Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 43 “ Jll SLOV E N IA LIBRE” BUENOS AIRES. 25. OKTOBRA (OCTUBRE) 1956 Podkralj po volji Moskve Od zgodovinskih strelov za Zaloški cesti pa do komunistične revolucije na Slovenskem je poteklo samo nekaj let. Kratko obdobje v življenju naroda, ki smo ga izrabili za načrtno propagando proti komunizmu in njega nevarnosti za obstoj slehernega naroda. Tako temelji¬ ta je bila takratna propaganda, da se je marsikdo vprašal z začudenjem: češ za¬ kaj neki toliko pisanja o tem komuniz¬ mu, ko pri nas vendar komunistov ni to¬ liko, da bi resno ogrožali normalni na¬ rodni razvoj. Tako v podrobnosti je šla takratna propaganda, da so se nekateri tuji opazovalci s presenečenjem ustav¬ ljali ob misli: kaj neki je tem Sloven¬ cem, da tako preganjajo komunizem, ki jim od nikoder ne grozi. V tistih časih smo, lahko rečemo, ko¬ rakali v precejšnji razdalji pred drugi¬ mi narodi, kar zadeva poznavanja komu¬ nizma in njegovih namenov. Bili smo dejansko glasniki in teoretiki po svoje, kako se najbolje zoperstaviti sleherne¬ mu poizkusu prodora komunističnih te¬ roristov v narodne vrste, če so kljub te¬ mu prodrli, je to samo dokaz, da smo bili še premalo dosledni in pazljivi, do¬ kaz pa tudi, da smo pred seboj imeli nasprotnika, ki ga ni bilo mogoče pod¬ cenjevati. Da pa so v državljanski vojni zmagali, ni krivda na slabosti našega orožja, pač pa na okolnosti razvoja sve¬ tovnih dogodkov, kajti zapisali smo že pred leti, da ob našem odhodu preko Ljubelja slovenskih partizanskih čet sko¬ raj ni bilo več, ker jih je naša antiko- munistična sila razbila. V tujini smo bili, ko nas je presene¬ til izgon Tita iz Kominforma. Razum¬ ljivo je, da ozadij nismo mogli poznati ne mi, kakor jih tudi najboljša zunanja ministrstva največjih sil še danes ne poznajo. Vedeli pa smo samo to, da je Moskva našla v Titu in ljudeh okrog nje¬ ga pripravno ekipo, ki bo znala zaigrati takšno vlogo v zahodnem svetu, da nih¬ če ne bo opazil nikakih dogovorov. Zato smo skorajda teden za tednom opozar¬ jali na eno samo golo dejstvo: naj bodo zunanjepolitični odnosi med Moskvo in Beogradom kakršni koli; naj se blatijo preko radijskih postaj in časopisov, ka¬ kor samo oni znajo; naj prirejajo pro¬ testna zborovanja in masovna zbiranja ljudskih množic, vedno bo koncem kon¬ cev obveljalo, da je Tito et cons. bil, je in bo komunist najčistejšega forma¬ ta. Predolgo bi bilo opisovanje pretka¬ nosti te igre, kratka pa je ugotovitev: v titoizmu, ki sam po sebi lahko pred¬ stavlja evropeizacijo azijatskega. komu¬ nizma po Stalinovem receptu, je zahod¬ ni svet videl odskočno desko za škilje¬ nje skozi železno zaveso. V Moskvi pa so, zlasti po Stalinovi smrti, šele dodo¬ bra spoznali, kako enostavno je komu¬ nizem prodajati po svetu, če mu pride- neš malce titovske miselnosti. Vse hvali¬ sanje o Titovem junaškem odporu proti Stalinu, vsa pristna slovanska ginje¬ nost ob snidenju Hruščeva in Bulgani- na z izgubljenim sinom je posledica naj¬ bolj spretne propagande na svetu. Od leta 1948 dalje do letošnjega obiska v Moskvi je Tito odigral dodeljeno mu vlogo tako odlično, da je bil že skrajni čas, izkazati mu javno priznanje in mu podeliti čast, ki mu med komunistični¬ mi voditelji na svetu pripada. Teh osem let borbe s Titom nismo iz¬ gubili mi v emigraciji, ker se borbe u- deležiti nismo mogli. Izgubil pa jo je zahodni svet, ki je v Titu videl vse prej kot komunista, isti zahodni svet je tudi prezrl dejstva, da je s pohodom v Indi¬ jo in Egipt ter Abesinijo Tito razširil # območje železne zavese na področja, na katerih je doslej zahodni svet imel odlo¬ čilno besedo. Te dni se je začelo novo dejanje v Titovi igri. Ne bomo trdili, da vemo in da bomo zvedeli, kaj so govorili na Jal- ti, kajti o tem si bodo belili glave tisti, ki jim je na skrbi usoda sveta, čutimo pa in slutimo, da tamkaj na Jalti ni ni¬ ti Tito reševal Hruščeva in še manj Hruščev pral Tita pred Molotovom. Tamkaj so postavili po vsej verjetnosti temelje sovjetskemu imperiju, čigar vr¬ hovni carji bodo člani vsakokratne ko¬ lektivne vlade v Kremlju, podkralja pa dva: Mao na Kitajskem in Tito