XXVII
EŠČANSKA ŠOLA
ARTINA HOČEVARJA
V KRŠKEM.
-	'	'	.‘V:	>
M äi:
■’;	".r.
-	'L
Dvajsefsedmo letno poročilo
državne meščanske šole Martina Hočevarja v Krškem
za šolsko leto
1935. - 36.
'
,
V	Krškem, na Vidov dan 1936«
Izdalo in saložilo upraviteljstvo državne deške meščanske šole v Krškem. Tiskala tiskarna br. Rumpret v Krškem (predstavnik Ivo Rumpret).
f Ravnatelj dr. Tomaž Romih.
Smrt! Krut klic narave, ki trga vse one vezi med nami, ki za časa življenja zunanje in notranje spajajo poedinca z okolico- Toda kdorkoli je bil priklican v življenje, se je moral odzvati temu zadnjemu pozivu.
Sporedno s to veliko pravičnostjo pa nikakor niso v skladu dela posameznikov, ker vsi niso življenja enako doumevali in Uidi niso v enaki meri življenju in okolici dali potrebnega žiga samostojnosti. Redki so oni, ki dodobra razpoznajo svojo okolico ter s svojim hotenjem in dejanjem tako krepko učinkujejo na eno in drugo, da se plod njihovega dela ne more izbrisati iz spomina niti iz krajevnih in pokrajinskih zgodovinskih dejstev.
Prav radi tega se moramo z vsem spoštovanjem spomniti drugega ravnatelja krške meščanske šole, g. dr. Tomaža Romiha, moža, ki si je s svojimi deli v šoli in izven nje stekel toliko zaslug za mladino, šolo in javni blagor, da jih ne bo zmogel izbrisati niti zob časa.
Poznajo ga mnogi, mnogi; zakaj v polstoletnem izredno plodnem delovanju je navezal stike s svetom, ki ga je našel vedno pripravljenega za delo. Poznajo ga pa posebno tudi njegovi bivši učenci in učenke drž. mešč. šole v Krškem, kjer je v svojstvu strokovnega učitelja in ravnatelja deloval polnih 36 let. Širom Posavja in mnogo dalje odmeva glas o njem, kajti bil je človek, ki mu ni manjkalo aktivnosti in borbenosti.
Bila mu je dana volja, ki hoče svet izpreminjati in si ga osvojiti.
Borben, globok in energičen, a pri vsem tem plemenit, je deloval skozi vse svoje življenje, v katerem mu je svetila tudi jasna luč svobodnega mišljenja.
Že kot mlademu učitelju v Ptuju mu je bilo odločeno, da je postal gonilna vzmet slovenskega spodnještajerskega učiteljstva, ki ga je spretno odtegnil nemškemu vplivu. Doba narodnega prebujenja, ki je prav takrat potrebovala celih mož, ga je našla pripravljenega. V plemeniti borbi za
Dr. Tomaž Romih.
narodne ideale in vzbujanje nacionalne zavesti je krepko stal ob strani znanemu prvoboritelju Slovencev v ptujskem okraju župniku Božidarju Rajču. Da bi v okviru materinega jezika še izdatneje pripomogel do krepčanja narodnega značaja, narodnega duha in narodne volje, je leta 1883. ustanovil v Ptuju slovensko pevsko društvo, ki je po vsej Štajerski s pesmijo in besedo osvajalo in budilo duše iz narodne dremavosti in mlačnosti.
Naravnost ogromni del svojih izrednih moči pa je posvetil Krškemu in njegovi okolici. Tu se je njegova bogata in plemenita duša izživljala v delih za razvoj in dvig meščanske šole ter splošnih javnih koristi. Prav z njemu lastno spretnostjo in aktivnostjo je dosegel, da je v pred- in medvojni dobi kljub nemškemu poučevanju ohranil slovenski značaj meščanske šole v Krškem, iz katere so izšli številni najbolj zavedni narodni delavci-
Njegovo plodovito delo na pedagoškem, gospodarskem in organi-zatoričnem polju ga je samo uvrstilo med najvidnejše javne delavce, ki puščajo za seboj poleg spomina tudi neminljive spomenike.
V	pokojnem ravnatelju dr. Tomažu Romihu naj pa svet ceni tudi pravega rnladinoljuba. Bil je učitelj in največje njegovo veselje je bila šola. Sam je nekoč dejal: „In če bi se še enkrat rodil, bi kljub še tolikim doktoratom hotel biti zopet učitelj. Mladino sem ljubil, posebno ubogo, ker sem sam v dijaških letih hodil po trdi poti življenja.“ Zato je prav mladini posvetil največ pozornosti in poskrbel, da so mladi ab-solventje meščanske šole dobili na pot čvrsto podlago za tisto, kar nam dela življenje vredno, da ga živimo: ljubezen do knjige in narave ter za vse, kar je z njo v zvezi.
Njegovo življenje je bilo trezno in redno: živel je za narod, iz katerega je izšel, živel za Jugoslavijo že takrat, ko je drugi še slutili niso. Nam vsem je lahko vzor človeka, ki stoji neomajano, kadar ga boža solnce in kadar ga stresa mraz življenja.
Slava njegovemu spominu!
f Nadzornik Ljudevit Stiasny.
Dne 5. marca 1.1. je v popoldanskih urah drugič tekom š. 1. 1935/36 zaplapolala s šolskega poslopja črna zastava, zapel iz zvonika drugič mrtvaški zvon naznanjajoč, da je preminul v Slovenjgradcu za krško meščansko šolo velezaslužni učitelj in nadzornik g. Ljudevit Stiasny. V prebujajoči se pomladi je oživljena priroda pod zelenim Pohorjem prosto zadihala osvežujoči zrak, ko je omahnila delovna roka Ljudevita Stias-nega, pisca tolikerih potopisov in učnih ter vzgojnih razprav, izžarel je bistri in globoki duh, opešalo krepko in ponosno telo. Ne bo več v Krško
njega, ki je znal	vedno	vzbuditi	razgibanost,	živahen	razgovor	in	na	lice
priklicati vesele	poteze,	čeprav	se	je	morda	zaskrbljen	zgražal	nad	na-
pakami v javnem življenju; ne bomo ga več srečavali v Ljubljani — moža, ki je imel vedno za vsakogar prijazno, ljubeznivo besedo, pohitel k tebi preko ulice, menjal par besed, te malo spremil, pa zopet odhitel v Tivoli, na Grad, v okolico Ljubljane, v naravo, kjer se je čutil vedno najsrečnejšega.
Najtesneje je vendar ime Ljudevita Stiasnega povezano z razvojem šolstva v krškem srezu v zadnjih štiridesetih letih. Z zdravim živ-ljenskim čutom	in pogledom	je
opazil zablodelo	šolsko	prakso	in
— razgledan po naukih velikih šolnikov in šolskih pridobitvah drugih držav — je znal usmeriti šolstvo krškega sreza kvantitetno in kvalitetno v polno rast. Z veliko pedagoško naobraženostjo in vnemo je znal ravnati način pouka in vzgoje novim boljšim zadevnim spoznanjem nasproti v smislu današnje „delovne šole". O tem nam pričajo njegovi pedagoški spisi didaktične, pa tudi programatične vsebine, številna njegova navodila v nadzorniških poročilih, predavanjih, člankih, zbirkah učnih slik, zlasti pa njegovi zanimivi in poučni potopisi.
