INTERNA IZDAJA št. 12 december 2000 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA PORTOROŽ. Živilska industrija d.d., Obala 27, Portorož, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 12S0 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Ne boj se dolge poti, boj se ustavljanja! Kitajski pregovor Od začetka obstoja stvari, od začetka vseh začetkov teče čas - velika, nikoli razkrita skrivnost, ki edina nima začetka. Že nekaj tisočletij zaposluje misli velikih in malih filozofov, treznih in norih znanstvenikov, izumiteljev, fizikov, esejistov, pesnikov in vseh drugih, ki si otežkočajo življenje z vprašanji brez odgovorov. V zgodovini človeštva so porabili potoke črnila za razprave o tem, kaj je čas, od kdaj je, kam gre in zakaj mu ni konca. In medtem ko so si nekateri mučili možgane z neplodnimi razmišljanji in lovom na lunine žarke, so drugi nezadržno drsenje časa izkoristili na svoj način: poiskali so si kaj lepega, za kar se jim je zdelo vredno živeti, se učili, uživali, upali, trpeli in spreminjali svet. Tako je to. Če hočemo imeti kaj od življenja, ne smemo zgubiti stika z njim. Čas je samo pripomoček, ki nam odmerja količino šolanja, dela, spanja, zabave in še česa. V pravilnih in enakomernih razdobjih nam prinaša letne čase, rojstne dneve, praznike, leta zorenja, zrela leta ustvarjanja in leta, ko se telo in duh počasi umirjata - vse tako, kot ukazuje zakon narave. Tega se domislimo, ko bomo v zadnjih urah tega meseca snemali stare koledarje in obešali nove: sprememba datuma in rojstvo novega tisočletja ne moreta spremeniti sveta: čas ni čarovnik, je samo mrzla, brezčutna kategorija. Lahko nam le polepša nekaj dni, kajti božični in novoletni prazniki so prežeti z veselimi pričakovanji in pomirjujočo toplino dobrih, starih navad. Radostno krasimo domove in kuhamo praznične jedi, za slavnostno pogrnjeno mizo pa često seda z nami neviden in nepovabljen gost -drobna, skeleča misel na tiste, ki samevajo v sobah brez zlatih okraskov in brez daril; misel na vse, ki kljub praznikom trpijo krivice in pomanjkanje. Lahko jim omilimo samoto z vrečko kave, s škatlo božičnega peciva, lahko navsezadnje tudi rečemo besedo zanje nekomu, ki je na pravem mestu; če seveda nismo preveč strahopetni in sebični...Potem si bomo smeli brez slabe vesti voščiti vesele praznike; kar pa se tiče sreče v novem letu - no, iskrena želja je že pol uspeha! Ne smemo tudi pozabiti, da je neskaljena sreča predvsem v dobrih delih in prijaznosti do vsega živega. Samo časa ne smemo zgubljati, kadar se nam ponudi priložnost, da storimo kaj za druge! Sonja POŽAR Foto: Jadran RUSJAN NOVOLETNI INTERVJU IZ PREDSEDNIKOVE PISARNE Letni pogovor z upravo “Droga d.d. bo do leta 2005 največje slovensko prehrambeno podjetje na Balkanu.” Ste se s to mislijo že kdaj poigrali? Kar pogumno! O tem razmišlja tudi prvi mož Droge d.d., g. Matjaž Čačovič. Pa ne le o tem. Leto je že naokoli in ponovno smo se oglasili pri našem predsedniku uprave, ki nam je govoril o poslovanju, spremembah v organizaciji, imenovanju članov uprave, o načrtih in izzivih. Dotaknil se je tudi neprijetnih tem: tehnoloških presežkov in težav, ki tako rade spremljajo poslovanje. NAŠ GLAS: Kako smo poslovali v iztekajočem se letu? Gospod Čačovič: Rezultati poslovanja za leto 2000 kažejo, daje bilo leto uspešno. Realizacija pa ne bo kaj dosti višja kot v lanskem letu. Razloga sta dva: prvi, izgubili smo programa Maggi in Thomy, in drugi, zaradi mile zime ne moremo računati na prodajo soli, skladišča soli po Sloveniji pa so že zapolnjena. Z vidika čistega dobička pa računamo, da bomo zaradi dobrega poslovanja pri surovinah, govorim o terminskem nakupu kave, in zaradi tveganj s tečaji pri terminskem nakupu tolarja dobri. NAŠ GLAS: Kako so poslovala podjetja v tujini? Gospod Čačovič: Podjetja v tujini so poslovala v skladu s pričakovanji, to pomeni pozitivno. Nekaj težav v poslovanju je bilo v Drogi Livsmedel na Švedskem zaradi izpada prodaje kokošje paštete. Republiška veterinarska uprava nam je namreč začasno ukinila ovalni žig na veterinarskih spričevalih za mesne izdelke, ki se izvažajo v EU, kamor spada tudi Švedska. S selitvijo Arga v nove prostore se bodo stvari vsekakor uredile. Podjetje v Rusiji, Slovita o.o.o., ni povezano podjetje, naš delež je le 25 %. S poslovanjem podjetja nismo zadovoljni, računamo pa na boljše poslovne rezultate v naslednjem letu. V letošnjem letu smo raziskovali trg, spoznavali kupce in ugotavljali, kateri naši izdelki so za ta trg najprimernejši. V naslednjem letu pričakujemo večjo ekspanzijo naših izdelkov, predvsem kave. NAŠ GLAS: Kaj pa podjetja v republikah nekdanje Jugoslavije? Gospod Čačovič: Najboljše rezultate poslovanja v smislu uvoza iz Slovenije izkazuje DROGA d.o.o. Sarajevo. Trg BiH je najpomembnejši izvozni trg DROGE. Tudi poslovanje DROGA d.o.o. Buje je potekalo v okviru plana, le kave smo prodali manj kot smo načrtovali. Droga Hrvaška namerava v naslednjem letu bistveno povečati prodajo kave, in sicer vakuumsko pakirane kave. Računamo namreč, da bomo na Hrvaškem vzpostavili proizvodnjo vakuumizirane kave. Z imenovanjem g. Konjeviča za naslednika g. Štaderja smo zagotovili kontinuiteto poslovanja v tem smislu, da bomo delovali previdno; realizacije ne bomo povečevali za vsako ceno, rajši bomo prodali manj in iztržili tisto, kar bomo prodali. V Makedoniji smo dovolj prisotni s celotnim asortimanom, le trg je izredno zahteven, zaradi nizkih cen in zaradi velike konkurence uvoza iz Grčije. Pomembno se mi zdi, da tu vzpostavimo proizvodnjo vložene povrtnine (feferoni in paprika) D x11434/42.2000 Nflš GLAS 100005125, 12 DVOLETNI in omogočimo prodajo cenejših proizvodov, ki bodo po kvaliteti primerljivi domači proizvodnji. Lastništvo firme v Srbiji še ni urejeno. Status Droge d.o.o. Sombor bomo pravno formalno uredili v skladu s srbskimi predpisi takoj ko bo to mogoče. Delovanje firme je trenutno omejeno na praženje kave in njeno distribucijo na območju Vojvodine. To seveda niso naši cilji; naši cilji so, da pridemo v Srbijo celovito, z nakupom in prevzemom podjetij. To bomo naredili takoj, ko se bo tam oblikovala nova vlada, verjetno že v začetku naslednjega leta. NAŠ GLAS: Kako je s Konzumom, podjetjem v Bosni? Gospod Čačovič: S Konzumom smo imeli precejšnje težave pri prevzemu zaradi tožb posameznih delavcev. Sedaj so te težave odpravljene, imenovana sta bila nadzorni svet in uprava, preverjamo bilance, revizorji delajo svoje delo in nastaja tudi poslovni načrt. Načrtujemo, da bo poslovanje Konzuma kot celote steklo do konca polletja drugega leta, to je do 30. 6. 2001. NAŠ GLAS: Kako je poslovalo hčerinsko podjetje Soline d.o.o.? Gospod Čačovič: V poslovanju podjetja Soline d.o.o. pričakujemo izgubo. Država še vedno ni priskočila na pomoč s financiranjem krajinskega parka kljub temu, da je podjetju Soline, pridelava soli, d.o.o. podelila skrbništvo za Krajinski park Sečoveljske soline. Računamo, da bo z imenovanjem novega ministra bolje in da bo financiranje urejeno, sicer bo podjetje zašlo v hude finančne težave. NAŠ GLAS: Kako je s kotacijo delnic in kakšna so predvidevanja? Gospod Čačovič: Na kapitalskem trgu oz. na trgu Ljubljanske borze se še vedno ne dogaja nič posebnega, saj je delovanje tujega kapitala omejeno in brez tega kapitala pač ne moremo pričakovati posebnih borznih aktivnosti. Delnica Droge se je gibala v zelo ozkih mejah gibanja navzdol in navzgor in je v bistvu delovala kot obveznica. Naj povem, da je knjigovodska vrednost delnice bistveno večja od trenutne vrednosti na trgu. V primeru prihoda tujega kapitala pa lahko pričakujemo večje povpraševanje po delnicah Droge in povečanje njihove vrednosti. NAŠ GLAS: So predvidena kapitalska povezovanja? Gospod Čačovič: V Sloveniji ni predvideno nobeno kapitalsko povezovanje. Ugotovili smo, da sinergije, ki se kažejo pri Kolinski in v Žitu, niso takšne, da bi opravičile kapitalsko povezovanje. Poleg tega imamo v naši lastninski strukturi 20 % kapitala tujega partnerja, kateremu ni v interesu, da bi se njegov delež s kapitalskim povezovanjem razpršil v manjšega. NAŠ GLAS: Gradnja tovarne je pri koncu. Ali je vrednost investicije ostala v pričakovanih okvirih? Gospod Čačovič: Ocenjujemo, da bo vrednost dokončanih del ostala v prvotnih okvirih, tako da vrednost investicije ne bo odstopala od predračunskih vrednosti, ki jih je potrdil nadzorni svet. Žal pa je prišlo do zastoja pri gradnji upravnega dela, kar bo imelo za posledico kasnejšo selitev tega dela. Računam, da bo celotna selitev izvršena v februarju naslednjega leta. NAŠ GLAS: Kdaj se prične selitev? Gospod Čačovič: Selitev že teče, sedaj poteka prvi del selitve programa kave; tudi montaža in dobava opreme za mesni program, ki je v celoti nova, že poteka. Del Arga, to je tisti del programa, ki se ne bo selil v novo tovarno (dodatki jedem), se bo preselil v Gosad. PC Gosad bo tako imel zaokrožena programa vložene povrtnine in dodatkov jedem (ketchup, hren in paradižnik). Program začimb pa bo v celoti preseljen v PC Zlato polje. Selitve bodo zaokrožene v začetku naslednjega leta. NAŠ GLAS: S selitvijo je povezana reorganizacija podjetja. Ali nam lahko nakažete bistvene spremembe? Gospod Čačovič: Reorganiziranje je vezano predvsem na organizacijo v novi tovarni, saj se "združujeta" dva PC. Profitni centri se bodo preoblikovali v proizvodne centre. V marketingu bomo uvedli skrbnike blagovnih znamk. Drugod gre za manjše organizacijske spremembe. NAŠ GLAS: Koliko bo tehnoloških presežkov? Gospod Čačovič: Investicijski elaborat je pokazal, da 78 ljudi predstavlja presežek. V samem procesu ugotavljanja presežkov smo upoštevali mnenja REFE, direktorjev in vodij ter komisije in prišli do ocene, da 27 zaposlenih delavcev NOVOLETNE INTERVJU predstavlja presežek, vsi ostali so presežki iz naslova dela za določen čas. Za presežke bo poskrbljeno v skladu z zakonom. NAŠ GLAS: Kakšne bodo v naslednjem letu plače? Gospod Čačovič: Plače bodo vezane na institucionalne okvire, ki jih bo postavila nova vlada. Vlada se zavzema, da bi bile plače regulirane glede na bodočo inflacijo. Plače se ne bi indeksirale takoj in avtomatično, ampak na podlagi ocene. Kar se tiče Droge in plač bi rad poudaril, da bi radi nadomestili dodatno zdravstveno zavarovanje z dodatnim pokojninskim zavarovanjem in še z dodatnim virom skušali vzpostaviti tak sistem zavarovanja v podjetju, ki bi omogočil na eni strani za delodajalca olajšavo pri davku na dobiček, zaposlenim pa olajšavo pri dohodnini. Vse je odvisno od kolektivne pogodbe in tarifnega dela, ki se izteče 31. 3. 2001. NA GLAS: S 1. 1. 2001 sta imenovana nova člana uprave. Gospod Čačovič: V statutu je predvideno imenovanje tričlanske uprave. Do sedaj smo imeli slabe izkušnje z imenovanjem dodatnega zunanjega člana uprave, zato sem nadzornemu svetu predlagal imenovanje še dveh članov uprave znotraj podjetja. To sta dva člana, ki jima popolnoma zaupam in se z njima razumem in prepričan sem, da se bodo zadeve, ki so zapisane v SPN do leta 2005, tudi uresničile. Skladno s pravilnikom o delu uprave in skladno z imenovanjem bo g. Vlado Drožina pokrival trženjske funkcije, ki so: nabava, prodaja, marketing, logistika in izvoz, drugi član, g. Aleš Škraba, pa bo pokrival ekonomiko, informatiko, kakovost in del, ki se nanaša na sodelovanje s svetom delavcev in sindikatom. Sam pa bom pokrival ostale funkcije: finance, proizvodnjo, povezana podjetja ter splošne in pravne zadeve. NAŠ GLAS: Lani sva govorila o klimi v podjetju in o tem, kaj menite o odnosih med zaposlenimi. Menite, da je bilo razpoloženje zaposlenih v letu 2000 boljše v primerjavi s predhodnim letom? Gospod Čačovič: V letošnjem letu je bila opravljena tudi anketa o zadovoljstvu zaposlenih, ki je dala dovolj vzpodbudne rezultate. Nedvomno pa je, da je letošnje leto bilo, in je še vedno, zelo kritično zlasti zaradi pričakovanj in dejstev v zvezi s selitvijo. Soočam se tudi s problemi v PC Predelava in skladišče soli, za katere pa menim, da niso taki, da jim ne bi mogli biti kos z nekim konstruktivnim dogovorom. Do sedaj je bilo tudi že nekaj narejeno, le rezultati niso bili dorečeni. NAŠ GLAS: Z izgradnjo tovarne je bilo zadoščeno izzivu, ki je bil v vas stalno prisoten (navedba NG/12/99). Zagotovo imate še kakšnega, ki vas 'muči'? Gospod Čačovič: Velik izziv za Drogo predstavlja cilj, ki smo si ga zastavli v SPN, in sicer, da bo Droga d.d. do leta 2005 največje slovensko prehrambeno podjetje na Balkanu. Mislim, da smo to sposobni uresničiti. NAŠ GLAS: Česa si v novem letu najbolj želite in kakšni so vaši načrti za leto 2001? Gospod Čačovič: Poleg običajnih želja, ki jih imamo ob začetku vsakega novega leta, si želim to, kar je tudi za Drogo d.d. najbolj pomembno: da bi zadržali pozicije tudi na slovenskem trgu, kar pa bo, spričo zahtev trgovcev težko. Moja druga želja je, da bi usposobili naše podjetje Konzum in da bi doseglo ustrezne rezultate. Želim si, da bi znali izkoristiti priložnosti, ki nam jih nudi naš najboljši izvozni artikel pašteta. Izvozu je namenjena tudi moja četrta želja: želim si, da bi že v letu 2001 izvoz presegel 30 %. NAŠ GLAS: Kaj pa želite sodelavcem? Gospod Čačovič: Moje želje so iskrene in zelo mi je žal, da se včasih usode ljudi neprijetno prepletajo, ne glede na naše želje in hotenja. Vsem sodelavcem želim