v Evro¬ pi. Trenja med komunisti na Poljskem in Madžarskem Poljska in Madžarska sta sovjetski satelitski državi. V obeh vlada z vso ne¬ izprosnostjo komunistična diktatura po navodilih iz Moskve. Pod Stalinom so bili vsi komunistični prvaki, ki niso u- živali stoodstotno njegovega zaupanja, odstranjeni. Srečni so tisti, ki so ostali v teh letih pri življenju. To se je zgo¬ dilo na Poljskem s fanatičnim komuni¬ stom Vladislavom Gomulko, ki so ga pred sedmimi leti odstavil kot Moskvi neposlušnega marksista in vtaknili v za¬ por. Na Madžarskem je pozneje doživel enako usodo komunistični predsednik vlade Imre Nagy. Ko je glavni tajnik sovjetske komu¬ nistične stranke na zadnjem strankinem kongresu ostro napadel Stalina in razbil ves mit, ki ga je do tedaj obdajal kot vrhovno komunistično veličino, so misli¬ li komunisti po raznih državah, da je napočil čas, da tudi oni lahko začno obračunavati s stalinisti v svojih deže¬ lah. Tako je pričelo najprej vreti na Poljskem, kjer je junija meseca prišlo do velikih delavskih nemirov v Pozna¬ nju. Z vzkliki “Zahtevamo kruh in svo¬ bodo” je delavstvo obsodilo strahotni si¬ stem, ki ga obdaja in v katerem mora živeti kot sužnji dvajsetega stoletja. Vedno večja napetost je bila očitna tudi v stranki poljskih delavcev, t. j. v komunistični stranki, med skupinama stalinistov in protistalinistov. Slednji so vedno glasneje zahtevali rehabilitacijo prejšnjega prvaka kom. stranke 52 let¬ nega Vladislava Gomulke in odstranitev vseh stalinistov. Da se poljski komunisti ne bi preveč oddaljili od Moskve in začeli hoditi last¬ no pot, je prišlo v Varšavo povabilo, naj pride v Moskvo večja skupina vo¬ dilnih poljskih komunistov, da bodo s prvaki sovjetske komunistične stranke razpravljali o načinu izvedbe destalini- zacije na Poljskem. To ponudbo so polj¬ ski komunisti odbili in so sklicali sejo centralnega komiteja svoje stranke. Te¬ daj je Hruščev poslal v Varšavo navo¬ dila, naj pri volitvi centralnega komite¬ ja še ne odstranjujejo stalinistov in naj s tem počakajo. Poljski komunisti tudi tega nasveta iz Moskve niso poslušali in so na seji centralnega komiteja izvo¬ lili Vladislava Gomulka za 1. sekretarja poljske komunistične stranke in za čla¬ na politbiroja, iz katerega so pa od¬ stranili sovjetskega maršala Konstanti¬ na Rokosovskega, ki v poljski vladi za¬ vzema položaj vojnega ministra in je dejansko poveljnik poljske vojske. Malo pred temi dogodki je priletel v Varšavo Nikita Hruščev s tremi visoki¬ mi funkcionarji sovjetske kom. stranke, da bi pri poljskih komunistih dosegel, da se vezi med njimi in Moskvo ne bi preveč zrahljale. Nekatera poročila so tedaj navajala, da je Hruščev dobil od Gomulke zagotovilo, da bo Rokosovski ostal še naprej član politbiroja, kar se pa pozneje ni zgodilo. Novico o imenovanju Vladislava Go¬ mulke za 1. sekretarja poljske komuni¬ stične stranke, je takoj objavila varšav¬ ska radijska postaja. Listi so nato izšli v posebnih izdajah. Prvo dejanje Gomul¬ ke na novem položaju je bilo to, da je generala Komarja, ki je pred 7 leti skupno z njim bil odstranjen s položa¬ ja in iz stranke kot nezanesljiv, posta¬ vil za poveljnika vse policije. Ta je dal z vojaštvom in strojnicami zastražiti ra¬ dijsko postajo. Po mestu v Varšavi so bile velike manifestacije dijaštva in de¬ lavstva. Bilo je pa vseeno čutiti veliko napetost. Vladislav Gomulka je pred centralnim komitejem komunistične stranke ostro obsodil sed. poljsko vlado. Kritiziral je sedanje gospodarsko stanje, v katerega so spravili državo in poudarjal obupni položaj delavcev in kmetov. Omenjal je tudi poznanjske dogodke ter dejal, da so tedaj poznanjski delavci dali žalost¬ no lekcijo vladi in komunistični stranki. Zahteval je demokratizacijo javnega življenja ter napovedal popolnoma svo¬ bodne volitve, ki naj bi bile 16. dec. Spričo teh dogodkov je svetovno ča¬ sopisje poročalo, da je maršal Rokosov¬ ski hotel prejšnji teden korakati proti Varšavi. Druga poročila so navajala, da se pomika prot' Poljski sovjetska arma¬ da s 800 tanki, pred pristaniščem v Gdanskem, pa se je pojavila sovjetska vojna mornarica.. Nekaj vojaških enot