Pokojni nadzornik Ljudevit Stiasny je bil rojen dne 21. IX. 1862. v Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo v Kranju od 1. 1874. do 1878., učiteljišče pa v Ljubljani od 1. 1878. do 1882. Nato je služboval kot učitelj od 1882. do 1894. leta v Kamniku, od 1894. do 1901. leta v Radovljici, kot nadučitelj od leta 1901. do 1902. leta v Zagorju ob Savi in kot okrajni šolski nadzornik v Krškem in Litiji od 1902. do 1920. leta, dalje samo v Krškem še do 1924. leta. V času svetovne vojne od leta 1914. do 1919. je poučeval na drž. meščanski šoli v Krškem mesto mobiliziranega strok, učitelja Ivana Magerla zemljepis in zgodovino v vseh štirih razredih, ves ta čas pa seveda vestno vršil nadzorniške posle v obsežnem in terensko težkem krškem in litijskem srezu. V letih 1918. do 1920. je bil celo okrajni šolski nadzornik za krško meščansko šolo. Kot upokojenec je bival v Ljubljani od leta 1924. do 26. februarja 1936., ko se je, zadet od male kapi, zatekel k sorodnikom v Slovenjgradec, kjer je 5- marca 1936. umrl v ondotni bolnišnici.
Ljudevit Stiasny.
Pokojni nadzornik Ljudevit Stiasny je že kot mlad učitelj mnogo dopisoval v razne učiteljske liste in pedagoške revije. Njegovi članki so vzbujali čezdalje več pozornosti med učiteljstvom, ker so bili pisani živo, a tudi stvarno, razodevajoč veliko naobraženost in široko razgledanost pisatelja. Po vsebini bi jih mogli označiti kot šolsko - zgodovinske, metodično - didaktične, metodično - zgodovinske, šolsko - organizacijske in potovalno-poučne. Zanimiva je njegova obširna študija v Popotniku leta 1927/28 o Levu Nikolajeviču Tolstem, v kateri je skušal dokazati, da je povsem napačno, da poveličuje naša pedagoška zgodovina največ nemške pedagoge, katerih načela so Nemci v zadnjih letih zavrgli, a Leva Nikolajeviča Tolstega niti ne omenja, dasiravno je bil reformator in je zaslužil že radi svoje ruske čitanke za osnovne šole častno mesto v zgodovini pedagogike. — Tudi je Tolstoj zavrgel skoraj ves nemški šolski sistem, zlasti pa je obsojal njih železno disciplino. Delovna šola, upoštevanje učenčeve individualnosti, samodelavnost učencev i. t. d. so problemi, ki jih je razmotrival Tolstoj v svojih pedagoških spisih. S tem člankom je pokojnik vzbudil živo zanimanje med slovenskim učiteljstvom za slavnega ruskega misleca, vzgojitelja in pisatelja. Veliko pozornosti so vzbujala njegova tiskana letna nadzorniška poročila, v katerih se zrcali stanje šolstva krškega in litijskega sreza ter neumorni in vztrajni pokojnikov trud in stremljenje dvigniti poverjeno mu šolstvo na kolikor mogoče visoko stopnjo. Zelo laskave in izčrpne ocene teh letnih poročil najdemo v Popotnikih iz let 1907., 1908. in 1909. Kot priročne in pomožne knjige za pouk so služile učiteljstvu v tedanjih časih dela, ki jih je sam založil in izdal: I., II., III. in IV. zbirko učnih slik po podanih hospitacijah ter Proste spisne naloge učencev osnovne šole. Veliko skrb je posvečal pokojnik ponavljalnim šolam in kmetijskim nadaljevalnim tečajem, o katerih je razvijal svoje misli v dolgem članku „O preosnovi naše ponavljalne šole“, ki je izšel v Slovenskem učitelju leta 1909. Za potrebe teh šol je spisal in izdal sledeče knjige: I. in II. zbirko učnih slik za ponavljalne šole, Proste spisne naloge učencev ponavljalne šole, Berilo za ponavljalne šole oziroma za kmetijske nadaljevalne tečaje in Računice za ponavljalne šole oziroma kmetijske nadaljevalne tečaje. Leta 1894. je spisal in izdal knjigo: „Kamnik, zemljepisni in zgodovinski opis“, leta 1898. pa potopisne črtice „V Petrograd“. Po prevratu je izdal knjižico „Pregled zgodovine srbskega naroda", ki je bila namenjena slovenskim meščanskim šolam. Zanimivi so tudi članki v Planinskem vestniku: „Čez Kavkaško gorovje“, „Na Vezuv“ in „V Poljskih Tatrah".
Pokojni nadzornik Ljudevit Stiasny je bil velik prijatelj narave, neutruden iskalec njene lepote in navdušen planinec. Bil je tudi vnet športnik v kolesarjenju, posečal je rad športne prireditve, se udeleževal v mlajših letih osebno tekem in žel tudi lepe nagrade in diplome. O potovanjih učitelja pravi dobesedno sam: „Na potovanju so pozabljene vse skrbi. Razen tega si vtisnem v srce vzorne slike, katerih spomin mi o-
mogoči učencem prav živo opisati tuje kraje, tuje noše in obrede. Zato so potovanja učitelju zelo važna in potrebna. Zato delajo po drugih državah z učiteljskimi pripravniki poučne izlete, zato dajejo potujočim u-čiteljem podpore.“ Pokojni je izrabil skoraj vsake počitnice za daljša potovanja, na katera se je vedno skrbno pripravil z izdelavo natančnega potovalnega načrta in delno priučitvijo jezika, kamor je mislil potovati. Njegova daljša potovanja so bila: leta 1885. v Budjevice, 1890. v Sarajevo, 1892. v Split, 1893. v Prago, 1894. v Monakovo, 1896. v Petrograd, 1898. na Semering in na Dunaj, 1899. v Odeso in na Vladikavkaz, 1900. na Vezuv, 1901. v v Bordeaux in Marseille, 1903. v Nizzo in Monaco, 1905. v Atene in Carigrad, 1906. v Innsbruck, 1907. na Norveško in na Spitzberge, 1909. v Hamburg in Algier, 1910. na Groszglockner, 1911. v Tunis in Tripolis, 1912. na Plitvička jezera, 1919. na otok Krk, 1927. v Boko Kotorsko, 1928. v Pariz, 1931. in 1932. na Visoke Tatre, 1935. v Bolgarijo.
Ko je bil leta 1900. na svetovni razstavi v Parizu, je imel priliko se prepričati o važnosti poljudno - poučnih predavanj, ki so združena s predvajanjem dobrih skioptičnih slik. V ta namen je oskrbel za krški šoli skioptikon z 26 serijami skioptičnih slik, besedilo k posameznim serijam je sestavil izvečine sam. Tudi za druge šole krškega sreza je skrbel, da so dobile skioptikone, ob koncu njegove službene dobe leta 1924. jih je bilo v srezu devet.