predvsem veliko zdravja in osebne sreče ter da bi se dobro počutili v svojem delovne okolju, tudi v novi tovarni. NAŠ GLAS: Kje boste praznovali? Gospod Čačovič: Novoletne praznike bom preživel v Pragi. NAŠ GLAS: V imenu UO, in prepričani smo, da tudi v imenu vseh sodelavcev, vam želimo veliko zdravja in osebne sreče. Tildi mi vam želimo čimmanj zapletov pri selitvi v novo delovno okolje. Majda VLAČIČ HČERINSKA PODJETJA V TUJIMI MAMA DROGA IMA ŠTIRI HČERKE V TUJINI... ...in še eno nezakonsko za povrh. Predstavili vam bomo Drogina povezana podjetja v tujini ali hčerinska podjetja v Bosni, Makedoniji, na Švedskem in na Hrvaškem - o hčerki Soline, Pridelava soli d.o.o. pa bomo (zaradi zapletene problematike) - obširneje pisali v eni izmed prihodnjih izdaj N. G. Tista nezakonska hčerka pa je Droga d.o.o. Sombor, ki zaenkrat zaradi neurejenih odnosov med Slovenijo in ZRJ še ni uradno Drogina, a ker prodaja naše izdelke, bomo nekaj povedali tudi o njej. Na hit lestvici Droginih povezanih podjetij v tujini vodi Droga d.o.o. Sarajevo z letnimi prihodki v višini 18 milijonov mark, kraljica izvoznih izdelkov pa je brez dvoma pašteta. DROGA d.o.o. SARAJEVO Gospod Nermin Salman Kot posledica vojnih norosti je tudi v Bosni gospodarsko stanje katastrofalno. Politične razmere so neurejene, uvozne dajatve visoke. Po oceni Mercatorja je v Bosni kar 50% sivega uvoza, kar pomeni, da so vsa podjetja, ki delajo pošteno, že “v štartu” v slabšem položaju. Kljub temu si je Droga d.o.o. Sarajevo, ki deluje od januarja 1999, zastavila ambiciozen plan za leto 2001 - prodali bodo kar 3000 ton različnih Droginih izdelkov. Vso svojo radovednost sem potešila v pogovoru z direktorjem gospodom Nerminom Salmanom, uglajenim mladim gospodom z odličnim znanjem slovenščine, ki je posledica njegovega študija v Ljubljani. Najbolj me zanima vse v zvezi z nakupom trgovskega podjetja KON-ZUM. Naše podjetje ima tri glavne naloge: prvenstveno smo distributerji izdelkov Droge Portorož, prodajamo pa tudi komplementarne programe drugih slovenskih proizvajalcev - Delamarisa, Medexa, Uniona. Druga naloga je prenova trgovske verige Konzum, ki smo jo kupili letos. Operativno delo v maloprodaji pa se bo začelo v decembru. Nekaj trgovin smo »kozmetično« že prenovili, z radikalno prenovo začenjamo januarja, do polovice leta 2001 bo prenovljenih 10 trgovin. Koliko je vseh trgovin? Na seznamu je 21 trgovin, ocenjujem, da bomo obdržali 12 do 15 trgovin, kar nam jamči solidno prodajo. Kaj pomeni za vas prihod Mercatorja? Mercatorje 1.decembra odprl največji hipermarket v Bosni. Pripada segmentu naše distribucije in bo zato naš zelo spoštovani partner, ne bo pa vplival na to, kar želimo doseči z našo trgovsko verigo. Kaj nam lahko poveste o proizvodnji paštete v Bosni? To je tretja naloga našega podjetja. Trenutno izdelujejo študijo proizvodnje mesnih namazov v BIH. Če bomo to realizirali, bomo pridobili pomemben izdelek ne samo za domačo prodajo, ampak tudi za izvoz v dogovoru z Drogo. Za nas bi bila pomembna tudi pridobitev HALAL certifikacije, ki je potrebna za izvoz v islamske države. Na ta način bi pridobili devize za nakup drugih izdelkov iz Droginega programa.Ocenjujem pa, da bo na bosanskem tržišču prišlo do pomanjkanja deviz, ker gospodarstvo na splošno zelo slabo dela. S kakšnimi težavami se srečujete? Uvozne dajatve so zelo visoke, gibljejo se od 1% za riž do 80% na nabavno ceno paštete, ki je naš najmočnejši uvozni izdelek . Kako bi razvrstili izdelke po prodaji? Količinsko največ prodamo paštete, na drugem mestu je riž, vrednostno pa prodamo tudi veliko čajev. Glede kave pa lahko povem, da smo začeli pražiti Barcaffe lOOg v bosanskem obratu po spremenjeni Drogini recepturi. Načrtujemo tudi pakiranje in praženje v zeleni embalaži. S tem imamo zaokroženo ponudbo za gospodinjstva, podobne poteze bi morali nato povleči še pri kavi za gostinstvo. Še nekaj o zaposlenih v vašem podjetju? Trenutno imamo 14 zaposlenih, če upoštevamo tudi distributersko mrežo, dela za Drogo direktno ali indirektno 300 ljudi. Naša distributerska mreže vključuje namreč 6 distributerjev, oni pa imajo od 5 do 100 zaposlenih. Srečno v prihajajočem letu vsem tistim, ki se trudite s prodajo Droginih izdelkov! HČERINSKA PODJETJA V TUJIM DROGA d.o.o. BUJE Gospod Danilo Konjevič Težave, s katerimi se srečujejo vse države nekdanje Jugoslavije, so nam gotovo znane. Posledica vseh teh težav, ki najbolj pestita vsa Drogina podjetja v teh državah in zelo otežujejo prodajo, je gotovo nizka kupna moč prebivalstva. Na Hrvaškem lahko dodamo še en zanimiv podatek - zaradi bližine mej potrošijo Hrvati kar 2 milijardi mark letno v tujini. Razveseljivo pa je dejstvo, da imajo za sabo prvo uspešno turistično sezono po desetih sušnih letih, kar bo gotovo imelo pozitivne učinke tudi na poslovanje Droginega podjetja Droga d.o.o. v Bujah. Najbolj pestro je dogajanje na področju kave, kjer je na tržišču glavni Franck, agresivni prodor s kavo pa sta v letu 2000 izvedla Podravka in Strauss Elite z marketinško akcijo, vredno kar 2 milijona mark. Zato so vsi glavni Drogini načrti povezani s kavo, kjer si želijo do leta 2005 doseči 10% tržni delež. O tem in še o marsičem sem se pogovarjala z gospodom Danilom Konjevičem, po stažu enem najmlajših Drogovcev, ki se nam je pridružil kot direktor Droge d.o.o. Buje šele pred dobrim mesecem. Prvo vprašanje je bilo seveda logično - kako ste zadovoljni z novo službo? Zadovoljen sem s stanjem v Drogi Buje, s kadri in z obstoječim sistemom dela. Naše pokrivanje tržišča ocenjujem kot zadovoljivo. Nekoliko manj sem navdušen nad zagotavljanjem potreb tržišča, ki ga oskrbujemo ( Hrvaška ima 4,5 milijonov prebivalcev). Pomanjkanje nekaterih izdelkov ( hren, pašteta, namenski čaji) in prekratki roki uporabe izdelkov imajo zelo negativne učinke na tržišču. S takim odnosom matičnega podjetja dobivamo občutek, da je blago, ki ga tukaj prodajamo (in denar, ki ga s tem zaslužimo) manjvredno, kar se mi zdi absurd in je v popolnem nasprotju s smernicami uprave o pomembnosti izvoza. Zdi se mi, da na žalost mnogi ne razumejo, daje problematika poslovanja v drugih državah popolnoma drugačna od prodaje na slovenskem trgu. Prepričan sem, da se bo že v prihodnjem letu tudi to izboljšalo. S kakšnimi težavami se srečujete pri prodaji Droginih izdelkov na Hrvaškem? Trenutno so uvozne dajatve visoke - zaščitne carine, prelevmani, kontingenti otežujejo delo na tržišču. Vendar se bodo po 1.1. 2007 bilateralni odnosi med Slovenijo in Hrvaško spremenili, državi bosta delovali v enakih tržnih razmerah, zaščitnih ukrepov ne bo več. Zato v prihodnosti ločujem aktivnosti do 1.1.2007 od tistih po 1.1.2007. To je zame mejnik. Kako so zaščiteni domači proizvajalci? Mesni program ima kar 54% uvozne dajatve, pri tem gre res za zaščito domače proizvodnje. Manj razumljiva je zaščita Francka (saj vemo, da se kava uvaža) - uvozne dajatve za kavo so 12 kun na kilogram. Še vedno se pozna politični vpliv Francka, ki ga je imel v prejšnji vladi. Prav zaradi teh zaščit smo postavili lastno pražarno na Hrvaškem in načrtujemo postavitev linije za vakuum kavo. Vendar moramo vso to proizvodnjo na Hrvaškem zelo racionalno postavljati, saj po letu 2007 teh prednosti proizvodnje ne bo več. Kaj načrtujete v letu 2001? Vsekakor agresivnejši nastop na tržišču s kavo. Potrebno je čim hitreje postaviti vakuum linijo za 250 g kavo. To naj bi se zgodilo do 1. 7. 2001, a osebno menim, da je to prepozno. Začenjamo z espresso programom - prodajo kave kavarnam in restavracijam. Začeli bomo s pilotnim programom na področju Istre in Reke. Kvaliteta kave naj bi bila enaka Barcaffe BAR. V ta projekt je že vključena tehnološka struktura v Drogi. Naš cilj je tudi razširiti ambulantno prodajo in izboljšati servis za kavne aparate. Želim si, da bi postali podaljšana roka matične Droge. Da bi dosegli vse zastavljene cilje, bi morali v naslednjih letih povečati število zaposlenih iz sedanjih 25 na 40 ob istočasnem 100% povečanju bruto prihodkov. Droga pa bi se morala tehnološko okrepiti za doseganje še boljše kakovosti. Kaj menite o matični Drogi, če ste jo seveda v tako kratkem času uspeli spoznati? HČERINSKA PODJETJA V TUJINI Droga ima precej jasno hierarhijo sprejemanja odločitev, le da se z vsako konkretno odločitvijo preveč zavlačuje, kar zahteva ogromno potrpljenja, energije in časa. Strinjam se, da mora obstajati hierarhija pri odločanju, vendar se ne strinjam, da se porabi toliko časa za vsako posamezno odločitev brez jasnih stališč. Kam naj bi se Droga usmerila v prihodnje? Odkar sem tu, nisem še nič slišal o usmeritvi v zdravo hrano. Tudi na Hrvaškem je to trend. Ljudje pazijo, kaj kupujejo, in pazljivo berejo deklaracije na izdelkih. Nekateri proizvajalci to že spretno izrabljajo in na embalažo pišejo vse mogoče resnice in neresnice, da bi več prodali. Slogan za skupino takih izdelkov bi lahko bil »Droga za zdravje« ali pa »iz Droge za zdravje«. Kako ste sprejeli odločitev o prihodu v Drogo? Z Drogo živim že 23 let, spoznaval sem jo vsa leta svojega službovanja v Istraplastiki, kjer sem bil komercialni direktor. Poznal sem vse strukture v Drogi od gospoda Kralja naprej. To mi je zelo olajšalo odločitev, zaradi tega sem tudi zapustil lastno podjetje, v katerem sem delal 8 let. Na koncu sva besedo, dve rekla še o Danilu Konjeviču zasebno. Opisal se je kot velik ljubitelj narave in vsega, kar je naravno, kar posledično vključuje tudi pristne ljudi. Kar seveda izključuje iz kroga ljudi, ki mu niso všeč, vse tiste, ki niso pristni in se trudijo ugajati drugim na ponarejen način. Mogoče so prav zato njegova velika ljubezen psi. In kaj izhaja iz enačbe PES + ISTRA = ? No, TARTUFI seveda!, zanje pa trenutno nima preveč časa. Ko smo že pri času - njegova definicija GOSPODA je, da je to človek, ki ne potrebuje ure. DROGA d.o.o SKOPJE Droga d.o.o. Skopje je pred kratkim praznovala svoj prvi rojstni dan. Prve težave postavljanja lastne distribucije, prodora na trg in borbe z vsemi predvidenimi in nepredvidenimi težavami je 12 zaposlenih že prebrodilo. Vse opravljajo sami - od prevozov in skladiščenja pa do dostave kupcem. Na prvi pogled nemogoči pogoji za prodajo - nizka kupna moč prebivalstva, saj so mesečne plače med 200 in 300 DEM, brezposelnih prebivalcev pa je 60%. Riž in zelenjava na makedonskem trgu ne prideta v poštev - kot da bi Dolenjec šel na piknik v gozd in nesel s sabo drva. Več o podjetju nam je zaupala direktorica gospa Ružiča Radojevič. Kaj vam sploh uspe prodajati? Največ še vedno prodamo paštete. Prodajali smo jo še pred ustanovitvijo Droge Skopje, poleg tega pa so se začele dobro prodajati začimbe. Pri tem še nimamo definitivno narejene selekcije, ali bo to 10 ali 20 vrst začimb, a mislim, da jih bo kar nekaj. Ttidi čaji se dobro prodajajo. Kaj pa drugi izdelki - kakšne so uvozne dajatve? V glavnem imajo vsi izdelki uvozne dajatve, najnižja carinska stopnja je 20 +1, kar pomeni 21 % plus DDV, ki je začel veljati 1.4.2000.Ostale uvozne dajatve so nad 30%, najvišje so pri polenti - kar 65%. Dajatve so ogromne, zato smo nekonkurenčni. Komu sploh prodajate - kakšna je trgovska mreža v Makedoniji? Grosistov v Makedoniji pravzaprav ni, tukaj ni primerjave s Slovenijo. Takih sistemov, kot je v Sloveniji Mercator, tukaj ni. Imamo pa nekaj večjih detajlistov - grška veriga Vera, Tinex, ki ima 17 marketov, in Skopski Pazar, ki ima 6 ali 7 manjših marketov. To je cela trgovska mreža v Makedoniji. Prodajate samo Drogine izdelke ali tudi izdelke drugih proizvajalcev? Začeli smo prodajati Delamarisove izdelke, vendar seje kmalu zataknilo. Dolgo časa je njihovo blago stalo. Poleg nas so se namreč dogovarjali tudi z drugimi v Makedoniji, kar pa ni bilo v skladu z našimi dogovori. Zdaj smo že našli nadomestilo za te ribje konzerve, to je tuna, pakirana na Tajskem, pod imenom Droga Skopje. Ste zadovoljni s trenutnim obsegom prodaje? Pričakovala sem, da bomo prodali več, vendar upam, da se bo to izboljšalo. V Makedoniji so veliki Gospa Ružiča Radojevič HČERINSKA PODJET problemi zaradi politične situacije. Kupna moč je slaba, takih nakupov, kot jih vidim v Mercatorju ali Leclercu, tukaj ni. Ljudje kupujejo samo najnujnejše. Kaj pa kava? Makedonci so pivci kave, ob njej uživajo, to je pijača, ki jo pijejo ob raznih družabnih priložnostih. Kava bi se lahko prodajala, a smo predragi, najdražji od vseh, jasno zaradi visokih dajatev, ki jih ima Makedonija. Če bomo in ko bomo zagotovili praženje in pakiranje kave v Makedoniji, bomo verjetno prodali več. Kljub temu smo se dobro pozi-cionirali, trgovci so nas sprejeli, naši izdelki so na policah ob izdelkih Nestleja in ostalih domačih proizvajalcev. DROGA SOMBOR Gospod Davorin Adler Droga d.o.o. Sombor je podjetje, ki formalno še ni Drogino zaradi neurejenih odnosov med Slovenijo in ZRJ. Vodi ga gospod Stevan Terbec, v okviru podjetja pa deluje tudi pražarna kave, ki licenčno praži Barcaffe. Nekaj o poslovanju in ciljih podjetja nam je povedal gospod Davorin Adler, direktor Droginega izvoza. S kakšnimi težavami se srečujete pri poslovanju podjetja? Glavna ovira so neurejeni bilateralni odnosi med državama, a podjetje kljub temu posluje. Kupna moč je šibka, okolje nestabilno, zaščita domačega gospodarstva pa visoka. K povečanju prodaje bodo gotovo pripomogle marketinške aktivnosti, ki jih načrtujemo v letu 2001-oglaševanje, degustacije in podobno. Ali ste doslej že promovirali Drogine izdelke? Smo, predvsem pašteto, trenutno pa na TV reklamiramo 1001 cvet in Barcaffe. Reklama prikazuje, kako izgledajo pakiranja kave in čaja. Prodajamo namreč vse vrste kave -tudi light, dekofeinizirano in filter. Gospe Ružiči, ki je stara borka v Droginih izvoznih vrstah, vsekakor želimo, da bi uspešno prebrodila vse težave tudi v tako neurejeni državi, kot je Makedonija, ki jo trenutno pestijo vse običajne tranzicijske težave: grški kapital, ki kupuje podjetja, visoka inflacija, nespoštovanje trgovskih običajev, davki in DDV. Tudi mi držimo pesti! sr G A Z E T E PERDITSH. M E Nje vit i Paktit te Stabilitetit Perr e Evi Me perkrahje n; rrjedha, perlshir dhe Kosoves dl Kfite jave Shtett bashkuar per te movimin e bizni Korporata amer dollaresh per te tjere pergjate ra Ne Kosove, ndi njerezit jane dui Shkruajne: Bill Klinton dhe Gerhard Shredc Nje vir mc pare C-»r-» »#•»'/• nr i Ptthtln* Dyer cfhe dritare PVC (profila TROCAL : td njohur nd botfc; dhe te aluminit Tel. 25 959; 540 939; 044 120 622 H* BU^AJ CO. • Distributer per tregun kosovar I te gjitha prodhimcvc te "Droga" • Portorozh Adresa: Kodra oTrimavo ret: 549-796.549-797, Mob.: 044/120-220 # KOSOVA Te drejtat e Juaja per sigurlm, jane detyrtmet tona ndaj Jush Tol. 038/ 29-893, 044/141-661 Adresa; Rr.: „N4na Tereze" 49/fl Prlshtind. KOSOVE Tol. 03« / 27 573, 27 080. 