da so sovjeti usmerili proti Poljski tudi iz Vzhodne Nemčije. Nekateri listi so vedeli tudi povedati, da je v mestu Lig- nica prišlo do spopadov med poljskimi in sovjetskimi četami. V mestu so Po¬ ljaki nalepili lepake z napisi, da žele Rusom srečno pot v Rusijo. V mestu Vroclav — poprej Breslau — je prišlo do velikih protiruskih demon¬ stracij Uprizorilo jih je dijaštvo, ki je po ulicah vpilo “živela svobodna Polj¬ ska” in z “Rokosovskim v Sibirijo”. V času ko to poročamo je stanje ta¬ ko: Vladislav Gomulka je Sovjetom ob¬ ljubil, da bo Rokosovski še zanaprej — vsaj nekaj časa — vojni min., dobil bo pa Poljaka za' oomočnika. To mesto je dobil general Marijan Spychalski. Sovjet¬ ski komunisti pa so priznali Gomulko za 1. sekretarja poljske kom. stranke. To novico je objavilo vse sovjetsko ča¬ sopisje. Gomulka je naprosil Sovjete naj umaknejo svojo vojno mornarico iz poljskih teritorialnih voda. Sedanjim dogodkom, čeprav se odi¬ gravajo med komunisti, v zahodnem svetu pripisujejo velik pomen. Tako je visoka osebnost angleškega zun. mi¬ nistrstva izjavila, da čeprav Gomulka in njegovi sodelavci niso demokratje, am¬ pak komunisti, bo njihov uspeh izredno pomembno dejanje. Kajti v Varšavi se ne odloča samo usoda Poljske, ampak vse Vzhodne Evrope. Istočasno kot na Poljskem je začelo vreti tudi na Madžarskem. Tu je nasto¬ pila s svojimi zahtevami akademska mladina. Med drugim je zahtevala od vlade naj takoj ukine obvezen pouk ru¬ ščine ter naj tudi zniža število obvez¬ nih ur za pouk leninistične marksistič¬ ne ideologije ter preosnovo obvezne vo¬ jaške vzgoje. Prosvetni mirAster je aka¬ demski mladini sporočil, da je obvezen pouk ruščine že odpravljen. Akademska mladina je istočasno za¬ čela prirejati manifestacije. Objavila ie tudi sporočilo, da se je spustila “v bor¬ bo za svobodo, v borbo, ki je podobna revolucionarni borbi madžarskih inte- Pot v Moskvo je za marsikoga iz za¬ hodnega sveta pot v neznano, v tajnost azijatstva, v sence Leninovega mavzo¬ leja in podrtih Stalinovih kipov. Pot v Beograd je bolj enostavna, bolj člove¬ ška, bolj zahodnjaška. Iti tjakaj na o- bisk ali posvet ne bo vzbujalo takšnega vtisa kakor klanjati se pri paradah na Rdečem trgu. V beograjskem Belem dvorcu bo novi podkralj po volji Moskve sprejemal te dni odposlance iz zahodne¬ ga sveta in satelitskih dežel. Ne bo jih učil, kako se je treba upirati Moskvi, kar tega sam nikoli ni delal; poučil pa jih bo o evropskih in ameriških manirah, vcepljenih v komunistično ideologijo; se- seznanil jih bo preko svojega prvega paža Kardelja o Trockijevih pogledih na komunistično revolucijo; približal jim bo poznanje zahodnih sil tako, kakor jih je sem spoznal kot Walter pred leti ali kot Tito v gorah; naučil jih bo ho¬ diti po parketu kapitalističnih palač ka¬ kor sta jih preštudirala Wilfan in Beb¬ ler. In povedal jim bo, da so za komu¬ nistično miselnost padle že vse meje v Evropi, da posamezne KP sestavljajo tihe državne aparate, katerih stikalo bo on — Tito. Z obiskom v Jalti sta Tito in Moskva spet prehitela, kot vse kaže, zahodne zaveznike, ki snujejo združeno Evropo. Železne zaveše v kratkem prak¬ tično ne bo več, bi lahko rekli, ker bodo pred njo skušali v Evropi splesti jekle¬ no mrežo KP, ki jih sestavljajo Evro¬ pejci. V to mrežo bo z imenovanjem Ti¬ ta za “podkralja” vključena Francija in Italija in vse, kar leži med njima pa med Sovjetsko zvezo. S titoizmom bodo tako poskušali pri¬ ti do komunistične evropske konfedera¬ cije, kakor to že nakazujejo nekateri in¬ formativni centri. Titoizem bo relejna postaja za vse tiste; ki v Moskvo ne smejo iz tega ali onega razloga. In olaj¬ šanje položaja v doslej satelitskih drža¬ vah ZSSR na stvari ne bo prav nič spre¬ menilo, kajti vsi njih vodilni možje bo¬ do ostali tako kot Tito to, kar so vedno bili: zvesti učenci komunistične revolu¬ cije. et El general Arambnru ird el viernes a la Capital Tncnmana Acompaiiado de los ministros en las carteras del Interior, Transportes, Tra- bajo y Prevision y funcionarios de la Presidencia de la Nacion, viajara el pro- ximo viernes por via aerea y desde el aeroparque de la Ciudad de Buenos