Kot učitelj na meščanski šoli v letih 1914. do 1919. je bil pokojni nadzornik Ljudevit Stiasny izboren predavatelj in vzgojitelj, učiteljem na zavodu najboljši tovariš, mladini pa blag prijatelj. Pri vsem njegovem delu ga je dičila izvanredna točnost, marljivost in natančnost. Sovražil je pretirano strogost, kot dobrohoten in mil vzgojitelj mladine je pri redovalnih konferencah marsikaterega preživega nebogljenca ščitil ter ga pozneje z očetovsko besedo spravil na pravo pot. Bil je pač srčno dober in zgleden učitelj in vzgojitelj, zato bo ime nadzornika Ljudevita Stiasnega, enako kot imena ravnateljev Ivana Lapajneta in dr. Tomaža Romiha, ostalo za vedno povezano z meščansko šolo v Krškem.
J. V.
’
Podatke o pokojniku je prejelo ravnateljstvo od g. prof. Etbina Bojca, kateremu se izreka za naklonjenost najlepša zahvala.
Nastavmški zbor.
Vutkovič Josip, upravitelj, VI. pol. skup., 1. period, pov., usposobljen za slovenščino, zemljepis in zgodovino. Poučeval je zemljepis v I. in II. razredu, petje v vseh razredih, zborno petje ter 2 skupini gosla-nja. Tedensko 14 ur.
Bitenc Drago, učitelj narodne šole, dodeljen mešč. šoli na delo, VII. pol. skup., razrednik 3. razr. Poučeval je slovenščino v 2. in 3. razredu, nemščino in prirodopis v 1., deško in dekliško telovadadbo v vseh razredih ter deška ročna dela v 2. razredu. Tedensko 25. ur.
Fene Julija, nastavnica, VI. pol. skup., 1. period, pov., usposobljena za srbohrvaščino, nemščino in zgodovino, razredničarka 2. razreda. Poučevala je slovenščino v 1. in 4. razr., nemščino v 4. razredu, zgodovino v
1.,	2. in 3. razredu, gospodinjstvo v 1. in 2. razredu, državoznanstvo v 4., ženska ročna dela v 1. in 2., ter higijeno v 1. razredu. Tedensko 25 ur. (Kot diplomirana absolventka višjega tečaja višje pedagoške šole je u-sposobljena tudi za pouk na učiteljskih šolah iz pedagogike, psihologije in nemščine.)
Stiplovšek Fran, učitelj narodne šole, dodeljen meščanski šoli na delo, VII. pol. skup., 1. period, pov. Poučeval je računstvo in geometrijo ter geometrično risanje v 1. in 2., deška ročna dela v 3. in 4. ter prostoročno risanje v vseh razredih. Tedensko 25 ur.
Štupica Marija, nastavnica, V. pol. skup., razredničarka 1. razreda, usposobljena za srbohrvaščino, zemljepis in zgodovino. Poučevala je srbohrvaščino v vseh razredih, nemščino v 2. in 3-, zemljepis v 3. in 4-, zgodovino v 4-, higijeno v 2. ter ženska ročna dela in gospodinjstvo v
3. in 4. razredu. Tedensko 24 ure.
Žabkar Josip, nastavnik VII. pol. skup., 1. period, pov., razrednik
4. razreda, usposobljen za matematiko, geometr. in prostoročno risanje ter lepopis. Poučeval je matematiko, fiziko, kemijo in mineralogijo ter o-pisno geometrijo v 3. in 4. razredu, deška ročna dela v 1. ter lepopis v 1. in 2. razredu. Tedensko 25 ur.
Filipič Ivan, mestni župnik in honorarni veroučitelj. Poučeval je verouk v vseh razredih. Tedensko 8 ur.
Dr. Ravnikar Tone, banovinski zdravnik, je poučeval higijeno v 3- in 4- razredu tedensko 2 uri. Vsled odloka kr. ban. upr. VI. No. 4928 od 18. 2. 1935. ter v zvezi z rešenjem min. prosv. SNbr. 44871 od 18. 12. 1934. je moral vršiti skozi vse leto dolžnosti šolskega zdravnika ter poučevati higijeno. Koncem meseca maja 1936- je bil prestavljen kot banovinski zdravnik iz Krškega v Oplotnico pri Konjicah.
Bajd Franc, uradn. pripr-, nastav. VIII. pol- skup., diplom, filozof, je bil skozi vse leto dodeljen na delo III. drž. real. gimn. v Ljubljani z min. odi. SNbr. 13871 z dne 25. 4. 1936. (IV. No- 8731-/1 od 29- 4. 1936.) razrešen službe na real. gimnaziji ter dodeljen v nadaljnje službovanje drž. meščanski šoli v Mostah pri Ljubljani.
tr
II
-O.
Upravni odbor, obračun za leto 1935/36 in proračun za leto 1936/37,
Vsled odloka kr. ban. upr. IV- No. 4135/20 od 2. 5. 1934. ima krška meščanska šola sledeči upravni odbor:
predsednik: Pfeifer Joško, predsednik upr. občine Krško; poslovodja: Vutkovič Josip, ravnatelj mešč- š-v Krškem; blagajnik: Radanovič Ivan, posestnik v Krškem; zdravnik: dr. Vidmar Drago, sreski san. ref. v Krškem; Starc Franc, zastopnik upr. obč. Leskovec, Vanič Franc, zastopnik upr. obč- Krško in Godler Josip, zastopnik upr. občine Videm.
Obračun za budž. leto 1935/36, ki je bil poslan kr. banski upravi pod tuurad. štev. 128 dne 30. 4. 1935. v pregled in odobritev, je izkazoval na dohodkih 30-074'50 Din ter isto vsoto na izdatkih. Prispevali so: ban. upr. 7.072’— Din, občina Krško 7.500 — Din, obč. Leskovec 3-337'— Din, obč-Videm 1 -129'50 Din, občina Sevnica 713 — Din, občini Krško in Leskovec za 1934/35 znesek 7-954 — Din ter učenci 2-369'— Din; skupaj 30-074'50 Din. Občina Videm je nakazala drugo polovico prispevka v znesku 1.129 50 Din koncem aprila, nakazilo se je vneslo med dohodke leta 1936/37. Občina Krško dolguje za 1. 1935/36 na prispevkih še 5.264— Din.
Proračun za budž. leto 1936/37, ki ga je potrdila kr. ban. uprava s IV. No. 17331/1 -35 z dne 29. 1. 1936, izkazuje na potrebščinah 28 107'— Din. Vsled odločbe kr. ban-uprave prispevajo za kritje: banska uprava 8.224'—, obč- Krško 9.867'— Din, obč. Leskovec 3.767’— Din, obč. Videm 3-635'— Din, obč. Sevnica 589'— Din in učenci 2-025"— Din, skupno 28.107'— Din.
Šolski letopis.
Šolsko leto 1935/36. se je pričelo dne 1. sept. 1935. z vpisovanjem, ki se je vršilo 1. 2- in 3. septembra. Vsled odloka kr. ban. upr. IV- No-8047/1 z dne 2- 5. 1935. se je vršilo dne 27. junija začasno vpisovanje za
1.	razred, da se je zamoglo ugotoviti število učencev 1. razreda za š- 1-1935/36. radi otvoritve morebitne vzporednice. Dne 31. avgusta 1935. so se vršili popravni izpiti, isti dan popoldan pa zaključna konferenca za š- 1- 1934/35. Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II-, so se udeležili učenci in učenke ter učiteljski zbor svečane službe božje v župni cerkvi. Otvoritvena služba božja je bila dne 9. septembra, z rednim poukom se pa je pričelo dne 10. septembra 1935.