27 154. 27 043 Tcl.&Fax: 038/27 011 Mobil:0S3/80 38 429, 00 49/172/30834 10 044/111 829. 044/111 828 E-mail: ekoholdinfl@hotmeil.com Drogine izdelke prodajajo tudi v Prištini - oglas Um uj co. v lokalnem časopisu HČERINSKA PODJETJA V TUJINI Gospa Annika Wickstrom Božič Kaj načrtujete v prihodnosti? Dodelati bomo morali praženje in pakiranje kave (načrtujemo prodajo 200 ton kave) in poskusiti s prodajo ostalih izdelkov iz Droginega asorti-mana - v letu 2001 načrtujemo nastop na tem trgu s celotnim programom. Pomembno pa je, da bomo morali zapirati uvoz s kompenzacijskimi posli - ne bomo mogli samo izvažati naših izdelkov, ampak tudi nabavljati repromaterial za matično podjetje. Tukaj lahko poleg zelišč pride v poštev še npr. nabava embalaže iz Tipoplastike Gornji Milanovac, s katero smo že sodelovali v preteklih letih, mogoče pa tudi drugi končni izdelki, ki bi jih lahko prodajali. Iščemo tudi možnosti dodelavnih poslov. DROGA LIVSMEDEL Zgodba o Droginem podjetju na Švedskem se je začela pred desetimi leti zelo romantično - z ljubezensko zgodbo. Svetlolasa šve-dinja, Annika Wickstrom je kot študentka ekonomije preko AISEC-a - mednarodne organizacije za izmenjavo študentov - prišla v Drogo na prakso in preskočila je iskrica. Kot posledica ljubezni med Anniko in Igorjem Božičem se je v letu 1993 rodila - DROGA LIVSMEDEL AB. Igor Božič je povedal, da so bili začetki turbulentno zapleteni -nepoznavanje tržišča, nepoznani kot dobavitelj, nepoznani izdelki in blagovne znamke. Po sedmih letih trdega dela ima danes Droga Livsmedel 8 zaposlenih, vsi lastniki pa so lahko zadovoljni - Droga kot večinski lastnik in trije solastniki -direktor Mats Lindqvist, Igor Božič in Annika VVickstrom Božič. Švedski trg je v nasprotju z ostalimi trgi, na katerih so prisotna Drogina podjetja, zelo stabilen, zato uvoz iz Droge na Švedsko konstantno raste od 10 do 15 % letno. Naša sogovornika sta bila Davorin Adler in Igor Božič - slednji seveda na daljavo. S katerimi Droginimi izdelki ste začeli in kaj prodajate danes? Začeli smo z začimbami, čaji, pašteto in kavo. Danes prodamo največ paštete (240 ton), sledijo vložena zelenjava, Za-činka (ALLKRYDDA) in kava. Vse prodajamo pod lastno (Drogino) blagovno znamko. Poleg Droginih izdelkov (predstavljajo 50% naše prodaje) prodajamo še izdelke Fructala, Žita in Radenske. Kako imate organizirano prodajo, ste s prodajo zadovoljni, kdo sploh so vaši kupci? Prodajamo “etno” trgovinam, pa tudi trgovskim verigam ICA, KON-SUM in D-GRUPPEN. Imamo lastno skladišče in potniško mrežo. Distribucija poteka v sodelovanju s transportnimi podjetji. Rast naše prodaje je visoka - kar 30% letno. Cenovno sicer nismo najbolj konkurenčni, imamo pa gotovo zelo visoko kvaliteto izdelkov. Prodajamo tako grosistom (marže so 12%) kot tudi detajlistom. HČERINSKA PODJETJA V TUJINI Gospod Igor Božič Kako sodelujete z matičnim podjetjem? Se držite planov, bi mogoče česa lahko prodali več? Naročila gredo direktno na izvozni oddelek, kjer jih uskladijo s proizvodnjo. Plana se seveda držimo, ker kdo si upa imeti opravka z raz-kurjenim Giannijem Sokoličem!! Največja težava v tem trenutku je pripovedka o »cesarjevih novih oblačilih«. Prodano imamo namreč ogromno paštete, a paštete ni. Iz- Gospod Mats Lindqvist delek, ki bi ga nedvomno lahko prodali več, je namreč Argeta. (V avgustu je bila Drogi odvzeta izvozna številka, vseeno v izvozu poskušajo dobaviti mesne izdelke, a jim ne uspe. Izpad pri dobavi ima lahko negativne učinke pri ponovnem začetku prodaje v prihodnjem letu. Op.p.) Ali so na švedskem prisotni tudi drugi slovenski proizvajalci? So. Žito, Fructal, Radenska, Kolinska, Šampionka, Mip, Kras, Perutnina Ptuj, Delamaris, Eta, Gorenje, Sava,... Načrti za prihodnost? Vsekakor povečanje prodaje, utrditev pozicije podjetja in še kar nekaj drugih načrtov, o katerih pa je še prezgodaj govoriti. V vseh pogovorih se kot rdeča nit vleče dejstvo, da države, v katerih poslujejo Drogina podjetja, z visokimi uvoznimi dajatvami poleg polnjenja proračuna tudi močno ščitijo domačo proizvodnjo. Na ta način so marsikatero tuje podjetje prisilile, da je del proizvodnje preselilo na njihova tla. Tako tudi Drogo, ki ima že tri pražarne v tujini - v Bujah, v Bosanski Gradiški in v Somborju. Naj bo zaključna novoletna želja namenjena naši vladi ali mogoče dedku Mrazu (če bo on kaj bolj učinkovit), da bi se vsaj v tem zgledovali po naših nekdanjih republikah in malo bolj zaščitili tudi slovenske proizvajalce. Tekst in slike Manuela FERENČIČ MEDEN Karen Greenslade, Velika Britanija: Za blagostanje otrok vsega sveta CELOVITO OBVLADOVANJE LEV ALI GAZELA? Če bi vas kdo vprašal : »Bi bili raje lev ali gazela?« bi se velika večina odločila za prvega. Kralj živali, močan, avtoritativen, navidezno neranljiv, kdo si ne bi želel biti lev?! Mogoče bi med nami našli tudi romantičnega esteta, ki bi ga lepota plahosti, elegantnost gibanja, sposobnost druženja ter uživanja neskončnih travnatih površin odvrnila od tistega impulzivnega odgovora in bi izbral gazelo. In kje je sedaj bistvo? Bistvo je v tem, da si v življenju vloge ne izbiramo, ampak nam je v večini dana!? Ta trditev na prvi pogled izgleda nekoliko pesimistična, vendar če jo nekoliko podrobneje analiziramo spoznamo, da ni tako. Ste se kdaj vprašali, zakaj je tako malo levov? Razlogov je lahko več. Mogoče jih njihova lastna lenoba spravi v grob, mogoče so gazele čedalje hitrejše in pametnejše, mogoče se ne znajo prilagajati, mogoče se jih enostavno premalo rodi, mogoče ni lahko biti lev... Ena od resnic je tudi ta, da se tudi za vsakega leva lev najde oz. da lev lahko hitro postane gazela, če se pojavi močnejši (npr. človek, onesnaženje...). Vrnimo se k vlogam. Ob rojstvu je bila vsakemu dodeljena vloga. Okvirji te vloge so bistveno večji kot si jih ponavadi priznamo, in meje tega okvira se ne bomo nikoli dotaknili. Mogoče je ena od naših meja npr. postati predsednik Republike Slovenije, vendar bi zato morali žrtvovati leta študija in dela, družino, prijatelje, spanje,... vendar LAHKO BI, če nam to dovolj pomeni! Nikakor pa ne bi mogli postati angleški kralj oz. kraljica, ker nismo Angleži, pa tudi zebre ne, ker nimamo črnih in belih prog na hrbtu. Z odločitvami, ki jih sprejemamo vsak dan, raziskujemo manevrski prostor lastne vloge. Odločitve so lahko boljše, slabše ali nekje vmes, vendar se moramo odločati, se premikati in spoznavati svoj prostor. Okvir vloge nam je dan, točko, kjer bomo zadovoljni, pa moramo poiskati sami. Naše želje oz. zahteve se žal vsak dan spreminjajo in bolje, kot bomo poznali svoj prostor, hitreje bomo našli točko zadovoljstva, uspeha, užitka ali preživetja. To nekako diši po nenehnem izboljševanju kot osnovi za trajen obstoj, vendar bomo v tem predprazničnem obdobju te teme dali nekoliko ob stran in povedali samo še nauk: Ne glede na to, ali si lev ali gazela, ko zjutraj vstaneš, teci! (Bernard Cour-sat, predsednik uprave Revoza) Vasja REBEC NOVE AVANTURE FRFRAST EGA KVADRA POZDRAVLJEN PRIJATELJ KROGEC! VEŠ, VTEM PREDPRAZNIČNEM ČASU SEM VELIKO RAZMIŠLJAL O UGLEDU V JAVNOSTI IN ME JE NEKAJ PREŠINILO! NO POVEJ I KO Ml JE BESEDA JAVNOST PREŠLA MISLI, SEM SE KAR STRESEL NO POVEJ ŽE. NO! VSESKOZI IMAM OBČUTEK, DA NAS NEKDO OPAZUJE, PA NE JAVNOST, KOT DA BI BIL NEKI VELIKI BRAT, A ME RAZUMEŠ? RAZUMEM, RAZUMEM NEBOVA O TEM PO TELEFONU, TAKOJ BOM PRI TEBI! GOVORI SE, DA JE UREDNIŠTVO NEKEGA ČASOPISA, MENDA NAŠ GLAS, POSTAVILA KAMERE IN IN MIKROFONE VSEPOVSOD IN DA NAS OPAZUJEJO! [lN S KAKŠNIM NAMENOM TO DELAJO?| A RESI? ŽELIJO IMETI OKOLJU PRIJAZNO PODJETJE IN SE UČIJO NA NAŠIH NAPAKAH NO, ČE JE PA TAKO, NI NIČ SLABEGA IN PREDLAGAM, DA JIM ZAŽELIVA \ VESEL BOŽIČ IN ' SREČNO NOVO LETO 2001!!! Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “SAMO DA JE d.d.”, in KROGEC - lastnik firme “VIŠEK TEHNIKE d.d." Tekst in risba Vasja REBEC BONITETE PLAČE IN OSTALE UGODNOSTI ZAPOSLENIH V NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH PODJETJIH Lani mi je uspelo v Našem glasu objaviti moj prvi članek, tako da je ta medij postal resnično tudi “moj glas”. Žal pa je bila tematika takšna, daje med mnogimi dvignila veliko prahu, saj sem tudi takrat pisala o plačah in ostalih ugodnostih v našem podjetju ter le-te primerjala s povprečjem najboljših slovenskih podjetij. Ker nam je v lanskem letu davčna zakonodaja povzročila veliko preglavic in dodatnih ovir ter odprla veliko novih vprašanj, so bili podatki po mnenju nekaterih vprašljivi. Tudi sami smo videli, da je veliko ugodnosti postalo težje dosegljivih, saj je država obdavčila veliko stvari, ki jih podjetje nudi zaposlenim. Tudi sama sem se vprašala, ali se stvari ukinjajo, ker sem napisala članek o tem (saj veste, kako je -ko nekaj predstaviš, potem pa se začne vse skupaj počasi ukinjati, se vprašaš ali si sam naredil kaj narobe!). Letos smo ponovno sodelovali s podjetjem Hemtt Associates GmbH iz Ljubljane pri študiji o plačah in ostalih ugodnostih zaposlenih v Sloveniji, kjer je poleg nas sodelovalo še 27 uspešnih slovenskih podjetij. V študiji so zajete enake kategorije kot lani, tako da imamo primerljive podatke po letih. V nadaljevanju prikazujem, kolikšen procent sodelujočih podjetij nudi zaposlenim določeno ugodnost (primerjava med ugotovitvami za leto 1999 in 2000): Kot vidimo, je večina podjetij uspela zadržati določene ugodnosti, kljub poostreni davčni politiki države. Največji pomik navzgor se je zgodil pri izobraževanju, kjer se podjetja vedno bolj zavedajo, da si predvsem z vlaganjem v kadre, torej tudi z izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, lahko zagotovijo dolgoročno uspešnost. Nekaj manj podjetij je lani nudilo zaposlenim dodatno zdravstveno zavarovanje, ker glede na reformo pokojninskega sistema razmišljajo o uvedbi dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je bolj ugodno tako za zaposlenega kot tudi za podjetje. V novem letu 2001 želim vsem sodelavcem veliko sreče in zadovoljstva tako na delovnem kot na osebnem področju! Kdo si želi pluti z nami? Silvija BENČIČ Kategorija 1999 (v%) 2000 (v %) Popust pri nakupu proizvodov podjetja za vse zaposlene 44 46 Razne vrste zavarovanj (dodatno zdravstveno, nezgodno,...) 52 42 Izobraževanje in usposabljanje (v okviru zahtev delovnega mesta) 74 82 Službeni avtomobil in mobilni telefon (v okviru zahtev delovnega mesta) 100 100 SISTEM NAGRAJEVANJA KADROVSKE NOVICE VREME JE ODVISNO OD TVOJEGA POČUTJA. (Loesje) Poznojesensko ocenjevanje individualne uspešnosti se vleče kot jesenski oblaki, ki jih letos res ni zmanjkalo. To dogajanje spremlja muhavost, slaba volja in tudi kakšna grda beseda. A ni nujno, da je tako. Dokler ni na kocki ocena, napredovanje ali še kaj večjega, se misli sodelavcev ukvarjajo z delom namesto s svojo usodo in močjo vodje glede tega. Zanimivo je, kako neproblematično postanemo ljudje med seboj povezani, če skupaj gledamo in skrbimo - ne drug na drugega in tudi ne drug za drugega, pač pa se ujamemo v pozornosti in skrbi za isto stvar zunaj nas, za isti skupni cilj. Nič ni bolj združujočega; in zanimivo, da nam tudi vreme takrat ne more do živega. To velja za katerokoli skupino ljudi, ki se ujame v skupni pozornosti do določenega znanja, ali za športno ekipo, ki se ujame v skupni pozornosti do igre in rezultata, ali za raziskovalce, ki se ujamejo v skupni pozornosti do problema in projekta, ali za poslovneže v skupni pozornosti do podjetja. Prizadevanja in predanosti delu ne moremo izsiliti. Sodelavci običajno povečajo svojo prizadevnost v teamu, kadar jim dovolimo, da prispevajo svoj delež k skupnemu uspehu celote. Počutijo se pomembnejši, spremlja jih občutek odgovornosti za rezultate dela, razvija pa se tudi učinkovito sodelovanje z drugimi člani tima. Problemi skupine postanejo osebni izzivi, timski cilji pa postanejo dejansko tudi osebni. Seveda pa v praksi ni vse idealno. Ampak nič zato, kdo si sploh želi biti idealen?! Pomembno je, da se zavedamo, da nas skupne pozornosti do številnih vsakdanjih in manj vsakdanjih podrobnosti združujejo in omogočajo ustrezen način komuniciranja in ravnanja drug z drugim. In navsezadnje je to tisto, kar lahko pripelje do uspeha neke enote, teama ali podjetja, saj je odvisno le od naše skupne pozornosti in skrbi zanj. Diana MILIVOJEVIČ ZAPOSLENOST V NOVEMBRU 2000 30. 