Ai¬ res, el presidente provisional de la Re- publica, general de division Pedro Euge- nio Aramburu. El jefe del Estado se propone visitar Tucuman y Santiago del Estero, habien- dose programado los siguientes actos.. . .Viernes a las 14, partida; 17.30, llega- da a Tucuman, donde sera saludado por el interventor federal coronel Antonio Vieyra Spangemberg y le dara la bien- venida el comisionado municipal; a las 18, habra una concentracion en la Pla¬ za Independencia, donde luego de escu- charse el Himno Načional, hablaran el interventor federal y el jefe del gobier- no provisional; a las 20, saludo de jefes y oficiales de la guarnicion militar; a las 21, comida privada en el Hotel Sa- voy. Al dia siguiente a las 8.30, visita de la ciudad y alrededores; a las 12, au- diencias en la Časa de Gobirno y, luego, almuerzo privado; a las 17.30, partida para Santiago del Estero; a las 18, reci- biendo en la oportunidad el saludo del interventor federal vicealmirante Ga¬ briel Maleville y de comisionado munici¬ pal; a las 18.15 concentracion en la Pla¬ za Libertad, usando de la palabra el in¬ terventor federal y el primer mandata- rio. Luego habra un desfile militar y a las 20 el general Aramburu, recibira el saludo de los jefes y oficiales de regi- miento 18. A las 21, sera servida una co¬ mida privada. El domingo, por la ma- fiana, asistira a una misa en la Catedral y concedera posteriormente, audiencias en la Časa de Gobierno; a las 13,30 al¬ muerzo y 9 . las 18, salida para la metro¬ poli donde sera esperado alrededor de las 20.30 en el aeroparque. Predsednik general Arambnru bo Jutri odšel na obisk v Tucuman V spremstvu ministrov za notranje za¬ deve, promet, za delo in socialno zašči¬ to ter funkcionarjev predsedstva vlade bo jutri odpotoval na obisk v Tucuman predsednik republike div. general Pedro E-ugenio Aramburu. V Tucuman bo po¬ toval z letalom. Obiskal bo pa tudi Sah- tiago del Estero. Program za njegov obisk v Tucumanu in Santiago del Estero je sestavljen ta¬ kole: Odhod iz Bs. Airesa v petek ob 14. uri, prihod y Tucuman ob 17.30. Tu ga bo sprejel zvezni interventor polkov¬ nik Antonio Vieyra Spangemberg, po¬ zdravil pa mestni župan. Ob 18. uri bo na trgu veliko zborovanje. Govorila bo¬ sta zvezni interventor in predsednik re¬ publike. Ob 20. uri bo pozdrav vojaških poveljnikov in častniškega zbora, ob 21. Uri pa privatna večerja v hotelu Savoy. Naslednjega dne ob pol deveti uri zju¬ traj bo ogled mesta in okolice, ob 12. u- ri avdijence v vladni palači, nato pa pri¬ vatno kosilo. Ob 17.30 bo odhod v San¬ tiago del Estero, kamor bo prispel ob 18. uri. Tu ga bo pozdravil zvezni inter¬ ventor viceadmiral Gabriel Maleville. Ob 18.15 bo zborovanje na Trgu Svobo¬ de, kjer bosta govorila zopet samo zve¬ zni interventor in predsednik republi¬ ke. Po zborovanju bo vojaška parada, ob 20. uri bodo predsednika pozdravili vojaški poveljniki in častniški zbor 18 polka. Ob 21. uri bo privatna večerja. V nedeljo zjutraj bo predsednik republi¬ ke najprej pri maši v katedrali, nato bo pa sprejemal deputacije v vladni palači. Kosilo bo ob 13.30, ob 18. uri pa odhod v Buenos Aires, kamor bo prispel o- koli 20.30 ure. lektualcev pred sto leti”. Krožek komu¬ nističnih intelektualcev “Petofi” pa je poslal biv. predsedniku vlade Imre Na- gyju pozdravno brzojavko, v kateri mu čestita k rehabilitaciji. Istočasno je glavno glasilo madžarske kom. stranke objavilo članek, v katerem poveličuje Nagyjevo agrarno politiko. Madžarska radijska postaja je obja- IZ TEMNA V Hondurasu so imeli revolucijo. Upr¬ la se je vojska in odstavila vlado dose¬ danjega predsednika Julija Lozana. Ob¬ last so prevzeli poveljnik vojaške šole general Rodriguez, poveljnik letalstva polkovnik Carraciopi in major Galvez. Nova vlada je takoj objavila splošno amnestijo. Predsednik bolivijske republike dr. Siles Suazo je naslovil poslanico na na¬ rod. V njej se pritožuje med drugim zaradi nekaterih nezdravih pojavov v delavskih sindikatih, zlasti v rudarskem sindikatu. Kot znano je ta sindikat moč¬ no pod komunističnim vplivom. Pred Varnostnim svetom sta se med¬ sebojno obotoževala Izrael in