Konferenc celokupnega učit. zbora tekom š. 1- je bilo pet, za vsak razred pa je bilo 10 mesečnih konferenc razrednih učit- zborov. Nadalje so se vršile tekom š. 1. tri strokovne konference, pri katerih so se pogovorili vzorni nastopi ter vršila tri predavanja, in sicer: nast. Žabkar Josip je predaval o temi: „Od drevesnega debla do papirja“, učit. Sti-plovšek Fran o temi: „O stilizaciji“ in nastavnica Fene Julija o temi; „O pouku slovnice na meščanskih šolah“. Za končne izpite 4. razreda je imel izpitni odbor tekom meseca junija 4 konference.
Tekom š. 1. sta umrla dva velezaslužna šolnika, katerih imena sta najtesneje povezani z imenom krške meščanske šole. Dne 15. decembra
1935- je umrl v Novem mestu upok. drugi ravnatelj krške mešč. šole g. dr. Tomaž Romih. Dne 17. dec. so prenesli njegovo truplo v Krško, 4 u-re je ležal na mrtvaškem odru v šolskem poslopju, pogreba se je udeležila vsa mladina, ves učiteljski zbor, meščanstvo in okoličani ter mnogo njegovih nekdanjih učencev in stanovskih tovarišev. Dne 6- marca 1936. pa je umrl v Slovenjgradcu upok. šol. nadzornik g. Ljudevit Stia-sny- Njegovega pogreba se je udeležil v imenu mešč. šole ravnatelj Vut-kovič Josip. Posmrtnici obeh pokojnikov se nahajata v tem letnem poročilu.
Tekom šol. leta so se vršile v šoli sledeče spominske svečanosti večjega obsega: dne 9- 10. komemoracija za blagopokojnim Vit. kraljem A-leksandrom I. Zediniteljem, 1. 12. proslava obletnice državnega ujedinje-nja, 27. 1. Svetosavska proslava in dne 4. 2. Strossmajerjev dan.
Poleg navedenih spominskih proslav so se vršila v šoli še sledeča predavanja, ki so jih zaukazale posvetne oblasti, in sicer: meseca septembra o 50 letnem jubileju Ciril Metodove družbe, oktobra je predaval g. dr. Ravnikar vsem učencem in učenkam o sovražnih plinskih napadih iz zraka, isti mesec so se vršili še predavanji o Jadranski straži in narodnem pevcu Filipu Višnjiču. Meseca novembra se je vršil dan miru in obrtniški teden. Meseca decembra se je uporabila v vseh razredih po 1 ura za predavanje o naših izseljencih, meseca marca pa za predavanje o Josipu Stritarju ob priliki stoletnice pesnikovega rojstva. Zadnje mesece šol- leta so se vršila predavanja o tuberkulozi, naših materah, naši deci, o potrebi treznosti, o Nikoli Tesli in Janku Veselinoviču. Dne 9. februarja je imel tajnik banov, odbora JS g. Viktor Pirnat za učence in učenke skioptično predavanje o naši trgovski in vojni mornarici. Dne 10. in 11-junija je priredil Pomladek JS v sokolski dvorani a-kademijo, ki je obsegala pevske, godbene in telovadne točke. Na Vidov dan se je vršila zaključna slovesnost v zvezi z razstavo pismenih, risarskih ter ročnih izdelkov učencev in učenk.
Tudi letos je dobivalo v zimskih mesecih 60 siromašnih in potrebnih učencev ter učenk osnovne in meščanske šole v šoli dnevno toplo mleko in kruh. To akcijo je tudi letos pokrenil sreski odbor Rdečega Križa, ki je izdal v ta namen svoto 1995 — Din.
Za Vse svetnike so učenci in učenke osnažili	in	okrasili	39	voja-
ških grobov, ki se nahajajo na pokopališču v Žadovinku.
Dne 16. maja 1936. je posetil službeno Krško	g.	ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen; sprejema pred sreskim	načelstvom	se	je u-
deležila vsa mladina in učiteljski zbor.
Poleg zaukazanih enournih in poldnevnih poučnih ekskurzij tekom šol. 1. v najbližjo okolico je napravil 4. razred celodnevni izlet v Maribor
1.	2. in 3. razred pa na Lisco.
Spoved so opravili učenci in učenke ter prejeli sv. obhajilo 15. in 16. okt. ter 3. in 4. marca, velikonočne duhovne vaje pa so opravili v dneh
4.,	5. in 6. aprila 1936.
Božične počitnice so trajale od 22. XII. 1935. do 10. I. 1936., velikonočne pa od 9. IV. do 19. IV. 1936.
Dne 8. in 9. junija 1936. je nadzoroval šolo kot odposlanec g. ministra prosvete nastavnik I. deške meščanske šole iz Ljubljane g. Dragan Anton.
Sklep I. semestra je bil dne 31. I. 1936. Četrti razred je končal s poukom dne 30. V., ostali trije razredi pa 20. VI. 1936. Učenci in učenke IV. razreda so opravili končne izpite v dneh od 15. do 19. junija. Sklep šol. 1. 1935/36 je bil dne 28. VI. z zaključno službo božjo, vidovdansko proslavo, razstavo in razdelitvijo izpričeval.
Seznam učnih knjig za šol. 1. 1935-36.
1.	razred.
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. KatoliŠKi katekizem.
Dr. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za I. razred sred. šol.
Jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka.
Dr. Rupel: Prva srbohrv. vadnica.
Fink-Kožuh: Erstes Lesebuch. Fibel.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del.
Fink: Zemljepis za mešč. šole.
Dr. Vasilij Popovič: Zgodovina starega veka za I. razr. mešč. š.
Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva.
Črnivec: Računica za mešč.š., I. del.
2. razred.
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma.
Katoliški katekizem.
Brinar: Čitanka za mešč. Š-, II. del. Lazarevič: Zgodovina Jugosl., I. del. Jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka.
Dr. Rupel: Prva srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Erstes Lesebuh. Fibel.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Bevk: Prirodopis.
Črnivec: Računica za mešč. šole,
I.	del.
3« razred.
Stroj: Liturgika.
Brinar: Čitanka za mešč. š., III. del. Lazarevič: Zgodvovina Jugosl., II. d. Dr. Čajkovac: Četvrta čitanka.
Dr. Rupel: Druga srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Zweites Lesebuch. Dr. Bezjak: Nemška vadnica, II. del.
Fink: Zemljepis za mešč. šole.
Črnivec: Računica za m. š., II. del.
Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije.
Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
4. razred.
Mlakar: Katoliški veronauk.
Brinar: Čitanka za mešč. š., IV. del.
Breznik: Slovenska slovnica.
Jedrlinič: Treča srpska ili hrvatska čitanka.
Dr. Rupel: Treča srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Zweites Lesebuch.