11. 2000 je bilo zaposlenih 628 delavcev, od tega 301 moških in 327 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 21 delavcev. Prihodi delavcev: V novembru smo sprejeli enega novega sodelavca za nedoločen čas ter eno sodelavko za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v oktobru prenehalo 17 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek delovnega razmerja za določen čas ter invalidska upokojitev. Pripravništvo: Sandro Markovič, pripravnik v OE Logistika, je 23. 11. 2000 uspešno opravil pripravniški izpit. Čestitamo! Zanimivost: v decembru nihče ne praznuje okrogle obletnice - tokrat ne bomo nazdravljali! Ob bližajočem se zaključku leta 2000 bi radi omenili sodelavca Ivana Skončnika iz PC Skladišče in predelava soli ter Giuseppa Del Bello iz Soline d.o.o., ki sta letos odšla v zasluženo penzijo. Želimo jima dosti lepega! Vsem sodelavcem želimo srečno in zdravja polno leto 2001! Kadrovska služba SVET DELA VPRAŠANJA IN ODGOVORI BESEDA OB KONCU LETA Spoštovani sodelavci! Leto 2000 se nagiba h koncu. Zelo radi bi vam povedali kaj lepega, da bi to okroglo leto imeli v še lepšem spominu. Resnici na ljubo smo preživeli uspešno, lepih spominov polno leto. Spomnimo se, da smo tudi letos redno prejemali plačo, dobili regres za dopust, imeli prijetna druženja, šli na izlete, na dopust... Veliko naših misli se je že celo leto vrtelo okrog Izole, kjer gre h koncu gradnja nove tovarne. SVET DELAVCEV je redno zasedal vsak mesec, razen v avgustu. Zasedal ni zaradi zasedanja, pač pa zaradi vsebine, torej zaradi zadev, katerih obravnavo omogoča Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Sodelovanje z Upravo družbe DROGA ni slabo, saj redno sodelujemo. Sodelovanje pa je že pol uspeha. V zadnjem času smo soočeni z ugotovitvami uprave, da v družbi ni dovolj dela za vse redno in stalno zaposlene. Tej ugotovitvi svet delavcev ne more pritrditi, ne zgolj zaradi bolečega dejstva, temveč zaradi prepričanja, da razlogi za slednje niso (dovolj) utemeljeni. Predvsem SD oporeka času razreševanja tega problema, saj nikakor ni primeren (pred selitvijo v novo tovarno). Svet delavcev zaznava (mnogi med vami nam tu in tam izrazite svoje mnenje), da v družbi vlada neprijetna napetost, ki meji že na strah za lastno prihodnost. Kakorkoli že bo, svet delavcev se bo trudil in izrabil vse možnosti, ki lahko rešijo eksistenco slehernega med našimi zaposlenimi. To ni oporekanje upravi družbe, to je iskanje pozitivnih rešitev, ki so vedno možne, če je v slednje vloženo dovolj napora. Kot doslej vas bomo skušali redno obveščati o svojem delu tudi v prihodnje, do takrat pa: Zelo zdravo, srečno in čimbolj uspešno novo leto vam v imenu vseh članov sveta delavcev želi predsednica Dragica Mekiš. Tekst in slika Dragica MEKIŠ Tema vprašanja: IZBIRA IZOBRAŽEVANJA OB DELU V KORIST DRUŽBE V družbi imamo Pravilnik o izobraževanju. Vsebino le-tega si lahko ogledamo na določenih mestih, marsikoga pa zanima naslednje: Kje se lahko sleherni med zaposlenimi seznani, katere smeri izobraževanja naj izbere, da bo le-to v korist družbe? Dogaja se namreč, da zaposleni zaprosi za pogodbo o izobraževanju skladno z veljavnim pravilnikom in dobi odgovor, da je plan izobraževanja ob delu že izpolnjen; ali pa, da izbrano izobraževanje ni v interesu družbe Droge. Naš glas pa prosimo, da poišče odgovor in ga objavi. (Ime in priimek v uredništvu) Za odgovor na to vprašanje moramo pogledati v veljavni Pravilnik o izobraževanju. Pri tem moramo biti pozorni na: 2. člen, kjer je zapisano, da imamo delavci pravico in dolžnost, da se izobražujemo in usposabljamo v svojem lastnem interesu ali v interesu družbe; družba pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje in usposabljanje. 3. člen, kjer je zapisano, daje nosilec politike izobraževanja in usposabljanja Uprava; 5. člen, ki govori o tem, da so osnove za načrtovanje izobraževanja in usposabljanja opredeljene s strateškim poslovnim načrtom Droge, letnim poslovnim načrtom Droge ter letnim načrtom kadrovske službe; 6. člen, ki pravi, da so za ugotavljanje oz. načrtovanje odgovorni direktorji oz. vodje organizacijskih enot v sodelovanju s kadrovsko službo in 12. člen, kjer je zapisano, koga praviloma družba usmerja v izobraževanje ob delu. Osnovni instrument za ugotavljanje in načrtovanje izobraževanja je od preteklega leta letni osebni pogovor (LOP) vodje s sodelavcem - praviloma je izveden v maju. Glede na to, da letnih osebnih pogovorov še nismo uvedli na vse nivoje, smo letos ugotavljali potrebe že z obrazcem Načrt izobraževanja in usposabljanja (v septembru). Na osnovi gornjih dokumentov in izhajajoč iz Strateškega poslovnega načrta ter letnega poslovnega načrta Droge je pripravljen predlog Letnega načrta izobraževanja in usposabljanja, ki ga praviloma v decembru potrdi uprava kot nosilec politike izobraževanja in usposabljanja. Potrjen načrt je osnova za delo kadrovske službe v naslednjem letu. Iz gornjega pojasnila lahko izluščimo odgovor na postavljeno vprašanje. V primeru, ko se delavec zanima za vključitev v izobraževanje je prava pot ta, da se obrne na direktorja oziroma vodjo svoje organizacijske enote in se z njim pogovori o možnostih šolanja. Kadrovska služba KORISTNI PREDLOGI NAJSLAJŠI KORISTNI PREDLOG LETA 2000 Koristni predlogi imajo ob tej priložnosti posebno čast, da premierno predstavijo najnovejši izdelek našega prazničnega programa, »Poljubčke iz Zlatega polja«. Nastal je v okviru plodnega in inovativnega sodelovanja med slaščičarsko mojstrico Manuelo Ferenčič-Meden in Odborom za izobraževanje novinarjev časopisov NAŠ GLAS in OD NAS DO VAS. Validacija izdelka je bila opravljena v okviru strokovnega usposabljanja novinarjev »Kras 2000«. Ugotovljeno je bilo, da izdelek ustreza vsem estetskim in organoleptičnim kriterijem, je izjemnega okusa, v kombinaciji z nekaterimi prilogami pa je bilo zaznano tudi vzpodbujevalno delovanje na razpoloženje. Še posebej je priporočljiv kot desert v izbrani družbi, saj čudovito zaokroža praznične pojedine s teranom in kraškim pršutom. Zabeleženi so bili tudi že prvi odzivi potrošnikov: »Odkar možu vsak večer dajem Poljubčke, je pohleven kot ovčica, odpovedal se je kegljanju s prijatelji, pa tudi pomivanje posode mu ne povzroča več težav.« »Prej sem moral vsak mesec za pripravo članka žrtvovati tri noči spanja. Poljubčki so čudovit vir pisateljskega navdiha!« A. P., novinar Našega glasu »V prihajajočem letu si od vsega najbolj želim Poljubčkov.« Maja, 22 let Strokovna komisija je Poljubčkom iz Zlatega polja enoglasno podelila naslov »Najslajši koristni predlog leta 2000«. Kako jih pripravimo: Maslo raztopimo na vodni pari (ali v mikrovalovni pečici). V maslo vmešamo S KUHALNICO ostale sestavine po naslednjem vrstnem redu: sladkor namočene rozine moko, ki smo jo pred tem presejali in ji dodali pecilni prašek 2 celi jajci CORN FLAKES Pri dodajanju corn flakesa bodimo previdni. Lahko ga dodamo več ali manj kot 200 g, pomembno je, da postane zmes zelo trda - kuhalnica v njej stoji pokonci. Zmes nato s čajno žličko polagamo v kupčke na namazan pekač. Pečemo 8-10 minut pri temperaturi 180°C, da se poljubčki rumeno rjavo zapečejo. Besedilo Peter FATUR Slika Jadran RUSJAN Kot se za spretne novinarje spodobi, smo se potrudili za vas in od Manuele izprosili doslej skrbno varovano poslovno skrivnost. Vendar vas opozarjamo: Poskrbite, da Naš glas ne pride v roke konkurenci! Potrebujemo: 200 g CORN FLAKES ZLATO POLJE 200 g masla 200 g sladkorja 2 vanilin sladkorja 2 celi jajci 100 g ROZIN IZ ZLATEGA POLJA 250 g moke 1 pecilni prašek NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV INVESTICIJA V PC ZLATO POLJE JE V ZAKLJUČNI FAZI Po končani ureditvi proizvodnih prostorov smo 7. decembra ponovno zagnali preseljeni stroj Optima za pakiranje začimb v kozarčkih. V linijo smo vključili nov del stroja - to je detektor kovin v izdelkih. Postavljanje mešalca za Začinko Začeli smo s postavljanjem opreme za mešanje Začinke. Regali v skladišču še niso dokončno postavljeni, bodo pa gotovo do 15. decembra, ki je predviden za tehnični prevzem. Regali v skladišču končnih izdelkov že stojijo V odpremnem delu skladišča še potekajo gradbena dela v pisarniških prostorih in na bodoči ploščadi za natovarjanje. V drugi polovici decembra začnemo z uvajanjem novega računalniškega skladiščnega poslovanja, ki omogoča cel kup novosti - od sle- Na liniji za pakiranje začimb v stekleničkah je vgrajen detektor kovin dljivosti do računalniškega vodenja viličarja in prav zato bo ta del investicije za zaposlene v skladišču gotovo najzahtevnejši. Manuela FERENČIČ MEDEN Ploščad za natovarjanje dobiva končno podobo NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV V PC GOSAD HITIMO NA VSEH KONCIH Gradnja Gradbinci hitijo, vreme jim je naklonjeno in delo jim gre hitro od rok. Da bi le zdržalo še vsaj nekaj časa brez dežja! Selitev strojev namreč obljubljajo v kratkem času. Izobraževanje V tem mesecu imamo ponovno izobraževanje, saj moramo zadostiti zahtevam in zakonskim predpi- T • .... . . som glede higijenskega minimuma. Temelji dozidave in pričetek gradnje °J ° Tudi naš Tadina Boštjan bo začel v januarju z izobraževanjem - tečajem angleškega jezika. Drugih oblik internega izobraževanja niti ne omenjam, saj se dnevno vrstijo zdaj na tem, zdaj na onem področju. Praznovanja Tako hitro je minilo to leto, da se skoraj ne znajdemo ob misli, da se že bližamo zadnjim dnem decembra. Prevzame nas pričakovanje dedka Mraza in Božička, pa je že vse mimo! Potem pa seveda inventure, ki nas opozorijo, da se svet vsako leto obrne. Če je to dobro ali slabo - kdo bi vedel... Najbrž je pač tako, kot kdo vzame in kot se mu godi. Važno je, da ostanemo optimisti! Danica KRAJNC Na zgornji sliki prvi obrisi novogradnje, na spodnji pa je stvar že v končni fazi NOVI IZDELKI MAJONEZA IN GORČICA MAESTRO V Drogini ponudbi vam predstavljamo dva nova izdelka, ki sta se pred kratkim pridružila bogati paleti izdelkov MAESTRO, in sicer majonezo in gorčico. Majoneza MAESTRO Gre za nov Drogin izdelek, ki ga lahko opišemo kot popolnoma naraven izdelek, brez konzervansov, gostil in barvil. Majoneza MAESTRO je za zdaj na voljo v kozarcih dveh velikosti, 250 in 500 ml, v prihodnjih mesecih pa bo na voljo tudi v 150-mililitrski tubi. Predstavlja se v novi, sveži in mladostno oblikovani embalaži. Za pomoč pri prodaji tega novega izdelka smo pripravili promocijsko podporo v obliki velikega števila degustacij, na katerih se bodo porabniki seznanili z okusom našega novega izdelka. Verjamemo, da bo poleg tradicionalnih kupcev, ki posegajo po takšnih izdelkih, naša majoneza zadovoljila tudi okuse mlajših, ki jo bodo prav gotovo izkoristili kot odličen dodatek pri pripravi solat, mesnih jedi in kot namaz za različne vrste sendvičev. GORČICA MAESTRO Majonezi MAESTRO se je pred kratkim pridrulila tudi gorčica MAESTRO. Tudi ta izdelek je za zdaj na voljo samo v kozarcih dveh velikosti, 250 in 500 ml, 150-milil-itrska tuba pa bo na trgu nekoliko kasneje. Tudi gorčica MAESTRO je naraven izdelek, brez konzervansov. Odlično se poda predvsem k mesnim jedem in jedem na laru. In ker je okus običajno z besedami težko opisati, vam svetujemo, da naš novi izdelek čim prej poskusite! MAčSTftO- NOVI IZDELKI SADNI ČAJ MANDARINA - Vsi so dobri, toda med številnimi sadnimi okusi bomo zagotovo našli svojega, najboljšega. Morda bo ravno dvanajsti po vrsti tisti, ki bo našemu okusu najbližji. Govorimo, se ve, o Droginih sadnih čajih 1001 cvet in o novem filter sadnem čaju z okusom mandarine, ki smo ga začeli pakirati novembra in zaokroža družino okusov filter sadnih čajev v ducat. Paleto sadnih čajev z razliTnimi domačimi okusi, od jabolka, hruške, breskve in divje češnje do kombinacije s tropskim sadjem marakujo in marelico, v skupini jagodičja pa od jagode z vanilijo, borovnice in maline do gozdnih sadežev, izpopolnjujemo z jušnim sadjem - z agrumi, kjer se pomaranči in limoni pridružuje mandarina. Sadni čaj mandarina je prijetno osvežilen, močno aromatičen, z značilno mandarinastim vonjem in okusom. Tak je, kot vsi čaji 1001 cvet - enostavno dober. Ljubica Nagy Majda VLAČIČ Foto Jaka JERAŠA NOVI IZDELKI KURKUMA MLETA, NETO 44 g Značilnosti te eksotične začimbe in njeno uporabo lahko že najdete v prenekateri sodobni kuharski knjigi- Največji proizvajalec kurkume je Indija, ki jo skoraj v celoti izkoristi sama. Pri nas, pa tudi drugje po svetu, je postala popularna kot značilna začimba vzhodnoazijskih kuhinj. Uporabljamo jo največkrat kot barvilo za rižote, pečeno perutnino, za jajčne omlete s čebulo, papriko in drugimi dodatki ter za solatne dresinge. V zadnjem času se veliko govori o kurkumi kot zdravilu. Ljudsko zdravilstvo jo uporablja pri bolečinah v žlički, napihnjenosti, bolezenski neješčnosti, prebavnih motnjah in drugih tegobah, pa tudi pri okuženih ranah, udarninah in pikih. ZELIŠČA SOL, NETO 89 g