kot, debelina mišice, dolžina snopa mišič- nih vlaken) medialnega m. gastrocnemius med moškimi z zgodovino stresnega zlo- ma golenice in kontrolno skupino. Preisko- vanci z zgodovino stresnega zloma goleni- ce so imeli večjo togost iztegovalk gležnja in ahilove tetive med največjo izometrično hoteno kontrakcijo v primerjavi s kontrolno skupino. Razlik v debelini mišice, penacij- raziskovalna dejavnost 99 skem kotu in dolžini snopa mišičnih vlaken ni bilo. Dejavniki, ki vplivajo na tveganje za na- stanek stresne poškodbe kosti, vključujejo intenzivnost aktivnosti (velikost, smer in trajanje), razmerje ponovne izgradnje ko- stnine (odvisno od trajanja aktivnosti in po- čitka) ter ostale dejavnike, ki so odvisni od posameznika (starost, spol, gostota kosti, geometrija, mineralna gostota) (Edwards, 2018). Te ugotovitve je možno uporabiti v praksi na področju vadbe z namenom iz- boljšanja strukturnih lastnosti kosti. Siste- matičnega pregleda literature na temo bi- omehanskih dejavnikov tveganja za stresni zlom golenice nismo zasledili. Tudi starejše študije to poškodbo povezujejo predvsem s silami reakcije podlage (Milner idr., 2006; Clansey idr., 2012). „ Zaključek Nekateri biomehanski dejavniki tveganja so značilni za več poškodb, medtem ko so drugi pomembni le v oziru tveganja za spe- cifično poškodbo. Za primarno preventivo je najverjetneje smiselno odpravljati vse znane dejavnike tveganja, medtem ko se v sekundarni in terciarni preventivi lahko več pozornosti nameni dejavnikom, značilnim za poškodbo, ki jo je športnik utrpel. Ugo- tovili smo tudi, da spol vpliva na pojavnost nekaterih poškodb. Moški so bolj dovzetni za tendinopatijo ahilove tetive, medtem ko več žensk utrpi patelofemoralni bolečinski sindrom in sindrom iliotibialnega trakta. V tem oziru lahko tudi primarno preven- tivno dodatno individualiziramo glede na spol športnika. Glavna omejitev raziskav na področju je dvom o vzročno-posledičnem odnosu med biomehanskimi lastnostmi teka ter pojavnostjo poškodb. „ Literatura 1. Aderem, J. in Louw, Q. A. (2015). Biomechani- cal risk factors associated with iliotibial band syndrome in runners: a systematic review. BMC musculoskeletal disorders, 16(1), 356. 2. Baker, R. L., Souza, R. B., Rauh, M. J., Frede- ricson, M. in Rosenthal, M. D. (2018). Diffe- rences in knee and hip adduction and hip muscle activation in runners with and wi- thout iliotibial band syndrome. PM&R, 10(10), 1032–1039. 3. Barton, C. J., Lack, S., Malliaras, P. in Morris- sey, D. (2012). Gluteal muscle activity and patellofemoral pain syndrome: a systematic review. British Journal of Sports Medicine, 47(4), 207–214. 4. Barton, C. J., Bonanno, D. R., Carr, J., Neal, B. S., Malliaras, P., Franklyn-Miller, A. in Menz, H. B. (2016). Running retraining to treat lower limb injuries: a mixed-methods study of current evidence synthesised with expert opinion. British Journal of Sports Medicine, 50, 513–526. 5. Barton, C. J., Levinger, P., Menz, H. B. in Web- ster, K. E. (2009). Kinematic gait characteristi- cs associated with patellofemoral pain syn- drome: A systematic review. Gait and Posture, 30(4), 405–416. 6. Bazett-Jones, D. M., Cobb, S. C., Huddleston, W. E., O’Connor, K. M., Armstrong, B. S. R. in Earl-Boehm, J. E. (2013). Effect of Patellofe- moral Pain on Strength and Mechanics after an Exhaustive Run. Medicine and Science in Sports and Exercise, 45(7), 1331–1339. 7. Becker, J., James, S., Wayner, R., Osternig, L., & Chou, L. S. (2017). Biomechanical factors associated with achilles tendinopathy and medial tibial stress syndrome in runners. The American journal of sports medicine, 45(11), 2614–2621. 8. Brown, A. M., Zifchock, R. A., Hillstrom, H. J., Song, J. in Tucker, C. A. (2016). The effects of fatigue on lower extremity kinematics, kine- tics and joint coupling in symptomatic fe- male runners with iliotibial band syndrome. Clinical Biomechanics, 39, 84–90. 9. Ceyssens, L., Vanelderen, R., Barton, C., Malli- aras, P., & Dingenen, B. (2019). Biomechanical risk factors associated with running-related injuries: a systematic review. Sports medicine, 1–21. 10. Chang, R., Kent-Braun, J. A., in Hamill, J. (2012). Use of MRI for volume estimation of tibialis posterior and plantar intrinsic foot muscles in healthy and chronic plantar fasciitis limbs. Clinical biomechanics, 27(5), 500–505. 