Bezjak: Nemška vadnica, II. del.
Juras: Zemljepis kraljevine Jugoslavije.
Dr. Vasilij Popovič: Pregled kulturne i privredne istorije opšte i jugoslovenske za 4. razr. gradj. š.
Črnivec: Računica za m. š., III. del.
Kunc: Fizika za nižje razr. sr. šol.
Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije.
Kocen - Šenoa : Geografski atlas-(Za vse razrede.)
Pri pouku risanja se rabijo sledeči učni pripomočki: risalna deska, položno ravnilo, 2 trikotnika, risalno orodje ter barve: indijsko rumeno ali gummigutte, kadmij (svetli), sepia, žgana siena, cinobrovo rdeče, kar-min II, kobaltova modra, ultramarin modra, prusko modra, svetlo zeleni cinober, črna- Za 1. do 3. razred črni in rdeči tuš, za četrti razred še moder tuš.
Seznam nalog iz narodnega jezika.
Slovenščina. 1. razred: Prvi dan v šoli. (Opis.) Jožetova mati. (Obnova po berilnem sestavku.) Prvi sneg. (Slika.) Veverica in opica. (Narek.) Naša vas. (Opis.) Konj pripoveduje. (Samogovor.) Moja mati. (Ob priliki materinskega dne.)
2. razred: Kako je Krjavelj odgnal nočne tatove. (V samogovoru.) Obletnica smrti Velikega kralja. (Spomin na 9. oktober 1934.) Zakaj slavimo praznik ujedinjenja ? (Razprava.) Nekaj dni iz božičnih počitnic. (0-blika dnevnika.) Navada je železna srajca. (Prost spis.) Že pomlad na o-kna trka. (Prosto.) Tak pisan si vlak ti — življenje. (Prosto po pesmi.)
3. razred: Ko listje odpada ... (Razmišljevanje.) Eno leto je minilo ... (V spomin na obletnico kraljeve smrti.) Ne živimo samo sebi ampak tudi domovini. (Razmišljanje. > Povračaj hudo z dobrim. (Izvleček iz povesti „Golida“.) Bodi svoje sreče kovač. (Prost spis.) Janko Bože vzor dobrega dečka. (Opis.) Vrste epskega pesništva. (Prosto)
4. razred: Jesen je tu, po vrtu, v travi podlesek cvete nevesel ... (Slika.) Naš razred. (Opis.) Mir, ljubezen in zdravje — največje vrednote življenja. (Razprava.) Kaj pripoveduje snežinka. (Samogovor.) Kako sem prvič kuhala. (Iz gospodinjstva.) Kako pomagam očetu pri gospodarstvu. Po trnju in kamenju do končnega namena. (Razprava.) Zadnja šolska naloga na meščanski šoli. (Prosto.)
Srbohrvaščina: 1. razred: Dobro dete. (Prepis čirilicom.) Starac i jabuke. (Diktat čirilicom.) Gradina. (Opis.) Sveta nedelja. (Prepričavanje.)
2. razred: Gavran in lisica. (Diktat čirilicom.) Ide jesen. (Opis.) Na bari. (Opis.) Majčina slika. (Prepričavanje).
3. razred: Zašto sam član Podmlatka Crv. Krsta? (Prema uputi.) Jesen je bogata. (Opis) Tri nečoveštva. (Nar. p. u prozi.) Smrt Petra Zrinj-skog i F. Krsta Frankopana. (Povodom dana njihove smrti)
4. razred: Nedelja Crvenog Krsta. (Prema uputi.) 9. oktobar ove go-dine. Novo pokolenje. (A. Santič — pesma u prozi.) Mati. (Povodom Ma-terinskog dana.)
Zajednica doma in šole ter dijaška društva.
Zajednica doma in šole.
Zanimanje za zajednico je po lanskoletnem občnem zboru zelo naraslo. Številni starši šoloobiskujočih otrok so se odzvali vabilu društva ter prijavili svoj vstop. To je imelo za posledico, da so se s članarino letnih 12 Din povišali društveni dohodki in je bila omogočena nabava
99 novih učnih knjig za revnejše učence in učenke, katerim se je dodelilo knjige po predhodni seji ob začetku šolskega leta.
Redni letni občni zbor se je vršil dne 29. marca t. 1. in izvolil sledečo upravo: predsednik: dr. Jakob Jan, tajnik: Drago Bitenc, blagajnik: Josip Žabkar, odborniki: gospa Štefi Pfeifer, gospa Ipavec Marica, g. Vodopivec Franc, g. Radanovič Ivan, g. Godler Jožef ter g. Metelko Alojz.
V	šoskem letu 1935/36 je društvo priredilo tudi predavanje „O reformiranju meščanske šole“, v katerem je predavatelj g. Vutkovič v podrobnem razložil pomen reform, ki jih naj meščanska šola v svrho splošne izpopolnitve in čina samostojne nižje srednje šole obdrži. Odbor se je zavzel za to, da bi se nadarjenim absolventom z zakonskimi določili zajamčil prestop v višjo srednjo, učiteljsko, trgovsko, srednjetehnično in njim sorodne šole, ki imajo srednješolski značaj. Glede novih učnih načrtov pa je predlagal, da naj bodo moderni in praktični, da ostanejo več let v veljavi, z njimi v zvezi pa tudi nove učne knjige, ki naj bodo pisane v slovenščini, trpežno in okusno vezane ter glede cene kolikor mogoče cenene.
2.	Podmladek Rdečega križa,
(Poverjenica: nast. Fene Julija.)
Naloga Podmladka Rdečega Križa je, da se pripravlja na dolžnosti članov društva Rdečega križa, da spozna njegov nastanek, vzvišene in plemenite naloge in delo ter podpira to delo po svoji zmožnosti in sposobnosti. Delo opravlja šolski odbor in razredni odbori, vsa sekcija Podmladka na šoli, ki šteje 156 učencev in učenk, pa je podrejena sreskemu odboru društva Rdečega križa. Razredni odbor mora skrbeti v razredu za red in čistočo ter ima po zmožnosti vsak mesec sejo, kjer se obravnavajo tekoče zadeve, vršijo predavanja zdravstvene vsebine v zvezi z razgovori o načinu pomaganja svojemu bližnjemu. Na teh sestankih se čita tudi Glasnik PRK, da tako zasledujejo podmladkovo delo po domovini. Ker so se učenci in učenke v zadnjih letih tesneje oklenili Podmladka Jadranske straže, ki jim ob koncu šol. leta nudi možnosti potovanja na morje, je začelo zanimanje za Podmladek RK padati. Temu primerno je tudi blagajniško stanje. Saldo ob koncu š. 1. 1934/35 je znašal 458 50 Din. 50% se je poslalo na članarini banov, odboru, 60 — Din za Glasnik PRK, začetkom š. 1. je izkazovala blagajna vsled tega 169'25 Din. Tekom š. 1. 1935/36 je znašala vplačana članarina in obresti 15065 Din, končni saldo ob zaključku š. 1. 1935/36 znaša 31990 Din.
3« Podmladek Jadranske straže,
(Poverjenik uč. Bitenc Drago.)