Jordani¬ ja zaradi obmejnih spopadov v prejš¬ njem tednu. Jordanska vlada je od Var¬ nostnega sveta zahtevala gospodarske sankcije proti Izraelu zaradi njegovega zadnjega ustrahovalnega vdora njene vojske v Jordanijo. V Ženevi se bo 28. t. m. nadaljevala razprava o sueškem prekopu. Čeprav še ni nobenih znakov, da bo to vprašanje kmalu rešeno, je vendar upati, da bo prej ali slej prišlo do sporazuma z E- giptom. To sklepajo iz tega, ker Naser ni več tako trmoglav, na drugi strani so pa zahodni zavezniki tudi dali vede¬ ti egipski vladi, da so ji pripravljeni gospodarsko pomagati in tudi dvigniti gospodarski bojkot, ki so ga proti Egip¬ tu objavili ob nacionalizaciji Sueškega prekopa. V Francoskem parlamentu je več po¬ slancev hudo napadlo Severno Ameriko zaradi njene neodločnosti v zunanjepo¬ litičnih vprašanjih. Tako je eden od po¬ slancev izjavil, “da bo treba počakati, da bodo prišli kozaki in da bodo svoje konje napajali oh izviru Tulerij, da se bodo Severni Amerikanci zavedali svoje vila tudi govor Vladislava Gomulke. Prav tako sporočilo, da Madžari odobra¬ vajo dogodke, ki so se odigrali na Polj¬ skem in da je Poljska Madžarom lahko vzgled zaradi sličnosti položaja. Prihodnji dnevi bodo pokazali kako se bodo razvijali nadaljnji dogodki in v ko¬ liko bodo prinesli res olajšanje trpeče¬ mu ljudstvu. V TEMEN odgovornosti, ki jo imajo v sedanjem mednarodnem položaju. Angleške oblasti so ugotovile, da so komunisti začeli močno rovariti v an¬ gleški vojski. List “Daily Expres” pa poroča, da se je uprla posadka v Darni v Libiji ter ubila svojega poveljnika. Zahodnonemški kancler dr. Konrad Adenauer je preosnoval svojo vlado. V njegovi novi vladi je 9 članov krščan- sko-demokratske stranke. Dr. Adenauer je nameraval ob preosnovi vlade. posta¬ viti zunanjega ministra von Brentana za podpredsednika vlade. Načrta ni mo¬ gel izvesti, ker je dosed. podpredsednik Blueher ostal še nadalje v vladi kot član stranke svobodnega ljudstva. Za von Brentana v Zahodni Nemčiji sodijo, da bo Adenauerjev naslednik v vodstvu nemške Krščanske demokratske stranke. V Jordaniji so imeli volitve. Zmagalo je nacionalno socialistično gibanje, ki je močno usmerjeno proti Angliji. V Egip¬ tu so bili izida volitev zelo veseli. V Titovi Jugoslaviji so se zelo razbu¬ rili zaradi “pogojev” pod katerimi naj bi v bodoče dobivali reducirano ameri¬ ško pomoč. Govornik vlade je izjavil, da titova vlada pod takimi pogoji ameriške pomoči ne mara sprejeti ter bi raje vi¬ dela, da bi dobila večje dolgoročne kre¬ dite. Na vprašanje v vojaških dobavah iz kom. držav za Jugoslavijo, se go¬ vornik ni izjavil. Znano pa je, da bo Sovjetska zveza v najkrajšem času ob¬ novila pošiljanje težkega orožja v Jugo¬ slavijo. V Sredozemskem morju so Francozi ustavili grško tihotapsko ladjo Athos. Ugotovili so, da je vozila velike količi¬ ne orožja iz Egipta v Alžir. V Maroku so navdušeno sprejeli alžir¬ ske upornike. Zaradi tega je francoska vlada prekinila razgovore z maroško vlado za gospodarsko pomoč Maroku. Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. X. 1956 Ob slovenskem narodnem prazniku 29. oktober — slovenski narodni praznik Dne 29. oktobra 1918 je bila — kot znano — ustanovljena skupna država Slovencev, Hrvatov in Srbov, živečih na področju avstro-ogrske monarhije. Tega dne je namreč tudi Hrvatski Sabor skle¬ nil prekiniti vse zveze z Madžarsko in priznati Narodno veče pod predsed¬ stvom dr. Antona Korošca za vrhovno oblast Slovencev, Hrvatov in Srbov V dvojni monarhiji. V Ljubljani in po vseh slovenskih me¬ stih in trgih so bile tega dne velike ma¬ nifestacije ljudstva. Množice so se poda¬ le na ulice in dajale izraza svojemu ve¬ selju nad razpadom avstro-ogrske mo¬ narhije in ustanovitvijo svobodnega do¬ ma. Vzklikale so narodnemu voditelju dr. Korošcu in ostalim za osvoboditev zaslužnim slovenskim možem iz demokra¬ tičnih slovenskih političnih strank. Prenehala je obstojati do tedaj tako mogočna država, ki nikdar ni imela ne srca, ne razumevanja za noben slovan¬ ski narod, zlasti pa ne za slovenskega in za njegove narodne zahteve in pravice. Po dolgih stoletjih prezira, zatiranja