11. Cheung, R. T. H., Sze, L. K. Y., Mok, N. W. in Ng, G. Y. F. (2016). Intrinsic foot muscle volume in experienced runners with and without chro- nic plantar fasciitis. Journal of science and me- dicine in sport, 19(9), 713–715. 12. Clansey, A. C., Hanlon, M., Wallace, E. S., & Lake, M. J. (2012). Effects of fatigue on run- ning mechanics associated with tibial stress fracture risk. Medicine & Science in Sports & Exercise, 44(10), 1917–1923. 13. Creaby, M. W., Honeywill, C., Franettovich Smith, M. M., Schache, A. G. in Crossley, K. M. (2017). Hip Biomechanics Are Altered in Male Runners with Achilles Tendinopathy. Medici- ne & science in sports & exercise, 49(3), 549–554. 14. Edwards, W. (2018). Modeling overuse injuri- es in sport as a mechanical fatigue pheno- menon. Exercise and Sport Sciences Reviews, 46(4), 224–231. 15. Fairclough, J., Hayashi, K., Toumi, H., Lyons, K., Bydder, G., Phillips, N., … Benjamin, M. (2006). The functional anatomy of the ilio- tibial band during flexion and extension of the knee: implications for understanding iliotibial band syndrome. Journal of Anatomy, 208(3), 309–316. 16. Foch, E. in Milner, C. E. (2014). The influence of iliotibial band syndrome history on run- ning biomechanics examined via principal components analysis. Journal of Biomechani- cs, 47(1), 81–86. 17. Franklyn, M., Oakes, B., Field, B., Wells, P. in Morgan, D. (2008). Section modulus is the optimum geometric predictor for stress frac- tures and medial tibial stress syndrome in both male and female athletes. The American Journal of Sports Medicine, 36(6), 1179 –1189. 18. Fredericson, M., Cookingham, C. L., Chaud- hari, A. M., Dowdell, B. C., Oestreicher, N. in Sahrmann, S. A. (2000). Hip abductor wea- kness in distance runners with iliotibial band syndrome. Clinical Journal of Sport Medicine, 10(3), 169–175. 19. Hamed Mousavi, S., Hijmans, J. M., Rajabi, R., Diercks, R., Zwerver, J. in Worp, H. van der. (2019). Kinematic risk factors for lower limb tendinopathy in distance runners: A syste- matic review and meta-analysis. Gait and posture, 69, 13–24. 20. Hootman, J. M., Macera, C. A., Ainsworth, B. E., Addy, C. L., Martin, M. in Blair, S. N. (2002). Epidemiology of musculoskeletal injuries among sedentary and physically active adults. Medicine & science in sports & exercise, 34(5), 838–844. 21. Kirby, K. A. (2017). Longitudinal arch load- -sharing system of the foot. Revista Española de Podología, 28(1), e18–e26. 22. Lieberman, D. E., Venkadesan, M., Werbel, W. A., Daoud, A. I., D’Andrea, S., Davis, I. S., … Pitsiladis, Y. (2010). Foot strike patterns and collision forces in habitually barefoot versus shod runners. Nature, 463(7280), 531–535. 23. Lin-Wei Chen, T., Wai-Chi Wong, D., Wang, Y., Lin, J. in Zhang, M. (2018). Foot arch deforma- tion and plantar fascia loading during run- ning with rearfoot strike and forefoot strike: a dynamic finite element analysis. Journal of biomechanics. 24. Longo, U. G., Ronga, M. in Maffulli, N. (2009). Achilles Tendinopathy. Sports medicine and srthroscopy review, 17(2), 112–126. 25. Lopes, A. D., Hespanhol, L. C., Yeung, S. S. in Costa, L. O. P. (2012). What are the main run- ning-related musculoskeletal injuries? Sports Medicine, 42(10), 891–905. 26. Luz, B. C., dos Santos, A. F., de Souza, M. C., de Oliveira Sato, T., Nawoczenski, D. A. in Serrão, F. V. (2018). Relationship between rearfoot, tibia and femur kinematics in runners with and without patellofemoral pain. Gait and Posture, 61, 416–422. 27. Matijevich, E. S., Branscombe, L. M., Scott, L. R. in Zelik, K. E. (2019). Ground reaction force metrics are not strongly correlated 100 with tibial bone load when running across speeds and slopes: Implications for science, sport and wearable tech. PLOS ONE, 14(1), e0210000. 28. Meardon, S. A., Willson, J. D., Gries, S. R., Ker- nozek, T. W. in Derrick, T. R. (2015). Bone stress in runners with tibial stress fracture. Clinical Biomechanics, 30(9), 895–902. 29. Milner, C. E., Ferber, R., Pollard, C. D., Hamill, J. O. S. E. P. H. in Davis, I. S. (2006). Biomechani- cal factors associated with tibial stress frac- ture in female runners. Medicine and science in sports and exercise, 38(2), 323. 30. Mucha, M. D., Caldwell, W., Schlueter, E. L., Walters, C. in Hassen, A. (2017). Hip abductor strength and lower extremity running rela- ted injury in distance runners: A systematic review. Journal of science and medicine in sport, 20(4), 349–355. 