Aromatične sestavine zelišč zmanjšujejo potrebo po soli, zato je mešanica zelišč (origano, česen, peteršilj, rožmarin, timijan, drobnjak) in jedilne morske soli idealna kombinacija za vse tiste, ki bi radi jedli dobro in zdravo. Zeliščno sol dodajamo vsem vrstam surovih in kuhanih solat (predvsem paradižnikovi in krompirjeva) oz. solatnih prelivov. Z njo solimo tudi lahke omake, zelenjavne juhe in enolončnice. Mojstri dobre in zdrave kuhinje jo priporočajo kot posip za sire (ob dodatku olivnega olja in orehov), in kot dodatek testeninam z olivnim oljem. Odmerimo jo enako kot sol. Helena ČOK Foto Jaka JERAŠA fMA€STRQ. NOVI IZDELKI KOLEKCIJE NACIONALNIH KUHINJ Velika popularnost različnih nacionalnih kuhinj in povpraševanje po različnih eksotičnih začimbnicah sta nas prepričala, da smo začeli razvijati kolekcije začimb nacionalnih kuhinj. Ko smo zbrali potrebne informacije o značilnostih kulture prehranjevanja posameznih narodov (sejmi v tujini, literatura, potovanja, televizija, radio, časopisi, internet...) smo se odločili za izbor začimb, značilnih za posamezno kuhinjo. • za MEHIŠKO KUHINJO (piment, koriander, origano, peteršilj, čili, poper) fMA€ STftO) • za ITALIJANSKO KUHINJO (bazilika, timijan, origano, rožmarin, česen, mešanica PIZZA ) >riaw Prva je bila kolekcija za SLOVENSKO kuhinjo ( iz leta 1999), sedaj vam predstavljamo še nove tri kolekcije po 6 začimb v stekleničkah: MAC ST-RO (GE»UJv • za KITAJSKO KUHINJO (kur-kuma, ingver, čili, piment, koriander, mešanica curry ). Helena ČOK Foto Jaka JERAŠA MI MED SEBOJ SURFAIMJE MED SODELAVCI Za decembrsko številko naj bi pripravili fotoreportažo o sodelavcih - predvsem tistih, ki še nikoli niso bili v Našem glasu.Povedali naj bi, kako so preživeli leto 2000 in kaj si želijo v naslednjem letu. Naše delo pa ni bilo prav nič lahko. Marsikdo je sodelovanje najprej zavrnil, češ, "zakaj moram odgovarjati prav jaz, ali nimate nikogar drugega. " Mnogi pa so se vseeno opogumili in njihovi odgovori so prav zanimivi. Za sodelovanje se jim prav lepo zahvaljujemo. Fantje so iz Logistike - skladišča gotovih izdelkov v Začimbi Od leve proti desni strani: Franko Sau, Zoran Poernja, Gianfranco Calcina, Stjepan Cieeli, Aleksander Medja in Miloš Marič. Kako ste preživeli leto 2000 in kaj si želite v 2001? • Nikoli ni tako slabo, da ne bi bilo lahko še slabše. • Bilo je veliko dela, slaba plača in slabi delovni pogoji: poleti neznosna vročina, pozimi mraz, slabo osvetljeni prostori, ki so krivi, da nas je vedno več slabovidnih. A upanje na boljše je pred vrati. • Plače bi morale biti boljše, saj so se življenjski stroški v zadnjem letu močno povečali. • Ob selitvi v novo tovarno me skrbi, kako bo tam, v novem skladišču. Upam, da bom kmalu obveščen o tem in mi bo lažje, saj ni nič hujšega, kot o nečem ne vedeti dovolj. • Najlepše darilo za novo leto bi bila stalna zaposlitev. VESNA RADOVAC, PC ZAČIMBA, (menza) je povedala: V iztekajočem se letu je bilo vsega: dobrega in slabega. Skrbi pa me prihajajoče leto. Želim si delo in pri delu boljše medsebojne odnose. Da bi se znali bolj poslušati, kadar se pogovar- jamo. Pogovorov pa je vedno manj, kot da bi bili nepotrebni. Vsak skrbi le zase in to ni lepo, niti dobro. Zato si v novem letu želim predvsem bolj prijateljske odnose med sodelavci. MI MED IVAN PAVLOVIČ - PC ZAČIMBA, vzdrževalec Izteka se lepo leto. Bili smo zdravi, kar je najbolj pomembno. Vsaj tako naj bi bilo tudi vnaprej. Pri delu pa je občutiti napetost zaradi skrbi, kako bo v novi tovarni. Premalo vemo o tem. Sicer pa upamo, da bo vsaj tako dobro kot doslej, čeprav mora biti upanje vedno v kaj boljšega, sicer to ni pravo upanje. ro, ampak... saj veste, ne smemo biti preveč zadovoljni. Tudi želje morajo biti. Upajmo, da se bodo uresničile. Staro tovarno bomo pogrešale, a kdo se na boljše ne navadi? Sama imam eno veliko željo in zelo upam, da se bo v novem letu zgodil čudež in se bo moja želja izpolnila! ROBERTO KOZLOVIČ - PC ZAČIMBA, vzdrževalec Leto 2000 je bilo srednje uspešno. Ni dobro preveč hvaliti, mar ne? Drugo leto pa mora biti še boljše, seveda. Kaj naj povem o novi tovarni? Tu je zelo lepo in upam, da se ne motim in bo tam, v Izoli, še boljše in lepše. Sicer pa imam mnogo želja, a vse niso za NAŠ GLAS! ONDINA GEI in KARMEN ALr TIN - PC ZAČIMBA, embaliranje čajev Kaj zapuščamo v ZAČIMBI, vemo, kaj nas čaka v Izoli, pa ne. To je bistvena razlika. Tu so spomini, mladost... (mladenki, pa govorita o mladosti v preteklosti...). Leto 2000 je bilo lepo. Dobro smo delali, pravijo in pišejo, da tudi zelo uspešno. Le plača za naše delo tega nikakor ne dokazuje, a o tem govoriti se niti ne splača. Bo že bolje. Srečno vsem! ZEHIDA LULIČ - PC ZAČIMBA, embaliranje Kaj naj bi povedala? (Zehida se je lepo nasmejala, ko je slišala, kaj jo NAŠ GLAS sprašuje). Saj je dob- Sodelavki Ondina in Karmen MI MED JOŽICA BERNETIČ in SAMIRA MUMINOVIČ - PC ZAČIMBA, em-baliranje paprike (tega dne, seveda) Jožica je dejala, da je bilo leto 2000 lepo, a da bi lahko bilo še lepše. Samira pa jo je hitro prekinila, daje bilo lepo in bo tako tudi v prihodnje (lepo je imeti ob sebi optimistično sodelavko). Obe pa si želita veliko zdravja in delo. MARIJA GRBEC - PC ZAČIMBA, embaliranje paprike (tega dne, seveda) Tako smejoča je povedala, da je z letom 2000 zadovoljna. Bilo je lepo in uspešno. (Prav gotovo je bilo kaj posebno lepega, kar je izražal njen smeh, a to naj bo njena skrivnost). Za naprej pa želi sebi in vsem dobrim ljudem zdravja in veselja, saj če je veselje, se vse uredi. LJUBICA ČINKL - PC ZAČIMBA, embalirale, tega dne paprika, sicer BarcafTe itd.... Ko sem Ljubici povedala, kaj želim, mi je začela prepevati pesem o dobrih, starih, časih... Kaj si pri tem misli, mi ni zaupala. Vsem Drogovcem pa želi: “Veliko, veliko zdravja, dosti dela, malo, malo več šoldov in ogromno ljubezni, dobrega vzdušja in počutja!” SILVO GRIŽON - PC ZAČIMBA, viličarist Karkoli povem, pa četudi za NAŠ GLAS, spremenil ne bom ničesar. Leto, ki se izteka, ni bilo ravno zelo dobro, vrstile so se katastrofe...; kako pa bo drugo leto, je še sploh uganka. Povsod tema! Nihče ti nič ne pove. Še dobro, da NAŠ GLAS kaj sporoča. Naj se ve, največ informacij dobimo ravno od tega časopisa. Kaj si želim v 2001 letu? Vse najboljše seveda! Foto: Mitja KRIŽMAN MI MED SEBOJ MAJDA MILIČ - PC ZAČIMBA, embaliranje Leto 2000 je prehitro minilo. Sedaj je čutiti napetost zaradi selitve v novo tovarno. Premalo vemo, kako bo. Najbolj si želimo, da bi bilo dela dovolj za vse. Novo leto 2001 naj kljub povedanemu prinese sreče vsem ljudem. BRUNO GEI - PC ZAČIMBA, gospodar Bilo je še kar v redu tole leto 2000, če se samo spomnimo črne napove- di o koncu naše civilizacije... Mi, ki smo tudi ljudje zemlje, se bomo tega leta spominjali po suši, ki je opustošila vse zeleno okoli nas. Verjetno nisem edini, ki bi radi izvedel, kako bo v novi tovarni. Premalo namreč vemo o tem. Zato je med nami čutiti napetost. Sicer pa, vse dobro dobrim ljudem! Hi MILE ŽELJKO - PC ARGO, komunalni delavec Vsak dan sem preživel pri zdravniku. Zaradi poškodbe sem namreč skoraj celo leto na bolniški. Nekaj časa sem delal po štiri ure. Bil sem tudi v Kliničnem centru v Ljubljani, šest ali sedemkrat zaradi poškodbe noge. Stroški so zelo visoki. Prevoz, zdravniki, zdravila - plača pa, tudi ker malo delam, je zelo majhna. Kako bo v naslednjem letu? Odvisno od zdravnikov. Pričakujem, da bom šel v novo tovarno in da bom lahko uspešno delal vse do penzije. RIHARD PAVLICA - PC ARGO, tehnik kontrolor Kaj naj rečem? Leto je šlo hitro naokrog. V bistvu gre leto zmeraj hitreje, ker je vsako leto krajše ... to je filozofija, a tudi edina resnica. V naslednjem letu pričakujem sedmico na LOTU. Želim si tudi, da bi ostal na tem delovnem mestu, ne glede na novo tovarno. MI MED SEBOJ MEVLIDA MAHMUTOVIČ, RADMILA NOVARLIČ, KATA DUJ-MOVIČ, - PC ARGO, embaliranje Utrujene smo od nočne izmene. Dosti smo delali in tudi naredili. Zadovoljne smo, ker je naše delo uspešno. Kaj pričakujemo v novem letu? Kar se tiče dela, ne pričakujemo dosti... Prestrašene smo, da bomo ostale brez dela. Izgubili smo začinko, juho, hren... Bojimo se ostati brez dela, premalo smo obveščene, kako bo v prihodnje. Ne vemo, zakaj je ukinjen program juhe, zakaj je šel program začinke v Zlato polje. Naj nas pokličejo in povedo, kaj bomo delale. Vemo samo to, kar se pogovarjamo med sabo, ugibamo... V to tovarno smo prihajale z ljubeznijo - zdaj pa?! V Argu smo lep, složen kolektiv. Imamo se radi in nam je hudo, ker ne vemo, kaj nas čaka. Smo mar preveč pesimistične? Vseeno želimo vsem srečno leto, ki prihaja. KAJ SO OB IVOVEM LETU POVEDALI V PC ZLATO POLJE VOJKA VALENČIČ V preteklem letu ni videla nič drugega kot delo in se ji zdi, da jo je čas kar naprej preganjal. Kot prerojena pa se počuti, odkar so ji prejšnji mesec namestili dodaten računalnik in lahko neodvisno pripravlja etikete za proizvodnjo in razpisuje delovne naloge. Vsem sodelavcem pa želi predvsem, da bi bili zdravi, da bi vsi imeli dovolj dela in da bi za svoje delo dobili primerno plačilo. BOGDAN VALENČIČ, PC ARGO, skladiščnik Zaradi prenavljanja skladišča so imeli vsi skladiščniki in skladiščni delavci v tem letu mnogo več dela kot običajno. Veliko dela je sicer bilo nepotrebnega - nenehno so nekaj prekladali iz prostora v prostor. Rezultata pa ni bilo oz. delo, se nikjer nič ni poznalo.Pričakuje pa, da bodo z ureditvijo novega skladišča v prihajajočem letu svoje delo dosti bolje in lažje opravljali. IVICA DODIČ Od leta 2000 je več pričakovala, kot se je potem uresničilo. Zgodilo se je preveč nepotrebnih nesreč -od običajnih do elementarnih - da Ml MED vlečenje težkih palet še dodatno otežkočajo. Tako je nabava novih vozičkov Damjanova mala želja za bližnjo prihodnost. Njegova velika želja pa je, da bi se njegova zaposlitev po 7 letih spremenila v zaposlitev za nedoločen čas. Želi si tudi »eno mrvo« višjo plačo in da bi končno dobil izplačan letošnji regres. Pogreša pa več razumevanja med sodelavci. MIRKA ZADNIK V preteklem letu se ji ni zgodilo nič tako posebnega, da bi se tega spominjala, na splošno pa je bilo v redu. Na svojem delovnem mestu si želi predvsem, da bi imeli lažje delo, manj dvigovanja težkih bremen in vsaj malo večje plače. bi se tega leta z veseljem spominjala. V letu, v katerega vstopamo, želi sebi in sodelavcem dosti zdravja, predvsem pa več dobre volje in razumevanja med ljudmi. Pogreša tovarištvo in si želi, da bi vsi skupaj manj poudarjali materialne dobrine in se bolj posvetili izboljšanju medčloveških odnosov. Želi si več razumevanja za ljudi v stiski - tako v službi kot tudi v zasebnem življenju. Vsem Drogovcem pa želi, da bi imeli delo in boljše plače. JOŽE VOUK Preteklo leto je ocenil kot uspešno na zasebnem in službenem področju, le plače bi bile lahko višje. S sodelavci iz Gradišča pa bi se v spomladanskih mesecih z veseljem odpravil do Grčije. MIRANDA MEZGEC Leta 2000 se spominja kot uspešnega, najbolj pa ji je ostal v spominu izlet s sodelavci iz Zlatega polja na otok Elbo, saj rada spoznava nove kraje. Dedek Mraz bi ji lahko po 4 letih zaposlitve za določen čas prinesel zaposlitev za nedoločen čas in boljše odnose med zaposlenimi, saj prav to zelo pogreša. DAMJAN CETIN Svoje dosedanje delo ocenjuje kot naporno, predvsem v dneh, ko kdo manjka (npr. zaradi bolniške) in zamenjav ni. Ostali morajo prevzeti dodatno delo. Zastareli palet-ni vozički (ki so sicer obnovljeni) ________________________________ MI MED _____ ZAKLJUČEK STAREGA IN ZAČE OLGA PLOHL in DRAGICA KOVAČIČ - Ker delata skupaj že veliko let, si želita predvsem zdravja, da bi ostali na teh delovnih mestih, da bi tudi napredovali in imeli boljši osebni dohodek; in pa seveda, da bi se med seboj še naprej dobro razumeli. MILICA JAKL nam je povedala nekaj lepih misli: - Leto 2000 -vsak po svoje smo ga čakali in dočakali. Zame je bilo podobno vsem prejšnjim, ker nisem imela velikih pričakovanj; včasih je sijalo sonce, včasih je bilo oblačno. Ker me veselijo preproste stvari, sem bila vesela Humarjevega vzpona, junaka na Donavi, smučanja z Mt. Everesta, veslaških uspehov na olimpiadi; veselilo me je tudi, kadar smo bili v Gosadu zadovoljni s plačo, če sem v gozdu našla jurčka, če me ni ulovila gripa in če me je tajnica zjutraj na hodniku povabila na kavo. TUdi novega ekrana na delovnem mestu sem se razveselila, saj mi ni bilo treba nabaviti očal. Ako naredim kratko analizo letošnjega leta bi ugotovila, da sem zasluženi denar potrošila, kupila nekaj obleke in obutve in preživela doma pet dni dopusta; to je vse. Moje želje in pričakovanja v letu 2001? Velika pričakovanja mi zmeraj padejo v vodo, zato si želim le običajnih stvari: službo, zdravje, prijatelje ter da se zjutraj zbudim in vem, da sem živa. Navsezadnje šteje samo življenje in to je tisto, česar se moramo veseliti, pa čeprav ni zmeraj z rožicami postlano. Moja želja je tudi, da bi se vse spremembe v Drogi lepo iztekle v zadovoljstvo vseh. Vsem v Drogi pa želim poleg zdravja tudi ljubezni, takšne ali drugačne. Srečno! FRANJO ŽERJAV vošči vsem ljudem vse dobro, mirno življenje in stalno zaposlitev. MI MED SEBOJ DUŠAN PAJTLER si želi predvsem zdravja, enako tudi drugim. Želi si tudi višje osebne dohodke. Takole se je zaključilo naše potovanje križem kražem med tovarniškimi zidovi. Rdeča črta