Podmladek JS drž. mešč. šole je po svojem delovanju že tudi širšem občinstvu dobro poznan. Kakor vsako leto je tudi letos odbor gledal na to, da se med člani širijo ideje Jadranske straže in da ostane Podmladek svež in prožen pri delu. Izmed mnogih drugih, omembe vrednih akcij, ki jih je Podmladek izvedel od Vidovega do Vidovega, so gotovo najznačilnejše: razvitje prapora, trodneven izlet v Malinsko, enodneven izlet na kongres v Ljubljano, miklavževanje, predavanje, akademija ter letošnji štiridnevni izlet v Bakar- Kraljevico - Sušak. Doživetja na
omenjenih prireditvah ostanejo gotovo za večno utisnjena v dušah pod-mladkarjev.
Razvitje prapora, kateremu sta kumovala ga. Lenka Čuševa, soproga sres. načelnika in g. notar Hubert Završnik, in zatem pohod pod-mladkarjev skozi mesto, je bila naravnost veličastna manefestacija jadranske misli — dokaz, da so tudi v tej lepi dolini vneta srca za naš Jadran, da tudi ti sinovi in hčere severa ljubijo naše morje prav tako, kot ljubijo svoje gorice. Vrhunec želja mladine pa je bil izpoljen še istega dne, ko so mnogi starši in znanci pospremili podmladkarje na kolodvor in jih nato več dni v duhu spremljali na njih poti. Nepozabni ostanejo dnevi preživeti v žgočem solncu in kopališčih v Malinski in na o-toku Krku. Podmladek na tem mestu izreka globoko zahvalo vsem, ki so kakorkoli doprinesli delež k tej uspeli ekskurziji, osobito pa oblastnem odboru JS v Ljubljani za podporo 400’— Din in krajevnemu odboru ]5 v Krškem za podporo 250 — Din.
Odbor v šolskem letu 1935/36 so tvorili: načelnica Jan Vlasta, 4. r., podnačelnik: Stritar Jože, 3. r., tajnica: Belina Marija, 4. r., blagajničarka: Nunčič Danica, 3. r., praporščak: Glogovšek Ivan, 2. r„ odborniki(-ce): Debelak Vera, 4. r., Mastnak Zora, 4. r., Colner Vida, 3. r., Ribič Liberat,
2.	r., Zlatič Darinka, 2. r., Rumpret Ivo, l.r., in Stritar Majda, l.r.
Imenovani odbor je razvil delo v smeri napredovanja Podmladka in že v začetku šolskega leta s 60 poc mladkarji, praporom in pesmijo pohitel v Ljubljano na veličasten kongres JS. Ker ni bilo misliti, da bi kako društvo priredilo miklavževanje za najmlajše, je isto izvedel Podmladek, ki je ob tej priliki primerno obdaroval tudi 42 najpotrebnejših podmladkarjev (-ic). Prirejeno je bilo nadalje predavanje o potovanju po Sredozemskem morju, kar je z besedo in 100 skioptičnimi slikami krasno izvedel znani predavatelj in tajnik sekcije PJS g. Viktor Pirnat. V juniju je Podmladek priredil še pestro akademijo, ki bi z ozirom na delo in trud mladine zaslužila gotovo več pozornosti kot pa jo je bila deležna. Vsem onim, ki akademije niso prezrli in so tako gmotno kakor moralno mladino pri delu podprli, izreka Podmladek iskreno zahvalo. E-nako se Podmladek zahvaljuje tudi mojstru-vijolinistu g. Tonetu Križmanu, ki je iz prijaznosti pri akademiji sodeloval. Akademija je vrgla 771'— Din čistega dobička. Podmladkova imovina izkazuje koncem leta 2072'30 Din.
Danes, na Vidov dan, hiti Podmladek zopet na naš Jadran, da si nabere novih, silnih moči za delo direktno iz njegovih naravnih virov.
Naj živi Podmladek! Naj žive stražarji in čuvarice morja, da ohranimo Njegovo delo — Jugoslavijo in Jadran!
4, Trezvena mladež«
Poverjenik nastav. Žabkar Josip.
Vzdržnost uživanja alkoholnih pijač je na šoli kljub priliki, ki jo nudi vinorodna okolica, na zadovoljni višini. Zanimiva je okolnost, da je večina abstinentov iz družin, kjer pridelujejo doma vino. Izmed 156 učencev in učenk ob koncu š. 1. je bilo abstinentov:
I.	razred 24 deč. in 35 dekl.; skupaj 59 uč. n	5	„	„	2	n	„	7	}J
m*	m	^	w	n	2	„	n	^	M
™	I	v	»	5	„	„	6	„
Skupaj 34 deč. in 44 dekl.; skupaj 78 uč.
Knjižnice in zbirke učil.
1623 knjig 1651	„
28 knjig
.	.	894	knjig
•	■	918	-
.	.	24	knjig
uprav. Vutkovič).
.	.	765	knjig
.	.	864	„
99 knjig
1. Učiteljska knjižnica (varuh upravitelj Vutkovič).
Stanje koncem šol. 1. 1934/35 .
„	„	1935/36	.
prirastek v šol. 1 1935/36 .
2. Dijaška knjižnica (varuh nast. Fene).
Stanje koncem šol. 1. 1934/35 .
„ „ 1935/36 .
prirastek v šol. 1. 1935/36 .
3. Knjižnica učnih knjig za ubožne učence (varuh
Stanje koncem šol. 1. 1934/35 .
, „ 1935/36 .
prirastek v šol. 1. 1935/36 .
4. Zemljepisno-zgodovinska zbirka (varuh nast. Fene in Šlupica). Stanje isto kot lansko
šolsko leto, in sicer 376 kosov.
5. Veroučna zbirka (varuh katehet župnik Filipič). 24 stenskih slik.
6. Prirodopisna zbirka (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot lansko leto, in sicer 2779 kosov.
7. Fizikalna zbirka (varuh nastav. Žabkar). Stanje isto kot lansko leto, in sicer 311 kosov.
8. Kemija (varuh nastav. Žabkar), Stanje isto kot lansko leto, 596 kosov.
9. Risarska zbirka (varuh uč. Stiplovšek). Stanje kot lansko leto 594 kosov.
10. Delavnica (varuh uč. Stiplovšek). Stanje kot lansko leto, in sicer 138 kosov.
11. Telovadnica (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot koncem 1934/35, in sicer 61 kosov.
12. Ženska ročna dela (varuh nastav. Stupica). Stanje isto kot lansko leto.
13. Vrtnarsko orodje (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot lansko leto, in sicer 36 kosov.
Zdravstveno stanje učencev in učenk.
Zdravstveno stanje učencev in učenk je bilo tekom šolskega leta v splošnem zadovoljivo, čeprav je med učenci nekaj slabotnih in slabokrvnih ter živi mnogo učencev in učenk v slabih gmotnih razmerah. Sistematskih 'zdravniških pregledov na šoli ni bilo. Ravnateljstvo je pošiljalo zdravljenja potrebne učence in učenke vsak petek k banovinskemu zdravniku g. dr. Ravnikarju, ki j2 ordiniral na domu na Vidmu. Splošna želja je, da prevzame zopet tedenske zdravniške preglede ob sredah v šoli šef cerkljanskega zdravstvenega doma sreski san- ref. g. dr. Vidmar Drago- Posebnih dolgotrajnih in nevarnih bolezni tekom šolskega leta na šoli ni bilo.
