Novo na knjižnih policah
V knjižnici je skoraj odveč sestav-ljati listo najbolj iskanih knjig; vsaj ne z namenom, da bi nanje opozarja-li obiskovalce. V veliki večini na-mreč ti zelo dobro vedo, kaj hočejo in na žalost knjižničarjev je vse polno takih, ki hočejo samo to in ničesar drugega. In če je potem samo to Holtova, Kranzova, Danella ali 5. del Svetinove Ukane — je že skoraj ni pomoči rešne!
Ne za knjižničarja, ki bo v večini primerov zaman poskušal podtakniti kak soroden nadomestek, niti za bralca, ki je vse bolj prepričan, da mu v tej knjižnici vse ta lepe knjige zanalašč skrivajo in dajejo svojim strankam. On pa je ona druga, se že ve katera.
Da ne bi bilo zamere in neumest-nih očitkov o podcenjevanju, je treba omeniti še tisti del obiskovalcev, ki uresničuje zakonska določila o knjiž-ničarstvu in skrbi za svoje informira-nje in izobraževanje. Med njimi so taki, ki že na vratih, čez potrpežljive glave in hrbte čakajočih izstrelijo: »Je notri Kuščerjeva fitika? Ne prva, tretja. Adijo! Imate Kmecla? Že spet ne! Dve leti ga že iščem! Kaj pa Štiha? Katerega, katerega - onega, ki ga vsi berejo, to že vi dobro veste, kaj se delate! Krasno. Torej nimate ničesar.« Zmagovalci odkorakajo. Do naslednjič. Mogoče bo na vrsti Goli otok ali pa Vilfan.
»Saj nimate nobene knjige!« je ogorčena ugotovitev, ki jo redno prestrezajo že naveličana ušesa knjižničarjev. Na zatrjevanje, da smo samo v zadnjem tednu dobili oziro-ma na police postavili 50 novih na-slovov - kakih 30 jih je še vedno na tejle z napisom NOVO V KNJIŽNI-CI - sledi pomilovalen nasmešek in privoščljivo vprašanje:
- A res? Kdo bi si mislil. No, dajte mi enega Kirsta. Tistega zad-njega, v knjigarni ga imajo, kaka dva milijona stane. Ali pa s tegale spiska. Samo od tistih obkroženih, ne Prou-sta in Branka Gradišnika. Kakšno naključje - čisto vse so zunaj. A na-bavite samo po eno? Štiri? Čudno, kam pa vse to gre. Že eno leto iščem...
Enkrat bolj drugič manj zgovoren knjižničar pojasnjuje, kako mora biti pri nakupu novosti več kot polovica naslovov poljudnoznanstvene in strokovne literature. Točno tako: deset Pečjakov pa samo štiri Erice Jong. Seveda pa nismo dosledni: imamo tudi dvajset Mojstrov in Mar-garet, nič manj posameznih del Ma-rquesa, Hesseja ali Kafke. Zgodi se, da potem sorodne knjižnice očitajo Knjižnici Šiška, kako pretirava pri nabavi leposlovja (čeprav sami izpo-sojajo ne samo Holtovo in Čarovnico z Griča, ampak tudi Dr. romane).
Za najbolj iskane knjige očitno ni treba delati priporočilnih seznamov, njihovo priljubljenost obešati na veli-ki zvon in še drugače skrbeti, da bi šle v izposojo. Bolje bi bilo poskrbeti za po krivici PREZRTE, spregleda-ne ali ne dovolj predstavljene knjige.