31. Neal, B. S., Lack, S. D., Lankhorst, N. E., Raye, A., Morrissey, D., & van Middelkoop, M. (2019). Risk factors for patellofemoral pain: a syste- matic review and meta-analysis. Br J Sports Med, 53(5), 270–281. 32. Noehren, B., Davis, I. in Hamill, J. (2007). ASB clinical biomechanics award winner 2006. Clinical Biomechanics, 22(9), 951–956. 33. Pamukoff, D. N. in Blackburn, J. T. (2015). Comparison of plantar flexor musculotendi- nous stiffness, geometry, and architecture in male runners with and without a history of tibial stress fracture. Journal of Applied Biome- chanics, 31(1), 41–47. 34. Pearce, C. J., Carmichael, J. in Calder, J. D. (2012). Achilles tendinoscopy and plantaris tendon release and division in the treatment of non-insertional Achilles tendinopathy. Foot and ankle surgery, 18(2), 124–127. 35. Phinyomark, A., Osis, S., Hettinga, B. A., Lei- gh, R. in Ferber, R. (2015). Gender differences in gait kinematics in runners with iliotibial band syndrome. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 25(6), 744–753. 36. Popp, K. L., Hughes, J. M., Smock, A. J., Novo- tny, S. A., Stovitz, S. D., Koehler, S. M. in Petit, M. A. (2009). Bone geometry, strength, and muscle size in runners with a history of stress fracture. Medicine and Science in Sports and Exercise, 41(12), 2145–2150. 37. Ribeiro, A. P., João, S. M. A., Dinato, R. C., Tes- sutti, V. D. in Sacco, I. C. N. (2015). Dynamic Patterns of Forces and Loading Rate in Run- ners with Unilateral Plantar Fasciitis: A Cross- -Sectional Study. PLOS ONE, 10(9), e0136971. 38. Ribeiro, A. P., Sacco, I. C. N., Dinato, R. C. in João, S. M. A. (2016). Relationships between static foot alignment and dynamic plantar loads in runners with acute and chronic sta- ges of plantar fasciitis: a cross-sectional stu- dy. Brazilian journal of physical therapy, 20(1), 87–95. 39. Riddle, D. L., Pulisic, M., Pidcoe, P. in Johnson, R. E. (2003). Risk factors for plantar fasciitis: a matched case-control study. JBJS, 85(5), 872–877. 40. Saragiotto, B. T., Yamato, T. P., Junior, L. C. H., Rainbow, M. J., Davis, I. S. in Lopes, A. D. (2014). What are the main risk factors for run- ning-related injuries?. Sports medicine, 44(8), 1153 –1163. 41. Sasimontonkul, S., Bay, B. K. in Pavol, M. J. (2007). Bone contact forces on the distal tibia during the stance phase of running. Journal of Biomechanics, 40(15), 3503–3509. 42. Snyder, R. A., Koester, M. C. in Dunn, W. R. (2006). Epidemiology of stress fractures. Cli- nics in Sports Medicine, 25(1), 37–52. 43. Taylor-Haas, J. A., Hugentobler, J. A, DiCesa- re, C. A., Hickey, L. K. C. in Bates, N. A. (2014). Reduced hip strength is associated with inc- reased hip motion during running in young adult and adolescent male long-distance runners. The International Journal of Sports Physical Therapy, 9(4), 456–288. 44. Vannatta, C. N. in Kernozek, T. W. (2015). Patel- lofemoral Joint Stress during Running with Alterations in Foot Strike Pattern. Medicine & science in sports & exercise, 47(5), 1001–1008. 45. Warden, S. J., Burr, D. B., in Brukner, P. D. (2006). Stress fractures: Pathophysiology, epidemiology, and risk factors. Current Oste- oporosis Reports, 4(3), 103–109. 46. Willson, J. D. in Davis, I. S. (2009). Lower extre- mity strength and mechanics during jum- ping in women with patellofemoral pain. Journal of Sport Rehabilitation, 18(1), 76–90. 47. Willson, J. D., Loss, J. R., Willy, R. W. in Mear- don, S. A. (2015). Sex differences in running mechanics and patellofemoral joint kinetics following an exhaustive run. Journal of bio- mechanics, 48(15), 4155–4159. 48. Wnuk, A., Mizia, E., Rutowicz, B. in Walocha, J. A. (2017). Is there a relationship betwe- en functional flat foot and prevalence of non-insertional achilles tendinopathy in joggers? — a pilot study. Folia Med Cracov, 57(3), 77–86. 49. van der Worp, M. P., Ten Haaf, D. S., van Cin- gel, R., de Wijer, A., Nijhuis-van der Sanden, M. W. in Staal, J. B. (2015). Injuries in runners; a systematic review on risk factors and sex differences. PLoS One, 10(2), e 0114937. Nejc Šarabon Univerza na Primorskem / University of Primorska Fakulteta za vede o zdravju / Faculty of Health Sciences Polje 42 SI-6310 Izola Slovenija nejc.sarabon@fvz.upr.si