©
Redovanje učencev in učenk.
I. razred.
Z odličnim uspehom:
Barovič Friderika Božič Antonija
Košak Bogomil Kuntarič Janez
Radej Emilijana Stritar Magdalena
Auguštin Kristina Barbič Marijan Belina Terezija Bitenc Zlata Cimperman Pavla Ciuha Josip Coter Milena
Barbič Zvonimir Colner Ana Hočevar Marija Kaplan Zdenko
S prav Gramc Amalija Grebenc Anton Herzog Marija Ivanjšek Jožef Kerin Ljudmila Koritnik Angela Mesesnel Miloš
dobrim uspehom:
Metelko Alojzij Mižigoj Zofija Mocnaj Borislav Novak Franc Pevec Ida Pirc Alojzija Pirc Terezija
Z dobrim uspehom: Komučar Ljudmila	Nedoh	Anton
Kori nik Franc	Pavlenč Viljem
Kranjčevič Alojzija	Puntar	Silva
Lajkovič Vinko	Salmič	Rastislava
Preskar Angela Rajer Anton Rep Marija Rumpret Ivan Strgar Franc
Vanič Franc Voglar Leopold Zlatič Milena
Popravne izpite imajo:
Dobnik Marija (ra) Kodela Nada (ra) Levičar Terezija (ra) Podbršek Izidor (ra) Jagrič Karolina (ra) Kodrič Doroteja (ra) Pirc Franc (ne, ra) Resnik Irena (ra) Kastelic Franc (ne, ri) Koritnik Jože (ne, pr) Pleterski Kristina (ra) Zavrič Ljudmila (zg)
Gregoršanc Frančiška
Ponavljajo razred:
Mohar Ivan	Murn Ivanka
Radi bolezni neredovana: Zupančič Ema
Vene Vinko
Ciuha Filip
Brandner Ljubica Buršič Ana Erjavec Milena Godec Vekoslava Ipavec Majda
Arh Ljudmila Bevc Josip
II. razred:
Z odličnim uspehom:
Glogovšek Ivan	Ribič Liberat
S prav dobrim uspehom: Janc Ljudmila	Počivalšek Nika
Japelj Dragica	Pfeifer Majda
Jarh Štefanija	Popelar Ivanka
Marinšek Marija	Pribožič Janko
Nunčič Zvonko	Resnik Marija
Z dobrim uspehom: Koller Rudolf	Schmuck Rado
Pavlovič Ana	Zorko Martin
Zlatič Darinka
Šinkovec Branko Šinkovec Vida Tuma Majda Vodopivec Ljubomira
Zigante Vera
Ernst Marijan (sl, ra) Flis Irena (ra)
Popravne izpite imajo:
Graber Jože (gri) Krieger Edvard (zg, ra) Vanič Ivan (zg, ze) Kostevc Albin (sl, ra) Mikolavčič Josip (sl, ra) Zavrič Jožefa (zg)
Blažek Marta
Ponavljajo razred: Kastelic Vida
Papež Jožef
III.	razred:
Brandner Janja Colner Vida
Bizjak Franc Černetič Stanko Kolešnik Ciril
Z odličnim uspehom: Gramc Jožef	Pacek Angela
Nunčič Danica	Stritar Jožef
S prav dobrim uspehom:
Komučar Olga	Mikulec Julija
Levičar Franc Lovrenčič Olaf
Mustar Anton Naglič Slavka
Zorič Nada
Radanovič Sonja Serne Marijan Stupar Nevenka
Preskar Anton Žarn Jožef
Z dobrim uspehom:
Rostohar Albin	Voglar Edvard
Voglar Franc
Popravne izpite imajo:
Arh Štefanija (ra) Podobnik Milan (ri) Žagar Mirko (sl, ra)
Godler Milan
Ponavljajo razred:
Klobučar Bogo Pompe Drago
IV.	razred.
Z odličnim uspehom:
Belina Marija	Jurečič Dragica	Lebar Marta
Debelak Vera	Kerin Angela	Pirc Ana
Vidovič Marija
S prav dobrim uspehom:
Jan Vlasta	Metelko Marija	Vene Rozalija
Marolt Franc	Račič Jožef	Volarič Franc
Mastnak Zora	Salmič Vinko	Zemljak Stanislav
Žagar Stanislav Žigante Marija
Jurčec Franc
Z dobrim uspehom:
Kukovičič Franc Murovič Alojzij
Završni izpit.
H končnemu izpitu so se javili vsi učenci in učenke, ki so dovršili IV- razred. Izpitni odbor je bil sledeče sestavljen:
predsednik: ravnatelj Vutkovič Josip,
stalni član: razrednik, nastavnik Žabkar Josip,
izpračevalec za slovenščino: nast. Fene Julija,
„	„	srbohrvaščino: nast. Štupica Marija.
„	„	matematiko: nast. Žabkar Josip,
„	„	zemljepis in zgodovino: nast. Štupica Marija.
Završni izpiti so se vršili v dobi od 15. do 19. junija 1936. Pismeni izpit iz slovenščine je bil dne 15. junija. Naslov naloge je bil: Stritarjeve zasluge za slovensko književnost. V smislu člena 9. pravilnika o opravljanju završnih izpitov na meščanskih šolah so bili ustmenega izpita iz slovenščine oproščeni: Debelak Vera, Jan Vlasta, Jurečič Draga, Kerin Angela, Lebar Marta, Mastnak Zora, Pirc Ana, Račič Jože, Vene Rozalija, Vidovič Marija, Zemljak Stanislav in Žigante Marija.
Završni izpit so napravili z odličnim uspehom: Belina Marija, Debelak Vera, Jurečič Dragica, Kerin Angela, Lebar Marta, Pirc Ana, Vidovič Marija;
s prav dobrim uspehom: Jan Vlasta, Marolt Franc, Mastnak Zora, Metelko Marija, Račič Jože, Salmič Vinko, Vene Rozalija, Volarič Franc. Zemljak Stanislav, Žagar Stanislav, Žigante Marija;
z dobrim uspehom: Jurčec Franc, Kukovičič Franc, Murovič Alojzij.
Statistika učencev in učenk.
A. Začetkom šclskega leta se je vpisalo: 1. razred 28 dč in 40 dkl, skupaj 68 uč.
2. „	18 „	25 „	H	43 „
3. „	19 „	H „	it	30 „
4. „	9 „	12 „	»»	21 „
Skupaj 74 dč in 88 dkl; skupaj 162 uč.
B. Koncem šolskega leta je ostalo:
I. razred 27 dč in 37 dkl; skupaj 64 uč.
2. „	17 „	24 „	»1	41 „
3. „	19 „	11 „	tt	30 „
4. „	9 „	12 „	>1	21 „
Skupaj 72 dč in 84 dkl; skupaj 156 uč.