Zbirka KRT zadnje čase vabi s spremenjenim, bolj miroljubno za-stavljenim geslom: Ker knjiga ni orožje, jo le vzemi v roke! Vse mo-goče je še izšlo v tej domisclno zas-novani ediciji, ki je brez pravega raz-loga brana skoraj izključno med štu-denti: od Punka pod Slovenci do Bo-ja proti delu. Zaradi ponujene mož-nosti zabavnega in žgečkljivega iska-nja bodo verjetno širše odmevali trije zvezki Janeza Trdine s skupnim na-
slovom PODOBE PREDNIKOV; tu so zbrani pisateljevi zapisi pripo-vedi dolenjskih ljudi, ki niso bili na-menjeni objavi. Sedaj so tu, te »po-hujšljive za vsakega, pa trezne vinske in praznoverne.«
Iz iste zbirke so tudi POZDRAVI IZ BABILONA, ki naj bi predstavili ameriško subkulturno sceno. Polno svežih, zabavnih in nanavadnih pri-spevkov iz nekega »podzemlja«, ki mu je treba prisluhniti že zaradi dru-gačnega pogleda na stvari tudi naše-ga življenja. In iskati primerjave. S področja filozofije skoraj ne bi smeli spregledati izid dveh knjig s spisi Sorena Kirkegaarda, ki pred-stavljata sploh prvi slovenski izdaji tega za naš duhovni prostor tako po-membnega filozofa. Gre za BOLE-ZEN ZA SMRT in PONOVITEV, skupaj s FILOZOFSKIMI DROB-TINICAMI.
Od »težjih« del bi veljalo kar tu omeniti delo PRAVICA DO SMR-TI, ki ga je napisal angleški strokov-njak James Rachels. V kot potiskan problem evtanazije izčrpno osvetlju-je z medicinskih, moralnih in verskih vidikov. Med življenjepisnimi deli iz-stopa ZAMENHOF, avtorice M. Boulton; očeta esperanta predstavi kot velikega humanista (izšlo v zbirki Veliki ljudje, dodan pregled prizade-vanj za uveljavitev esperanta pri nas).
Tudi tistim, ki se drugače ne ustav-ljajo ob poeziji, bo nemara zbudil pozornost Menartov prevod zbrane-ga dela Fran?oisa VILLONA, svoje-vrstnega pesnika, ki smo ga doslej poznali predvsem po Velikem testa-mentu. Pičlim prevedenim naslovom iz obsežnega opusa družboslovca, fi-lozofa in psihologa Ericha Fromma se je pridružilo njegovo ČLOVEKO-VO SRCE. Knjiga je nekakšen dvoj-nik Umetnosti ljubezni, glavna tema pa sta narcizem in incestna fiksacija.
Iz domačih strokovnih izdaj je tu obsežno delo Vida Pečjaka MISLI-TI, DELATI, ŽIVETI USTVAR-JALNO. Pristopno pisana knjiga, ki že z naslovom ponuja pot iz naše toliko opevane krize. Z alternativne-ga področja, ki se ponaša z drugačni-mi razlagami nastajanja in zgineva-nja živega, prihaja delo Toma Per-meta NARAVA, ŽIVLJENJE IN SMRT. Še vedno je najbolj vznemir-ljiva pustolovščina misliti na druga-čen način.
Iz italijanskega originala je preve-deno delo Jožeta Pirjevca TITO, . STALIN IN ZAHOD, pisano na os-novi novih arhivskih virov. Resnično bi bilo škoda iti mimo drobne knjižice Dimitrija Rupla, v kateri na prijazno duhovit in aktu-alen način poskuša ugotoviti ZA-KAJ JE SVET NAROBE? »Eden od razlogov za to, da je svet narobe, je v tem, da so ljudje, ki prebivajo na njem, čudni«. Zelo verjetno je, da boste posegli tudi po njegovi pred-zadnji knjigi o BESEDAH BOŽJIH IN BOŽANSKIH. Zakaj ne bi nav-sezadnje polistali po brošuri SLO-VENSKO JAVNO MNENJE in pri-merjali, kako se vaše mnenje razhaja z večino npr. glede gradnje džamije v Ljubljani, o bojevitih izjavah Bran-ka Mikuliča in podobno. Ne pozabi-te pobrskati po polici z napisom NO-VO V KNJIŽNICI! Večino omenje-nih naslovov, ie več pa seveda tokrat zamolčanih, dobite tako v osrednji Knjižnici Šiška (ko bo prenovljena), kot v njenih podružnicah v Šentvidu, Medvodah in Vodicah.
Albin Buttolo