in kratenja osnovnih narodnih pravic, je prišlo osvobojenje. Po dolgoletni dobi neodvisnosti je slovenski narod svobod¬ no vstopil v narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. V tistem času je v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem odigral važno vlo¬ go tedanji major avstrijske vojske Ru¬ dolf Maister. Prav je, da se tega velike¬ ga slovenskega rodoljuba spomnimo v zvezi s slovenskim narodnim praznikom. Rudolf Maister se je rodil 29.III.1874 v Kamniku. V ljudsko šolo je hodil v Mengšu in Kranju, v nižjo gimnazijo v Kranju, 5. in 6. gimnazijski razred je dokončal v Ljubljani, nato je pa bil spre¬ jet v kadetnico na Dunaju. Leta 1894 je bil uvrščen kot kadet v domobranski pehotni polk v Ljubljani. Kot častnik je služboval v Ljubljani, Premislu na Polj¬ skem, Celju in Mariboru. Leta 1903 je dovršil strelsko šolo v Brucku ob Litvi, leta 1907 pa korno šolo v Gradcu. Zaradi narodne zavednosti je imel v vojski mnogo težav. Med 1. svetovno vojno je bil nad 3 mesece interniran v Gradcu. V Maribor se je smel vrniti še¬ le po posredovanju dr. Korošca pri ce¬ sarju Karlu. V dobi osvobodilnega giba¬ nja je bil Maister v stalnih stikih z dr. Korošcem ter se je tudi vedno udeleže¬ val sej Narodnega sveta za štajersko pod predsedstvom dr. Karla Verstovška. Narodni svet mu je zaupal organizacijo slovenskih oboroženih sil v tem delu Slo¬ venije. Da bi svojo nalogo mogel čim uspešneje izvršiti, ga je Narodni svet za Štajersko z dekretom z dne 1. nov. 1918 imenoval za generala in za poveljnika vse slov. vojske na Spodnjem štajer. skem. Gen. Maister je nato še isti dan zase¬ del Maribor s 15 častniki in 87 vojaki. Položaj v tem mestu je bil tedaj zelo napet. Maister je sicer mesto zasedel in so po njem patruljirale slov. čete. V mestu so pa še vedno bili tudi močni oddelki nemškega Schutzwehra, ki so neprestano dobivali ojačanja. Za ojača¬ nja je prosil tudi gen. Maister pa jih ni dobil. Odredil je splošno mobilizacijo, na ulice pa postal slovensko dijaško mla¬ dino, da je dvigala narodno zavednost in manifestirala za pravice Slovencev. V kratkem času je gen. Maister zbral za¬ dostno število vojakov ter je nato v zgodnjih jutranjih urah dne 23. nov. 1918 razorožil nemške oborožene oddel¬ ke. Tako si je končno zagotovil popolno posest Maribora. Dva dni pozneje je za¬ sedel špilje, nekaj dni zatem pa vso se¬ verno mejo proti Nemcem na črti Rad¬ gona - Dravograd. Ta črta, ki jo je te¬ daj zasedel gen. Maister, je pozneje o- stala skoro nespremenjena državna me¬ ja z Avstrijo in pozneje Nemčijo. Med slov. vojaštvom in tudi med slov. javnostjo je gen. Maister užival velik ugled. To potrjuje tudi pesem, ki se je tedaj razlegala povsod po Sp. štajer¬ skem. Kaj so to za eni fantje? Kaj so to za eni fantje? To so fantje, so vsi soldatje, vsi za Maistrom pojdejo. Tiste dni je gen. Maister skupno s po¬ veljnikom koroške meje generalštab- nim stotnikom Lavričem zasnoval načrt za zasedbo Celovca, ki ga pa zaradi začetka jug.-avstrijskih pogajanj ni mo¬ gel več izvesti. Za koroško ofenzivo 1919 je bil poveljnik labodskega oddel¬ ka. Prodiral je v smeri Dravograd — Št. Pavel. Po tej ofenzivi je že kot jug. divizijski gen. prevzel poveljstvo nad vojaštvom in orožništvom na vsej koro¬ ški črti. Kot častni predsednik Narodne¬ ga sveta za Koroško je vodil tudi pri- 29. oktobra se spominjamo Slovenci vsako leto kot dneva obletnice največje¬ ga zmagoslavnega dogodka v naši na- rodno-politični zgodovini tega stoletja. 29. oktobra 1918 so slovenski politič¬ ni zastopniki ob soglasni podpori vsega ljudstva proglasili, da slovenski narod prekinja pravne in moralne zveze z Av¬ stro Ogrsko monarhijo in njeno Habs- burško-Lotrinsko vladarsko hišo, zahte¬ va osvobojenje in združenje vseh sloven¬ skih dežel in pokrajin v eno politično in upravno edinico ter združenje Slovenije s Hrvatsko in Srbijo v skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. 29. oktobra torej praznujemo uspešen zaključek stoletnih naporov Slovencev, da bi se rešili mučne podrejenosti, poni¬ ževalnega pritiskanja in zapostavljanja nad nami vladajočega avstrijskega nem¬ štva. 29. oktobra je na Slovenskem praznik uspeha načela narodne samoodločbe. 