izraženih misli in želja se močno razlikuje od lanske. Spomnimo se, da so naši sodelavci lansko leto ob vsem dobrem in lepem želeli predvsem večje plače. Ne da bi slednje letos ne bilo zraven, ampak rdeča nitka je druga - zaposlene najbolj zanimajo informacije, kako bo v MILICA VINCETIČ si želi v letu 2001 boljšo plačo, zdravja in dela. novi tovarni. Upajmo, da se jim bo ta (menimo skromna) želja uresničila kmalu po novem letu. Za zaključek pa misel, ki jo je zapisala sodelavka MARIJA VUK -PC ZAČIMBA, embaliranje: NEKJE MED SPOMINI NA PRETEKLOST IN PRIHODNOST JE ČAS. ČAS, KO SE ZAZREMO, JE UTRINEK NAJLEPŠIH SPOMINOV NAŠEGA ŽIVLJENJA. NOSIMO GA V SEBI TUDI TAKRAT, KO NAM BO HUDO IN BOMO DEJALI: DANICA CIMERMAN prav tako želi sebi in ostalim stalno zaposlitev in višjo plačo. “NIČ VEČ NI, KOT JE BILO!” IN SAMO SPOMINI BODO PRETEKLOST. LE POGUMNO V NOVO LETO. VSAK DAN JE LEP IN NEKAJ POSEBNEGA, LE SPREJETI GA JE TREBA TAKEGA, KAKRŠEN JE. PA SREČNO! Spraševale in slikale smo: Dragica MEKIŠ Manuela FERENČIČ MEDEN Danica KRAJNC Foto: Jadran RUSJAN INFORMATIKA © NPORMATIKA TERMINALSKI NAČIN DELA Mesec je naokoli in že je čas, da vam informatiki predstavimo naslednjo novost, ki jo uvajamo v podjetju. Tokrat bomo predstavili tehnologijo lahkih odjemalcev (thin client), ki delujejo v kombinaciji s terminalskimi strežniki. Da, prav ste prebrali - terminal in terminalski strežnik. Saj to so tiste velike, težke, neugledne naprave z zelenimi ekrani, iz katerih je sevalo na vse strani in ogrevalo prostor, kot bi bil vklopljen kalorifer, boste rekli. Da ne bo pomote, pričnimo v preteklosti in poglejmo, kako je potekal razvoj terminalov in terminalskih strežnikov. Pred desetletji je računalništvo temeljilo na velikih centralnih računalnikih, komunikacijskih računalnikih in terminalih. Veliki računalniki so bili tudi zares veliki. Zasedali so veliko prostora, bili potratni, potrebovali so zelo velik pretok zraka za hlajenje in elektrike jim ni bilo nikoli dovolj. Pri uporabnikih pa so kraljevali terminali, ki so bili povezani s posebnimi protokoli. Povezave niso bile posebej hitre. S podporo uporabnikom in osrednjemu računalniškemu sistemu se je ukvarjala velika skupina ljudi. Ves ta ustroj velikih sistemov pa je zamenjala iznajdba osebnega računalnika, ki ga danes srečamo na sleherni pisalni mizi v podjetju. Kmalu se je pojavila potreba po tem, da te osebne računalnike povežemo med seboj - nastala so omrežja in sledili so jim omrežni strežniki. Nato je prišla tehnologija odjemalec/strežnik, baze so postajale večje in zahtevnejše, povečale pa so se tudi potrebe po novih zmogljivejših osebnih računalnikih. Potem je prišel internet in postal mejnik v razvoju računalništva. Razprostrtost omrežij in raznolikost strojne in programske opreme je postala vse bolj neobvladljiva, stroški vzdrževanja in upravljanja, zagotavljanja varnosti in visoke razpoložljivosti sistemov pa so se vrtoglavo povečali. Zato je bilo treba najti tehnologijo, ki bi ob nespremenjeni funkcionalnosti in varnosti pocenila vzdrževanje in upravljanje. Ta tehnologija so terminali! Tehnologija je tako napredovala, da so »novi« terminali povsem drugačni od tistih iz časov velikih računalnikov. Terminalska tehnologija mora zadoščati naslednjim zahtevam: podpirati mora grafični način dela, biti mora nezahtevna in poceni za vzdrževanje in nakup, na uporabnikovi mizi mora zasesti čim manj prostora, dobro mora delovati tudi ob majhni pasovni širini povezave s strežnikom, podatki morajo biti centralizirani, strežniška stran rešitve pa mora dobro varovati podatke ter strežnik pred vdori v dele sistema (predvsem iz notranjosti), zagotavljati nepretrgano delovanje programov, porazdeliti bremena med strežnike ter dobro nadzorovati delo uporabnikov. Zgodovinsko gledano je bil terminalski način dela med bolj učinkovitimi. Za terminalski način dela velja: • ahitektura je zasnovana okoli zmogljivih strežnikov in lahkih (tankih) odjemalcev, • lahki odjemalci (thin client) so vse naprave, ki služijo zgolj prikazovanju informacij in njihovemu vhodu in ne opravljajo lokalnih obdelav podatkov, • tehnologija lahkih odjemalcev se lahko uporablja le v mrežnem okolju, • vse obdelave se izvajajo centralno na strežnikih (na terminalskih strežnikih), • vsa uporabljana programska oprema je nameščena na terminalskih strežnikih. K uporabniku se prenaša samo slika oz. sprememba slike in nič drugega. Uporabnik ne potrebuje lokalne procesorske moči, zaradi tega delujejo aplikacije enako hitro, ne glede na vrsto odjemalca (PC486, Pentium, Pentium II, Pentium III, Pentium IV) INFORMATIKA Tanki odjemalci: • PC računalniki; • windows terminali; • prenosne naprave (dlančni-ki...); • mobilni uporabniki preko navadnih ali GSM povezav; • uporabniki preko interneta. Da ne bi dvomili o primernosti tehnologije za povprečnega uporabnika, je treba poudariti, da uporabnik ne ve, da programov ne izvaja lokalno, saj je zunanji izgled in način uporabe programov identičen z uporabo lokalno nameščenih programov. Hkrati lahko uporabnik uporablja tudi svoje periferne enote (npr. tiskalnike, modeme, drugo...). Glede na to, da sistem temelji na strežniški tehnologiji, pa lahko uporabnik pričakuje večjo zanesljivost in odzivnost. Podrobnejši opis strokovnih izrazov: Tehnologija odjemalec/strežnik: Sedaj so vsi podatki (Word dokumenti, podatke z aplikacij,..) shranjeni na nekem centralnem računalniku, uporabnik pa ima na mizi le miniaturni računalnik, ki dejansko le komunicira z glavnim računalnikom (posreduje mu zahteve in prenaša le "grafično sliko " programov). Varnost podatkov je izjemno izboljšana Terminalski strežniki Sedaj pa še malo humorja za ljudi, ki si ne predstavljajo življenja brez interneta : Suženj Interneta si oz. si postal, ko... • se zbudiš ob treh zjutraj, da bi šel na stranišče, in preden ti to sploh uspe, se ustaviš pred računalnikom, da bi videl, če je prišlo kakšno sporočilo zate, • ugasneš modem in te oblije občutek praznine, kot da si se razšel s svojo punco/fantom, • si vse poletje držal svoj prenosni računalnik na kolenih, otrok pa je bil zaprt v zgornjem predalu, • se odločiš obiskovati fakulteto še kakšno leto, samo da bi obdržal brezplačni dostop do interneta, • ti nekdo pove, da ima doma modem hitrosti 14400 bps in se mu režiš v obraz, • se ti je sesul hard disk in se nisi povezal že več kot dve uri na internet in si zato dobil abstinenčno krizo, se treseš, trepetaš, se ti vrti v glavi, ne zdržiš več. Vzameš telefon, pokličeš številko svojega ponudnika interneta in se poizkusiš povezati z modemom na drugi strani... piskaš, pljuvaš po slušalki, spuščaš čudne glasove...in uspe ti! • se komu ne predstaviš s svojim imenom, ampak z internetnim nadimkom (E-mail naslov). Aplikacijski strežniki (Lotus Notes, Oracle/UX, File/print) Enote za centralno skladiščenje in arhiviranje podatkov INFORMATIKA imajo vsi tvoji prijatelji @ v svojih imenih. ima tvoj maček oz. pes svojo domačo stran, takrat ko preveriš svojo pošto in dobiš sporočilo, da ni novih sporoči, preveriš še enkrat, moraš s taksijem domov in poveš vozniku svoj naslov kot "http://pot.na.goro.13/desni.vho d.html" opaziš, da plačanih zneskov ne pretvarjaš več v oz. devize, ampak v telefonske impulze ZAHVALA [Za vedno nas je zapustil Matija i Bogdan Lulik. Ob tej nenadni in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sedanjim in nekdanjim sodelavcem DROGE Portorož. Hvala za izražene besede sožalja, za darovano cvetje in svečke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Mira Lulik z družino. \ ««ic» r ZAHVALA Ob smrti mojega očeta, Rada Hladnika, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izraze sožalja, DROGI Portorož za podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Rado Hladnik, skladišče gotovih izdelkov Ljubljana POMOČ IN NASVETI Prenos ekranske slike v Word dokument Pri delu z uporabniki smo opazili, da veliko ljudi včasih želi ekransko sliko prenesti v Word dokument ali na tiskalnik. Postopek je naslednji: Ko imamo na ekranu sliko, ki jo želimo prenesti v dokument, pritisnemo tipko »Print Scrn SysRq« (za tiste, ki niste vešči s tipkovnico: tipka se nahaja desno od funkcijske tipke »F12«). odpremo Word in se postavimo na mesto, kjer želimo prilepiti sliko. V menuju izberemo »Edit« -> »Paste« (v slovenski verziji Worda: v menuju izberemo »Uredi« -> »Prilepi« ). Vaši Informatiki LEON, NELSON, SANDI Študentka fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu, ADR1JANA VUK (njena mama Marija Vuk je zaposelena v PC Začimba), je uredništvu NAŠEGA GLASU poslala pisemce z naslednjo vsebino: “Zahvaljujem se gospe Sonji PODLOGAR, direktorici PC ZAČIMBA, za odobritev izdelave seminarske naloge z naslovom VARSTVO OKOLJA V DROGI. Obenem se zahvaljujem tudi gospodu Vasji REBCU za vso pomoč, nasvete in gradivo. V prihajajočem letu vam in vsem zaposlenim v DROGI želim veliko poslovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. SREČNO! Adrijana VUK”. Lepo je doživeti hvaležnost mladih ljudi, ob tej priliki pa tudi Naš glas Adrijani VUK vošči vse najlepše v letu, ki prihaja. Pa naj še kdaj zaide k nam! Uredništvo NAŠ GLAS PREJELI SMO DROGINI NAG NAGRADA ZA UČINKOVITO IZMENJAVO MEDNARODNIH IN DOMAČIH ZNANJ Čeprav Slovenija ni posebno velik prostor, ji ne manjka zanimivih dogajanj. Nekatera poznamo vsi, ker jih lahko dnevno spremljamo v različnih medijih, za druga pa zvemo ponavadi šele tedaj, ko se na določenem področju zgodi kaj odmevnega. Mnoga združenja, društva in ustanove družbenega pomena delujejo živahno in uspešno, pozitivnega učinka dela ter posameznih rezultatov pa širša javnost ne opazi, saj se prelivajo v tokove in procese, s katerimi večina nima stalnih in neposrednih stikov. Gospa Lilijana Ivanek Pečar prejema priznanje Tako v državi zelo uspešno in prizadevno deluje Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS). To je strokovno, prostovoljno in samostojno nevladno krovno nacionalno združenje strokovnjakov za odnose z javnostmi in komunikacijski menedžment. »lani se znotraj društva povezujejo v posamezne interesne sekcije, katerih cilj so razvoj in uveljavljanje stroke o odnosih z javnostmi, strokovno povezovanje in usposabljanje članov ter sodelovanje pri izmenjavi izkušenj in znanstvenih dosežkov doma in v tujini. Gre za izrazito sodoben pristop na področju, ki je bilo še pred desetletjem v Sloveniji popolnoma zanemarjeno. Gospodarske in politične spremembe so nato ustvarile okoliščine za združenje peščice strokovnjakov, ki so jih pritegnili zgledi novejših dogajanj v svetu, nove zamisli in vizije. Leta 1990 je imelo društvo dvajset članov, danes pa jih šteje približno dvesto in je po obsegu in kakovosti delovanja med štirimi najbolj aktivnimi v Evropi (poleg švedskega, angleškega in švicarskega). Letos društvo praznuje deseto obletnico svojega obstoja. V tem obdobju je veliko ljudi s svojim delom zbralo veličasten opus slovenskega znanja in izkušenj, ki ga pozna in ceni tudi tujina kot “slovensko šolo odnosov z javnostmi”. Ta opus zajema približno osemdeset tematskih srečanj, številne seminarje in strokovne delavnice, lastne založniške projekte, strokovno periodiko (društveni bilten PiaR) in seveda vsakolet- no konferenco. Še posebej je treba omeniti vsakoletni simpozij na Ble- Nagrajenci: Manca Setina Miklič, Breda Brezovar Papel, Brane Gruhan, Violeta Zgonik, Anton Branje, Lilijana Ivanek Pečar in Dejan Verčič. DROGINI NAGRAJENCI du; postal je strokovni dogodek v mednarodnem merilu, saj tu že sedmo leto srečujemo predavatelje z uglednih tujih univerz in drugih institucij. Odnosi z javnostjo se tudi pri nas že prepletajo z univerzitetnim študijem, napovedujejo tudi podiplomski študij s tega področja. Društvena sekcija IABC je prejela do danes od istoimenske mednarodne sekcije devet nagrad za odličnost pri vodenju in delu s člani ter pridobila naziv najboljše IABC-jeve male sekcije na svetu. Ob deseti obletnici je društvo sklenilo podeliti nagrade za najvidnejše uspehe oziroma dosežke v odnosih z javnostmi, in sicer: nagrado za najbolj prepoznano družbeno odgovorno podjetje, nagrado za najboljši praktični primer odnosov z javnostmi desetletja, nagrado za največji doprinos k razvoju stroke odnosov z javnostmi na teoretskem in praktičnem področju v Sloveniji, nagrado za vzpostavljanje slovenskih strokovnih organizacij in njihovo mednarodno uveljavitev, nagrado za odličnost pri komuniciranju z javnostmi in nagrado za učinkovito izmenjavo mednarodnih in domačih znanj. Nadvse prijetno presenečenje je bila prav nagrada za učinkovito izmenjavo znanj, saj jo je prejela naša sodelavka, gospa Lilijana Ivanek Pečar, ki je v Drogi vodja odnosov z javnostmi ter tudi obenem glavna in odgovorna urednica Droginih glasil. Društvo je v sporočilu za javnost nagrado obrazložilo takole: Lilijana Ivanek Pečar je večletna predsednica organizacijskega odbora nacionalne konference o odnosih z javnostmi Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Njene strokovne in organizacijske sposobnosti so ključnega pomena za neprestano rast kakovosti letnih konferenc. Na štirih konferencah se je zvrstila vrsta uglednih mednarodnih in domačih predavateljev. Lilijana Ivanek Pečar je s svojim delom omogočila vzpostaviti prostor strokovne izmenjave in prijetnega medosebnega druženja in s tem nedvomno