C. Po narodnosti so vsi učenci in učenke Jugoslovani, po veri vsi rimokatoliki.
D. Po starosti je b:lo	v I. razredu	II. razredu	III. razredu	IV. razredu	skupaj
	dč dkl	dč dkl	dč dkl	dč dkl	dč dkl
11 let	8 in 8				8 in 8
12 „	7 in 13	2 in 7	1 in -		10 in 20
13 „	9 in 14	6 in 12	6 in 5	1 in —	22 in 31
14 „	3 in 2	7 in 5	12 in 5	1 in 6	23 in 18
15 „		2 in -		4 in 5	6 in 5
16 „			— in 1	2 in 1	2 in 2
18 „				1 in —	1 in —
Skupaj	27 in 37	17 in 24	19 in 11	9 in 12	72 in 84
E	Starši učencev in učenk imajo sledeče poklice:				
	1. razred	II. razred	lli. razred	IV. razred	skupaj
	dč dkl	dč dkl	dč dkl	dč dkl	dč dkl
V državni službi	3 in 3	6 in 7	2 in 2	2 in 5	13 in 17
V obč. ali samoupr. službi 2 in I		1 in 2	1 in 1	— in —	4 in 4
V privatni službi	1 in 1	1 in 2	— in —	— in —	2 in 3
Trgovci in obrtniki	12 in 10	5 in 5	9 in 7	2 in 1	28 in 23
Kmetovalci	6 in 19	4 in 8	7 in 1	4 in 6	21 in 34
Fizični delavci	3 in 3	— in —	— in —	1 in —	4 in 3
Skupaj	27 in 37	17 in 24	19 in 11	9 in 12	72 in 84
F. Učni uspehi ob koncu šol. leta 1935/36.
	I. razred	11. razred	III. razred		IV. razred	skupaj	
	dč dkl	dč dkl	dč	dkl	dč dkl	dč dkl	
z odličnim uspehom	2 in 4	3 in 1	2	in 5	- in 7	7 in 17 =	24 uč.
s prav dobrim uspehom	11 in 15	3 in 6	7	in 5	6 in 5	27 in 41 =	68 „
z dobrim uspehom	8 in 7	4 in 3	5	in —	3 in —	2) in 10 =	30 „
ponavljalni izpit imajo	4 in 8	6 in 2	2	m 1	— in -	12 in 11 =	23 .
nerazredovani	- in 1	— in —	—	in —	— in —	— in 1 =	1 ,
ponavljajo razred	2 in 2	1 in 2	3	in —	— in —	6 in 4	10 „
Skupaj	27 in 37	17 in 24	19 in 11		9 in 12	72 in 84	156 uč.
□
Naznanilo o pričetku šolskega leta 1936/37.
Šolsko leto 1936/37 se bo pričelo dne 1. septembra 1936. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra za učence in učenke vseh štirih razredov v ravnateljevi pisarni, II. nadstropje, vsakokrat od 8. do 12. in 15. do 18. ure. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole brez slabe ocene če niso starejši od 14 let.
Vsak učenec prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (Izkaz o šolskem napredku) in krstni list. Pri vpisu plača vsak učenec 20'— Din v fond za zdravstveno zaščito učencev in izpolni s 5 Din kolkova-no „Prijavo“. Nadalje se plača pri vpisu 10— Din za letno poročilo, 3'— Din za dijaško knjižico, 1 Din za izpričevalo in 50 para za „Prijavo“.
V	smislu sklepa banovinskega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev, so oproščeni plačevanja 20— Din za zdravstveni fond:
1. Učenci, ki so sirote in se vzdržujejo iz javnih sredstev.
2. Otroci nezaposlenih, ki prejemajo podporo iz javnih sredstev.
3.	Učenci	onih staršev, ki	ne plačujejo več kot 10 Din letnega davka.
4.	Otroci	vdov s tremi in	več otroci, ki ne plačujejo več kot 20	Din
letnega davka.
Za vse te je treba pri vpisu predložiti potrebna dokazila.
Vsak učenec se mora izkazati pri vpisu s pravilno kolkovanim (20— Din) potrdilom pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji, v svrho odmere šolnine, ki jo je treba plačati takoj pri vpisu. Za učence državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev, ki plačujejo le uslužbenski davek, izdaja potrdila pri-stojnj državni	ali samoupravni	urad, pri katerem prejemajo roditelji	plačo.	Če	znaša	davek manj kot	300 Din na leto, se ne plača nikake	šol-
nine. Starši, ki imajo več otrok na srednjih in nižjih šolah, plačajo za prvega vso šolnino, za ostale pa polovico. Ubožno spričevalo ne more nadomestiti zakonito predpisanega potrdila davčne uprave o predpisanih davkih.
Za vpis na meščansko šolo se plačuje šolnina po nastopni razpredelnici :
pri davku od 301	do	1000	Din	se	plača	šolnine 50'—	Din.
1001	„	3000	„	„	„	„	75'—	„
3001	„	5000	„	„	„	„	100'—	„
5001	„	10000	,.	„	„	„	150'—	„
Popravni izpiti bodo dne 31. avgusta 1936. Pismene prošnje za popravni izpit, kolkovane s kolkom 10 Din za vsak predmet, se morajo vložiti na ravnateljstvo do 25. avgusta; pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
Učenci in učenke se opozarjajo na čl. 39 disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali šolskih počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem času.
Dne 6. septembra 1.1., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se morajo brez izjeme udeležiti vsi učenci in učenke svečane službe božje ob 9. uri v krški župni cerkvi. Zbirališče pred šolskim poslopjem ob SU na 9. uro.
Otvoritvena služba božja za š. 1. 1936/37 bo v sredo, dne 9. septembra ob 9. uri. Po končani sv. maši se bo naznanil učencem in učenkam v razrednih sobah disciplinski red in urnik. Z rednim poukom se bo pričelo v četrtek, dne 10. septembra ob 8. uri.
Ubožne učne knjige bo delil resnično potrebnim učencem in učenkam izvršni odbor „Zajednice doma in šole na mešč. šoli v Krškem“, kamor naj naslovijo nekolkovane prošnje, ki se lahko izročijo pri vpisovanju. Tekom počitnic se ubožne knjige ne bodo izdajale nikomur.
-. s l
,«v ' 45*'i? -i M» r~' :
1' ;yC ^ 3 o * ~f‘ .
gfe |	lil V'->'
’-. ■•- '. . •* ■
-1 V;jj|	|Jsgs	„ ^ ■
'S'	-,	'	j	-	J,	,' rä> * '	;	V'. .: .. •'
• - ■' . . ■ - . ..
;	^i-	,	>;	i5’	r	:	"-M,-	•	-	,	-	_\	/	__	:
**>£.£$£: :^}?i A* ’:;V ^ -
f Ü |
3S
■
i	-	’
-	>	vv--;.*'<	-i"	7*:
i -	/z-;-,;/, ^: _,.
' * , \
v ■ ,	’	•	t	•'	•' !	,.	■	,
-.■	.	-v..
■	/-V
. • •■:»■ '■•:■-Ri'*.! v;■*»..-e-wm :
' .'" •' : - . : '■ ■ ‘ ’ -'	'	'	'•-	■	'‘V'	■	'"
'■f
wä
v •,	;"•:*>	;	•
. • • • ' - -’ . -■ ' • ‘ ' 1
1.	:	*	-	1* t i h ' - g ‘