29. oktobra je obletnica, ko smo Slo¬ venci nastopili kot državni narod. Naj bodo krivulje zgodovinskega raz¬ vijanja še tako nesrečno zapletene, naj bodo posamezne prehodne dobe narodne¬ ga življenja še tako žalostne kot je da¬ našnja, omenjene vrednote 29. oktobra nič ne izgube na svoji vrednosti. Ta dan je bil začetek in temelj silne¬ ga in naglega vzpona in napredka Slo¬ vencev v Jugoslaviji, da smo v borih 22 letih mogli zboljšati življenje in se po¬ vzpeti višje kot kdaj poprej v stoletjih. Naj nas 29. oktober vzpodbuja k ži¬ vemu zanimanja za resno in požrtvoval¬ no narodno politično delo, da bomo čim bolj pospešili vzhod zarje novega dne narodnega osvobojenja in vstajenja iz sedanje politične sužnosti pod komuni¬ stično diktaturo. V Washingtonu, dne 29. oktobra 1956. NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO: Dr. Miha Krek, predsednik Dr. Bogumil Vošnjak, podpredsednik Otvoritev in blagoslovitev Slovenskega doma v San Justu San Justo je na področju Vel. Buenos Airesa lepo mesto z velikimi industrij¬ skimi podjetji. V tem kraju in njegovi okolici se je naselilo veliko slovenskih rojakov, ki so prišli v Argentino zlasti po drugi svetovni vojni. Veliko od njih si je postavilo že lastne domove. Neka¬ teri sodijo, da je v San Justo in njegovi okolici največja slovenska naselbina na področju Vel. Buenos Airesa. Za razne kulturne prireditve so se rojaki v tem kraju doslej posluževali župnijske dvorane. Da bi pa bili v tem pogledu neodvisni od drugih, da bi se kulturno življenje lahko bolje razvijalo in da bi zlasti slovenska mladina imela vedno na razpolago dom, v katerem bi se lahko zbirala, prav tako pa tudi odra¬ sli, da bi se lažje večkrat dobili na dru¬ žabnih prireditvah, se je že pred leti porodila misel, da bi si Slovenci v San Justo postavili lastni dom. Misel je za¬ čela dobivati vedno bolj konkretne obli¬ ke in končno se je za izvedbo tega na¬ črta ustanovila zadruga Naš dom v San Justo s predsednikom g. Ludvikom Hre¬ nom na čelu. Člani odbora zadruge Naš dom in vsa slovenska javnost v San Justo in njego¬ vi okolici so se z vso vnemo lotili dela. Začeli so zbirati prispevke. Zavednost rojakov je bila tolikšna in njihova po¬ žrtvovalnost tako velika, da je bilo za¬ misel zgraditve lastnega prosvetnega doma mogoče uresničiti. Zadruga je v ta namen kupila 9 sobno hišo z velikim dvoriščem in vrtom v neposredni bližini središča mesta San Justo, t. j. samo dve kvadri od glavne ulice. V nedeljo, 21. oktobra 1956 je bila o- tvoritev in blagoslovitev doma. Vabilu odbora zadruge Naš dom se je odzvalo zelo veliko Slovencev. Prihiteli so v San Justo tudi iz oddaljenejših krajev, da se skupno z rojaki iz San Justa povesele nad njihovim velikim uspehom in pro¬ slave dan, ko so Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa dobili nov slovenski prosvetni dom, novo slovensko kulturno in družabno središče. V proslavo tega pomembnega dogod¬ ka je bila v San Justo celodnevna prire¬ ditev. Dopoldne je bila najprej maša v župni cerkvi, nato pa blagoslovitev in otvoritev slovenskega doma, popoldne pa je bila istotam velika družabna pri¬ reditev. Maša za žive in umrle Slovence v San Justo Bila je v župnijski cerkvi. Ob devetih dopoldne jo je imel g. župnik Martin Ra- doš, na koru je pa med njo lepo prepe¬ val mešani slovenski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom pevovodje g. Janka Zakrajška. G. župnik Radoš je imel med mašo tudi govor o namenu, ki ga ima Bog s človekom in z vsakim ustvarje¬ nim bitjem. Vse naj bo v večjo božjo čast in v korist človeku. Poudarjal je potrebo po skrbi za mladino. Tako je prišel na nedeljsko slavje Slovencev v San Justo ter pohvalil njihovo delo in vse napore za postavitev lastnega pro¬ svetnega doma, ki bo v prvi vrsti na¬ menjen mladini, da bo tako odtegnjena slabemu vplivu ulice. Prav tako kot krajevni prosvetni in društveni domovi je pa potreben osrednji slovenski dom v Buenos Airesu, ki mora biti središče slovenske skupnosti v Argentini, okoli katerega naj bi se vsi rojaki povezovali v medsebojni ljubezni, zaupanjem