prispevala k uspešnosti konferenc. Nagrajenka pa nam je zaupala, da v prejetem priznanju ne vidi zgolj lastnega uspeha, marveč tudi priznanje Drogi, d. d., kjer so dozorevala nekatera njena spoznanja in izkušnje. Številnim čestitkam, ki jih je prejela z vseh koncev Slovenije in tujine, se radi in z vso iskrenostjo pridružujemo tudi mi! Sonja POŽAR PROSTI ČAS DROGOVCI - GLEDALIŠKI IGRALCI Zakaj pa ne - sva se ob neki priliki spogledali s sodelavko. Saj poznate tisto o času - dan ga ima (časa namreč) 24 ur in vsakdo med nami ravno toliko! Zakaj ga ne bi porabili nekaj malega tudi za igranje? Torej, spoštovani sodelavci in sodelavke -postanimo igralci, gledališki amaterski igralci DROGE PORTOROŽ. Sliši se še kar, mar ne? Enega, dva mentorja bomo že kje staknili. Naštudirali pa bomo tudi kakšno igrico in se z njo pobahali, predvsem pa popestrili katero od naših druženj, bodisi pri dedku Mrazu, pomladnem ali novoletnem srečanju zaposlenih, itd. Če je vaša skrita želja poskusiti se v igri, se oglasite telefonsko ali elektkronsko pri INGRID ŠPENDE -ARGO. Ostalo prepustite tistim, ki so si tole vabilce izmislili. Do našega prvega srečanja - nasvidenje! SODELUJTE Z NAMI! V raziskavi mnenj o našem časopisu NAŠ GLAS, ste mnogi zapisali, da bi radi prebirali, kakšni so hobiji vaših sodelavcev. Vaša želja, nam ukaz! Seveda pa lahko to željo uresničimo le z vašim sodelovanjem. Vabimo vas, ki ste takšno željo izrazili, sporočite nam imena sodelavcev, za katere veste, da se v prostem času ukvarjajo s čemerkoli, kar bi bilo zanimivo, mogoče tudi koristno, da zvedo tudi drugi. Obenem vabimo sodelavce, ki ste umetniki, tehniki, karkoli posebnega, kar še o vas ne vemo, da nam to sporočite in z veseljem vas bomo obiskali, skratka -spravili v NAŠ GLAS. Uredništvo NAŠ GLAS INTELEKTUALNA SREČANJA KAKO SE JE PISUNOM IMA KRASU GODILO V okviru izobraževalnega programa smo si dopisniki alias pisuni Droginih glasil (mimogrede: v Sloveniji postajajo vse bolj znana in priljubljena!) tudi letos omislili strokovno ekskurzijo. Naj povem kar takoj na začetku: stvar je sijano uspela! Pisunka Manuela je pri tem pokazala zavidljive organizatorske sposobnosti in vsi smo bili mnenja, da ji lahko tudi naslednje leto mirne duše zaupamo izvedbo sledeče faze izobraževanja (vključno s teranom in pršutom blagovne znamke HOME MADE). Kot v otroški igrici: dol gre, gor pa ne... Tokrat naj bi si razširili obzorje in zbistrili misli ob spoznavanju Krasa in sicer kar na licu mesta, kajti eksperiment je najboljša metoda. Ker pa naj bi ta hvalevredna metoda vključevala tudi degustacijo terana (smo rekli, da se ne gre zameriti Kraševcem in oholo spregledati božji dar, na katerega so tako ponosni!), je previdna, predvsem pa daljnovidna urednica že kar na začetku prosila udeležence, naj ji šolnino plačajo vnaprej. Rešeni finančnih skrbi smo se mimo Divače in skozi romantično vas Lokev pripeljali do vhoda v jamo Vilenico. V tej najstarejši turistični jami na svetu (že pred več kot tristo leti so podjetni Kraševci popotnikom za denar razkazovali tisto, kar jim je narava podarila brezplačno) smo ugotovili, da nismo rojeni za jamarski poklic. Divja lepota dvoran in rovov ter neverjetne oblike kapnikov so nas namreč očarale samo na poti navzdol. Ko pa smo na povratku grizli kolena preko skoraj 600 stopnic (niti dve nista enaki oziroma je vsaka naslednja višja od prejšnje, česar navzdol grede nismo opazili), nas je zanimalo le še, kdaj bomo zagledali luč sveta in ulovili sapo. Na vso srečo jamarsko društvo tamkaj premore ličen pokrit prostor, kjer smo si dodobra privezali duše z dobrotami, omenjenimi v uvodu; seveda je šlo predvsem za spoznavanje kraških pridelkov v njihovem naravnem okolju, kar je bil tudi namen ekskurzije. Bogatejši za jamarsko izkušnjo smo prispeli v Štanjel in se na milost in nemilost prepustili vodiču. Štanjel, svojevrstni urbanistični biser, je zrasel na ostankih halštat-skega gradišča in ilirskega naselja, koder so kasneje gospodarili Rimljani, zatem pa goriški mejni grofje in v prejšnjem stoletju Habsburžani. V preteklosti je zdržal in preživel nešteto sovražnih napadov, z No... in? INTELEKTUALNA SREČANJA Če streha jame zamaka... uničenjem pa mu resno grozi sodobni svet miru in civilizacije. Ogledali smo si tudi znameniti park arhitekta Fabianija, kjer je kamniti mostiček nad umetnim je-zercem tisto uro doživel najstrašnejšo preizkušnjo v svojem približno osemdesetletnem obstoju: vsi pisuni smo se zgnetli nanj, daje bil podoben prepolnemu avtobusu; znameniti trenutek je ovekovečen na naslovni strani glasila. (Ni mi jasno, zakaj je bil tedaj vodič bled kot stena...) Mljas... mljas... cmak... mljas... slurp... gulp... itd. Potepati se po Krasu in ne obiskati hiše pesnika Srečka Kosovela bi bila sramota za ISO 9001. Pa smo se ustavili v Tomaju (medtem se je že stemnilo) in si privoščili pravo kulturno poslastico. Gospa, ki nas je vodila skozi prostore, nam je pripovedovala v toplem domačem narečju, kar nam je pesnika še bolj približalo. Ko smo se zatem vsi razneženi, svetlih src in polni vz- višenih misli podali skozi vas (avtobus nas je čakal na drugem koncu), je naš mimohod spravil iz tira dva Kraški kamen na Fabianijevem vrtu nekulturna psa. Še dolgo potem, ko smo že zavili okrog ovinka, smo ju slišali, kako nas glasno in srdito opravljata. Nekoliko lačni in utrujeni smo nato hoteli na večerjo v Sežano. Pa je naneslo, da smo morali po cesti K |.* Štanjel - lepota kamna, v katerem bije srce preteklosti... INTELEKTUALNA SREČANJA Novinarji za rešetkami so sanje vsake oblasti. skozi Dutovlje, kjer kraljuje vinska klet Borisa Lisjaka, vinarja z mnogimi domačimi in mednarodnimi priznanji. Ker je bil naš avtobus dresiran tako, da se je ob krajevnih znamenitostih ustavljal sam od sebe, nam ni kazalo drugega, kot da smo si šli ogledat, kje Boris Lisjak toči v sode dragocene sokove kraške zemlje. Obokana, zg- ledno urejena klet nas je pustila odprtih ust. In ker so bila ravno odprta, smo jih nekoliko napolnili; kriva sta bila seveda Lisjakova hči in zet, ki sta nas tebi nič meni nič posadila za mizo in začela odpirati steklenice. Ne bi bilo olikano, ako bi odklonili njihovo gostoljubnost, pa smo se žrtvovali in malo posedeli. (Kasneje nam ni šlo v glavo, zakaj sta nas ob odhodu tako zaskrbljeno opozarjala, da je ob neobsvetljeni poti, na desni strani, velika mlaka in da naj malo pazimo, ko gremo tam mimo...) Zadnja postaja na poti odkrivanja kraških lepot in dobrot je bila klet Vina Kras v Sežani, kjer se nam je na veliko veselje vseh, ki se je spominjamo, pridružila nekdanja sodelavka Albinca Škapin (nekdaj urednica Našega glasa, zdaj pa uspešna odvetnica). Prijeten, rus-tično opremljen prostor je dihal domačnost, da si nismo več želeli drugam. Tu nas je, poleg izvrstne večerje, čakalo tudi prijetno kulturno presenečenje: amaterska igralca (eden izmed njiju je celo prav- Skuhala Mica, postregla Majda nik) sta uprizorila kratko burko, ki nas je poučila, kaj vse se nam lahko zgodi, če pozabimo ključ. Sledila je literarna točka: pisuni in pisunke, polni samih lepih doživetij in terana, so recitirali pesmi Srečka Kosovela; dve pisunki sta celo zapeli, česar pa jima nihče ni štel v zlo. Med trinajstimi recitatorji je žirija (naša lektorica in oba igralca) Lektorica, gospa Sonja Tončetič (prva z leve) in čudodelka iz tiskarne Vek Koper, gospa Martina Besednjak (tretja z leve) med pisuni v Kosovelovi hiši INTELEKTUALNA SREČANJA kot najboljšo razglasila pisunko Dragico, ostalih dvanajst pa je prejelo steklenico terana s spominsko etiketo; pesmica na etiketi je stvaritev pisunke Manuele, ki je tudi sicer ves čas skrbela, daje izlet tekel po načrtu in ki ji gre ob tej priložnosti še posebna, prisrčna zahvala! Pisune je navdušila tudi Dragičina torta, ki na teh intelektualnih srečanjih ne sme manjkati. Kot vsak do sedaj, se je tudi ta večer končal s ganljivim govorom glavne urednice; nobeno oko ni ostalo suho! Vsem je postalo jasno, da drug brez drugega bržkone ne bi mogli živeti. Na poti proti domu smo nato miže meditirali in v duhu podoživljali dogodke dneva; kakšen zloben jezik bi utegnil reči, da smo omagali in zaspali... Na zdravje vsem, ki znajo ceniti lepoto in moč pisane besede! V Lisjakovi kleti so bili pisuni vsi zamaknjeni p darove mamice zemlje. INTELEKTUALNA SREČANJA Presenečenje večera (eno od mnogih); poučna veseloigra Kaj pa je takega rekel resen Aleš, da je še resnejšega Petra spravil v smeh'! Košarica za Manuelo: majhna pozornost za velike zasluge. INTELEKTUALNA SREČANJA Alenka in Aleš: uprava se je raznežila in poljubila sindikat. ...nato pa podala roko svetu delavcev... Obakrat je spravo blagoslovil teran Kraški svet nas tudi tokrat ni razočaral. Četudi so se megle ves dan vlačile nizko nad tlemi in je tu pa tam celo prikapljalo iz oblakov, sta nas znova prevzela spokojnost kraške gmajne in pomirjujoča idila kraške vasi. Tudi v mokri, otožni jeseni sta lepi! Besedilo in podnapisi Sonja POŽAR Slike Dragica MEKIŠ in Jadran RUSJAN Leže po polju p bojih pokončani... (France Prešeren, Krst pri Savici) INTELEKTUALNA SREČANJA Trinajst skritih talentov je s svojo silno izpovedno močjo povedlo publiko v delirij. Žirija, ki je izbirala najboljšega med vrhunskimi umetniki, je imela težaško delo... m'!:.-- HOROSKOP LANSKOLETNE HOROSKOPOVE NAPOVEDI Spoštovani Drogovci! Preden se seznanite, kaj vam zvezde napovedujejo ob vstopu v tretje tisočletje, natančneje v leto 2001, dovolite, da preletimo, kaj se JE in kaj se NI uresničilo od tistega, kar je bilo v zvezdah zapisano lani, natanko pred dvanajstimi meseci, torej decembra 1999. Da DROGA PORTOROŽ v letu 2000 ne bo prejela pomembnejšega družbenega priznanja je le delno držalo. Eno pomembno priznanje je bilo dodeljeno in sicer za odlično LETNO POROČILO. Priznanje je DROGA prejela od časnika FINANCE. Že ime pove, daje slednji zelo pomemben med časniki! Priznanje je toliko bolj pomembno zaradi vsebine poslovnega poročila, to pa je zelo uspešno poslovanje družbe. Ni odveč omeniti, da bo znalo to poslovanje prinesti tudi 13. božično plačo. Zvezde so napovedale, da bo v DROGI kar nekaj novih izdelkov. In se je zgodilo. Če ste sledili svojemu časopisu - NAŠEMU GLASU - jih niste mogli spregledati! Zajtrkovati se niste naučili, tudi ni bilo rečeno, da se boste naučili, rečeno je bilo le, da bi bilo dobro, če bi pred pričetkom delovnega dne zaužili kaj malega zdrave hrane... Je pa bilo odločno napovedano, da predčasnih volitev v SVET DELAVCEV ne bo in jih ni bilo. Bilo pa gaje slišati, ta vaš svet delavcev, kar bučalo je! Ni pa to vse, kar od njega pričakujete, mar ne? Kakorkoli, bodite skromni, svet delavcev je vaš, kakršenkoli že je. V letu, ki se izteka, naj bi sindikat financiral in prispeval za kulturo, šport in izlete svojih članov. In to se je čisto zares tudi zgodilo. Vseeno je članov sindikata vedno manj, kar pa je zelo nespametno. Zvezde vse vidijo in predvidijo, bolje je imeti dežnik, ko je sonce, kot biti brez njega, kadar je dež. Da v tem letu ne bo novih članov uprave, je bilo tudi napovedano. In res jih ni bilo, vladal je en sam in ni mu šlo slabo. A pozor! Z novim letom bo drugače. Preberite horoskop za 2001 pa boste spoznali. Če ne utegnete, pa takole: DROGA bo poslej imela tri člane uprave, a le eden bo predsednik! Selitev v novo tovarno bo rahlo zamujala, je bilo zapisano. In tudi to se je uresničilo. Napovedano je bilo tudi, da bo DROGINA poletna fešta odmevna, tudi po obisku... Na fešto je res prišlo manj ljudi kot kdajkoli prej, manjkal je celo prvi mož, upokojencev je bilo le za vzorec. Čakalo naj bi nas dolgo, vroče poletje in veliko soli. S SOLINAMI naj bi bilo vse OK. Samo približno je to tudi bilo. Nekateri Zemljani so napovedovali kaj hude čase, tudi ekološke katastrofe, pa so bile na srečo zvezde bolj prizanesljive. Na SOLINE boste, drogovci in solinarji, lahko ponosni še naslednjih 700 let. Izjeme pa bodo v Ljubljani. Tam so namreč pomembni ljudje, ki ne vedo za slovenske soline, kaj šele, da bi zanje kaj dobrega naredili. Tako je to! Napoved, da bo večina izletov dro-govcev v septembru, se ni uresničila. Večina jih je bila junija. A o izletih, ki to niso, pač pa so strokovne ekskurzije, z vsem spoštovanjem, ostanite brez besed. In se jih udeležujte še naprej. Ne bo vam žal. V GOSADU da bodo imeli na obisku Drogovce z Obale in iz Gradišča, je bilo napovedano. In je držalo. Obiskali so jih finančno-računovodski delavci, tehnologi, Argovci in drugi iz skupnih služb. Dragi drogovci! Zvezde so lanskega decembra napovedale, da bo NAš GLAS še lepši, še boljši. Popolnoma točno! Le poglejte kaj vse ste o njem povečali v anketi, objavljeni v novembrski številki. Le priznanja od zunaj ni bilo, od znotraj pa tudi ne. če odmislimo vaše dobro mnenje. Bila pa je fešta pisunov. Kot je bilo napovedano lani decembra. Tresel se je Štanjel z okolico. O tem berite v tej številki NG, dobro pa si oglejte tudi naslovnico! In končno, zvezde so vam Dro-govcem, lani napovedale zdravo, srečno in uspešno leto 2000. In priznajte - življenje je lepo! Ne pozabite pa na horoskop za naslednje leto. Preberete ga lahko na naslednjih straneh. Poročilo prerokovalke HOROSKOP DROGOVCI V LETU 2001 Naše življenje je reka, ki teče. Iz leta v leto, a leta smo si sami izmislili. Strinjali se boste, da nič ne škodi vsako koledarsko leto poškiliti nazaj in tudi naprej ... Podobno kot se v poslovni dejavnosti naredijo bilance, tako si zavrtite rečno kolo nazaj, v mislih preživite še enkrat leto, ki se izteka, potlej pa se le hrabro zazrite naprej. Pred vami je prihodnost, enkratna in neponovljiva. Letos pa vam zvezde sporočajo predvsem kakšni ste, ker je splošno priporočilo vsem DROGOVCEM -razmišljajte o sebi in svojih dejanjih, tistih v delovnem in prostem času. STRELEC Že zdavnaj vemo, da ste svojeglave, trmaste dobričine, ki imajo vedno vse prav... Nič hudega, takole pač doživljate svoje bivanje. V naslednjem letu pa - neverjetno -boste nihali med pesimizmom in optimizmom. Sicer pa za vas, strelce, še naprej velja: več sprehodov v naravi, proč od televizorja in računalnika. In za božjo voljo, en dnevni obrok hrane naj bo zdrava hrana, kar je tudi KUS KUS. KOZOROG Ste praktični, veste, kaj bi radi, z veseljem in vztrajnostjo se lotite idej... potem pa se ustavite že pred majceno oviro in adijo dobre ideje, kot na primer tiste o vaših mislih za koristne predloge! V letu 2001 se boste morali še bolj potruditi za premagovanje svoje neodločnosti. Vedno vam niti prijatelji ne morejo pomagati. Poiščite in preberite knjigo KAKO USPEŠNO NAREDIMO VSAK IZPIT (B. Duncalf) in bolje se boste počutili. VODNAR Ste vljudni in skromni, duhoviti, prilagodljivi, znate se pogovarjati - le kdo vas ne bi imel rad? Pri delu ste odločni, skoraj ostri, a zelo poslovni, takšni boste tudi v 2001. letu. Pogosto boste doživljali, kar imate najraje - potovanja. Tudi službenih bo kar nekaj, eno teh se bo zaključilo z grenkobo. Sicer ne zgolj po vaši krivdi, a vendar... Včasih morate pomisliti, da so tudi drugi sodelavci radi - priljubljeni. RIBI Brez večjih sprememb. Še naprej bosta zelo požrtvovalni in odgovorni. Doživeli boste krivico v zvezi s priznanjem, stimulacijo za svojo pridnost. Za svoje pravice se ne bosta borili prav nič! Bolelo bo kljub temu ali pa predvsem zaradi tega. A saj veste, za vas komisija za varstsvo pravic ne obstaja. Slednje se vam dogaja tudi zaradi popuščanja vsem mogočim vplivom. Celo vremenu dopuščate, da spreminja vaše prepričanje. V letu 2001 ne bo nič drugače, a vseeno - nikoli se ne ve, zatorej poskusite tudi vi prebrati knjigo BODI SREČEN, napisal jo je Andrevv Matthevvs. OVEN Ste polni fantazije. Kar je še bolj prisotno ovfv pri vas, pa je vztrajnost. Če to slučajno niste, poskusite biti, ker to lastnost nosite v sebi. Saj veste, da nikoli ne obupate, da nikoli ne opustite kakšne svoje boljše ideje. Ste rojeni voditelji, ampak tega se preveč zavedate. Sodelavci o vas mislijo, da ste preveč “visoki”... Res je sicer, da se kaj radi na hitro razjezite, a pravtako se hitro umirite. Lani smo vam priporočili fitness, rekreacijo... to velja tudi za leto 2001 sicer pa je pred vami zelo razburljivo leto. BIK Vaša želja po uspehu bo še bolj močna kot doslej. Čeprav se dela lotevate vestno in temeljito - ni dobro tako zavzeto stremeti k zadnjemu cilju! Če drugi lepo uspevajo, jim privoščite. Pravijo, da ste biki ljubosumni in zavistni, predvsem to velja za prvo dekado. Res pa je, da biki zelo radi z veseljem kritizirate druge. Manjka vam romantike, zato si privoščite kakšno romantično knjigo ali film. Sicer pa, bodite podjetni, v letu 2001 vam bo uspelo vse, česar se boste lotili. DVOJČKA Zdaj pa dovolj -ni res, da imate dvojni obraz, da ste hinavci! Ne, enako delujeta vaše srce in vaš razum, to je to. Seve- ČOiOAOf VODiMA VvoJCtA HOROSKOP da pa je slednje kaj malo pametno. Tudi zaradi tega ste neutrudni, razdajate se, kadar je treba in kadar ni. V letu, ki je pred nami, se boste umirili, kolikor je to pri vas sploh možno. Vaša družabnost, vaša sposobnost veseliti se življenja bo nespremenjena. Enoličnega dela ne marate, zato bo vaša aktivnost vsepovsod. Paziti pa se morate prehladov, revme, tudi če je še niste zaznali. Skrbite za telesno težo! RAK Ste lanski nasvet glede dopusta spoštovali? Svetovali smo vam posebno skrbno izbran dopust... No, tudi letos vam dopust ne bo škodil. Pa še nekaj: tudi rojstni dan proslavite, kot se spodobi. Ponavadi vse predolgo premišljate in analizirate kako in kaj, omahujete pri vsaki še manjši odločitvi. Povedati vam moramo, da se to ne sklada z vašimi lastnostmi, saj znate drugim hitro priskočiti na pomoč... Mogoče bi šli na kakšen seminar? Vsekakor, razmišljajte o sebi in svojh dejanjih. LEV Pridobiti si sodelavce je za vas mala malica. Ste velikodušni, požrtvovalni, samozavesti vam ne manjka. Sploh pa ste radi lev, radi vodite, a tudi podrediti se znate. Za leto 2001 pa pozor! Posvetite se svoji prehrani, pojdite kdaj tudi k zdravniku, kar tako, še posebej, če so štirje križi že vaši. Saj veste, ste strastni v vseh dejanjih, kar ima včasih neprijetne posledice. Sicer pa vam bo šlo - kot levu! Ne pozabiti pogostiti sodelavcev za rojstni dan, tudi če boste na letnem dopustu. DEVICA Device potrebujejo okoli sebe čustvene ljudi. Kdo pa jih ne, porečete. No, za device, predvsem tiste iz druge dekade, bo leto 2001 zahtevno, ker jim marsikaj ne bo šlo po načrtih. Drugače povedano, device se bodo preplani-rale! Sicer je super, ker neuspehe hitro pozabijo in gledajo naprej, le zamere gojijo dlje, kot bi bilo treba. Tudi za device bi bilo smiselno koristno branje, nekaterim Dro-govcem že priporočeno, zelo bo potrebno skrbeti za rekreacijo, fizično in psihično. Slednje pomeni veliko pogovorov, tudi s šefom. TEHTNICA /i .............Že ime pove, kakšne ste -uravnotežene, če je le možno. Srce in razum, ena linija. Kaj pa denarci, napovedani v lanskem horoskopu? Nič ne marajte, denar ni najbolj pomemben. Vi imate veliko prijateljev, čuvajte jih. Saj veste, včasih ste preobčutljivi, neučakani. Tudi v 2001. letu ne bo drugače, žal. Sicer bi vam zelo radi priporočili izobraževanje. Ne le da je slednje v modi, je nujno potrebno in vi, tehtnice, včasih rade odmislite stvarnost. Rade sanjate in tudi na ta način skrbite za ravno linijo tehtnice. -n*'; Škorp/JM ŠKORPIJON Lepo in koristno, mar ne, da ste poslušali lanski nasvet glede sprememb pri sebi. Bile so nujne, le vztrajate premalo, razen tistih v drugi dekadi. Spremembe so torej začimbe življenja za vse ljudi. A škorpijon! Le pomislite, kje in kako živi ta drobna, lepa in ponosna živalca! Torej, vašo energijo in vztrajnost, pozitivno svojeglavost lahko koristno uporabljate le v vedno novih podvigih. Je pa še nekaj zelo pomembno: biti gospodovalen, samovoljen je pogosto zelo prav, le pomisliti morate večkrat, ali imate prav. DROGOVCEM zvezde napovedujejo uspešno leto, ki pa ne bo, milo rečeno, brez manj prijetnih posebnosti. A brez tega bi ne bilo pestrosti. In pestrost ima poseben čar. Daje namreč povod za pi-krost, za aktiviranje domišljije, fantazije in tudi za dezinformacije. Potem, ko se končno izve, da se grde govorice niso uresničile je lepše živeti naprej. Sicer pa, priznajte, do leta 2001 ste pripotovali lepo, zadovoljno in srečno... Za leto, ki je pred vami, 2001. po vrsti, le iskrene želje: ZDRAVO IN USPEŠNO, ČIMBOLJ SREČNO NOVO LETO vam vošči vaša KIRKA. ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI Barcaffe Grand je kava najvišje kvalitete, pripravljena iz posebej IZBRANIH ZRN KAVE, PRIMERNA ZA IZBRANO DARILO ALI UŽITEK OB POSEBNIH PRILOŽNOSTIH. S SVOJO MAGIČNO AROMO IN OKUSOM BO RAZVESELILA TUDI NAJBOLJ ZAHTEVNE LJUBITELJE ČRNE OPOJNOSTI. m sreč Vakuumska embalaža vam zagotavlja vonj in aromo sveže mlete in sveže praženi, kave KOTIČEK ZA RESNE MEMENTO MORI (Prosto po Prešernu, katerega prav ponižno prosim odpuščanja) Dolgost "drogaštva" našega je kratka. Kaj znancev REFA vrgla je skoz vrata! • Odprta noč in dan so Droge vrata; al’ dneva ne pove nobena pratka. Pred REFO ne obvarje ritka gladka, pa naj njen šef še tako rad jo šlata, nič ne pomaga vpliven stric, ne tata, niti lizunstvo in pohvala sladka! Naj zmisli, komur je karijera sveta in ki od šefa pa do šefa leta, da REFE žetev vsak dan bolj dozori. Znabiti, da kdor šefom hvale peva, pred vrati stal bo še pred koncem dneva in pulil si lase: "Bedak jaz nori!" S.P KUNIGUNDIN MALI SLOVARČEK TUJK Absurd - nesmisel, neumnost; lahko tudi osebna oce- na Bojkot Debata - izključitev iz družbenega ali gospodarskega življenja, nekupovanje blaga; lahko tudi dogodek, kakršnega proizvajalci privoščijo konkurenci CEOKA - sistem uvajanja in ohranjanja kakovosti, katerega je treba še temeljito izpiliti na področju kakovosti odnosov med nadrejenimi in podrejenimi - izmenjava mnenj, razprava; lahko tudi najljubša zabava poklicnih diskutantov Etiketa - nalepka, predpisi o vedenju; lahko tudi segment embalaže, katerega zamenjamo in spremenimo vsakokrat, ko se kupci ravno navadijo nanj Fatalist - kdor se mirno vda v usodo; lahko tudi zaposleni, ki opravlja svoje delo, čeprav mu REFA diha za ovratnik S.P. KDO JE ŠEF - Razmišljanje trdo preizkušanega zaposlenega (Sedmo nadaljevanje) Šef je tisti, ki ni nikoli vpleten v In končno ugotovitev iz prejšnjih nadaljevanj: šef je oseba, ki se boji svo-vašo nenadno premestitev na dru- jega nadrejenega. go delovno mesto. S.P. Šef je oseba, ki vas gleda v oči in priseže, da nima pojma o tem, da so vas dali na seznam presežnih delavcev. Šef je oseba, ki se pri oblikovanju vaše osebne ocene domisli vseh vaših drobnih spodrsljajev za vse leto nazaj, na delovne uspehe pa čisto pozabi. Šef je oseba, ki vas pohvali samo takrat, ko vam namerava naložiti delo, kateremu ni kos. Šef je oseba, ki se s poslovnim partnerjem dogovori za neko storitev, nalog za izvršitev pa vam prinese na mizo dan pred iztekom roka. Šef je oseba, ki svoje zamisli o novih ukrepih v oddelku razlaga povsod in vsem - razen svojem oddelku svojim podrejenim. Ta velika ta mali: “Kaj se pa kar naprej pritožuješ! Saj v povprečju se obema dobro nodi! KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, če naj bi čez leta prejemal človeka dostojno pokojnino, bi moral začeti varčevati. To pa pomeni, da bi bili moji mesečni prejemki še nižji. Kaj naj storim? Ali je kaj upanja, da se bo pokojninski zakon čez nekaj let spremenil v dobro tistih, ki imamo nizke prejemke? Bankrot Lepo prosim tebe in tebi podobne: enkrat za vselej si zapomnite, da se še nikoli noben zakon ni spremenil v dobro tistih z malo denarja! Draga Kunigunda, v kriterijih standarda ISO 14001 o ravnanju z okoljem nikjer ne zasledim niti besede o ravnanju s človeško delovno silo, ki je tudi del okolja. Kako mi lahko to razložiš? Eden iz okolja Nauči se že enkrat tudi ti, da skrb za okolje nima nobene zveze s skrbjo za delavca! Zanj vendar skrbi delodajalec...! Draga Kunigunda, z vodjo našega oddelka nikakor ne najdemo skupnega jezika: mi bi se radi tu in tam pogovorili o delu, izboljšavah in novih pristopih, on pa se nam ne približa, kvečjemu ob vsaki priliki kriči samo to, da nas je preveč in da bo predlagal viške. Kako naj ga utišamo? Naveličani Zakaj utišati človeka? Naj vpije, revež, da utiša svoje manjvrednostne komplekse! Draga Kunigunda, ker si z regresom za dopust niti slučajno nisem mogel privoščiti letovanja, sem ga namenil raje za enkratno, noro silvestrovanje. Prepričan sem, da se bom imel neznansko lepo! Prosim te za komentar. Uživač po meri Prav tako neznansko lepo (če ne morda še lepše) se bodo imeli tudi vsi, ki si običajno privoščijo super letovanja tudi brez tistega drobiža, ki se mu reče regres za dopust... Draga Kunigunda, še nikoli v zgodovini se ni toliko vedelo o duševnosti človeka kot se ve danes, o njegovih čustvih, stiskah in trpljenju. In še nikoli v zgodovini niso ljudje, ki imajo moč in oblast, s tako mirnim srcem kot to počnejo danes povzročali krivic narodom in posameznikom - vse v imenu denarja. Kaj res nikogar več ne skrbi, kaj si o njem ljudje mislijo? Kaj res nikogar več ni sram prizadeti druge? Humanist Si pa res za luno! Danes je ljudi sram, če imajo pet centimetrov krajši avtomobil kot ga ima sosed ali če se v najkrajšem času ne naučijo športne igre, ki je prišla v modo! Tem ljudem moramo pravzaprav biti hvaležni, saj brez njih ne bi bilo revolucij... RES JE Zavaruj svoje navdušenje pred negativno naravnanostjo drugih. Če hočeš, da bo iz tvojih otrok kaj postalo, porabi zanje še enkrat več časa in pol manj denarja. H. Jackson Brown jr. KOTIČEK KAR TAKO Snežko: “Edina možnost, da preživim to toplo zimo je, da se zaposlim pri sindikatih; menda imajo s slovenskimi delodajalci zelo mrzle odnose... ” 11434/42,2000 Nflš GLAS 100005125,12 lOBISS i REŠITVE KRIŽANKE NOVEMBRSKE ŠTEVILKE TOMAŽIČ TERMINOLOG AKA RIL KOS BON ONO RK ZELIŠČNI ČAJI ALO UA RADAR NALAGANJE LEČA OVIRA INK SKALA STENA AJDA TARA ARS ROMAR REJ ILO POTRATA EKAR ODER KANTON JEZA PETA Število prispelih relltev; 55. Tričlansko komli(|o so sestavljale: Slavica Lozej, Majda Vlačli, Katja Uljan. 1, nagrada 4000 SIT prejme • VONČINA MIRA, Trinkova 2, Izola; 2. nagrada 3000 SIT prejme DUŠAN RUS, Postna 17,5216 Most na SoCl; 3, nagrada 2000 SIT prejme, ADA SEVČNIKAR, PC Argo, Izola. Nagrajencem čestitamo, za Izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekll na tel. 05/641 80 40 (PC Argo, vzorino skladiSie), ki bo oblikovala paket po vali teljl. ReSitve objavljene kritanke poidite do sred«, 10. januarja 2001, na naslov: Droga Portorot, Marketing, Obala 27. Relevalce naprolamo, da na kuverto prlpllejo "Za nagradno kritanko St. 12.