in slo¬ gi- Blagoslovitev doma Po maši v župnijski cerkvi so se šte¬ vilni rojaki podali v dve kvadri oddalje¬ ni slovenski prosvetni dom. Fantje, de¬ kleta, možje in žene so trdo delali še do jutranjih nedeljskih ur, da so vse prostore lepo uredili in okrasili. Ob vho¬ du v prostrano hišo sta viseli argentin¬ ska in slovenska zastave. Tu so goste sprejemali in pozdravljali odborniki za¬ druge Naš dom. Rojaki so prostrano dvorišče napolnili do zadnjega prostora. Slavnost se je začela ob deseti uri z dvigom argentinske zastave na drog sre¬ di dvorišča ob zvokih argentinske na¬ rodne himne, zatem pa slovenske zasta¬ ve ob igranju himne “Naprej zastava Slave”. Obe zastavi je dvignil na drog predsednik zadruge Naš dom g. Ludvik Hren. Napovedovalec posameznih točk g. Viktor Berlot je nato pozdravil po zvoč¬ niku vse goste, ki so prihiteli na slavje Slovencev v San Justo. Naglašal je, da slovenski prosvetni domovi v domovini izgubljajo svoj zunanji videz. Niso več ognjišča naših lepih spominov, niti za¬ točišča utrujenih popotnikov, katerim prave za plebiscit. Leta 1920 je ted. regenta Aleksandra spremljal po Slo¬ veniji kot njegov častni pobočnik. Leta 1923 je pa bil upokojen. Za niegove zasluge, ki si jih je prido¬ bil z reševanjem slov. ozemlja na Šta¬ jerskem in Koroškem, ga je 28. slov. ob¬ čin imenovalo za častnega občana. Dr. Matija Slavič pa je Maistrove zasluge za slovensko stvar potrdil z naslednjimi ugotovitvami v svojem članku “Državni prevrat v marib. oblasti”: “Prevzem vojaške oblasti je bil veli¬ kanskega pomena. Le na ta način je bi¬ lo mogoče zasesti vse štajerske kraje, ki smo jih hoteli imeti za Jugoslavijo ter spraviti v slovensko upravo, brez ka¬ tere bi na mirovni konferenci v Parizu težko dobili Maribor s širjo okolico. Pri odstavljanju nemških in nemškutarskih oblastnikov na županstvih in drugih u- radih v imenu Narodnega sveta, je gene ral Maister ali njegov zastopnik odgo¬ varjal na vprašanje nemških oblastni¬ kov, kako legitimacijo imajo, da jim smejo vzeti oblast: “Naša legitimacija ja je oborožena četa, ki stoji pred ura¬ dom. In odstavljenci os izjavljali, da se udajo sili”. Gen. Rudolf Maister pa ne zavzema častnega mesta kot vojak samo v slov. vojaško-politični zgodovini, ampak tudi kot pesnik v slov. literaturi. Že v 4. raz¬ redu gimn. je v Kranju ustanovil in urejal dijaški list “Inter nos”, v 5. ra¬ zredu v Ljubljani pa list “Večernica”. Kot kadet na Dunaju je bil v letih 1892- 94 izredni član Zadruge ter ji je poši¬ ljal svoje pesmi in prozo. Sodeloval je pri raznih slov. listih in revijah. V za¬ četku pod psevdonimom Vuk Slavič, pozneje pa kot Vojanov, zlasti v Ljub¬ ljanskem Zvonu. Svoje Poezije je izdal leta 1904. Njegova druga pesni¬ ška zbirka Kitica mojih je izšla leta 1929 v Mariboru. O tej zbir¬ ki je lit. zgodovinar zapisal, da je “iz¬ raz zrele moške lirike in epike” in da iz njih “govori krepka vojaška oseb¬ nost, ki čuti človeško in narodno gorje” Predmet njegovih pesmi v tej zbirki so bili motivi iz 1. svet. vojne in s koroške¬ ga pohoda. V njej je Maister našel tu¬ di svojo obliko. Ko bomo 29. oktobra proslavljali slo¬ venski narodni praznik, se bomo ob ime¬ nih za osvoboditev zaslužnih slovenskih mož, hvaležno spominjali tudi generala Maistra, branilca slovenske severne me¬ je v usodnih letih 1918 in 1919. je slovenska dobrodelnost odpirala svoje srce. Tuji interesi so se naselili v njih. S tem so pa izgubili značaj, ki jim je bil lasten in ki ga je podedoval rod za rodom. Branika poštenega slovenstva, zagovornika naše preteklosti in zgo¬ dovinarja naše bodočnosti so zame¬ njali z vsem, kar ni slovensko, kar bla¬ ti slovensko poštenost in zanika njego¬ vo preteklost ter odklanja njegovo bo¬ dočnost. S pohvalo vsem, ki so omogočili ure¬ sničitev zamisli lastnega prosvetnega doma, je govornik zaključil svoja izva¬ janja z željo, naj bi bila trdna volja slo¬ venskih žena in mož, fantov in deklet, ki se pri postavitvi tega doma niso u- strašili nobenih žrtev in težav, dokaz, da nismo odšli v tujino premagani, am¬ pak kot graditelji novega slovenskega rodu. Sledila je “Slovenska pesem”. Obču¬ teno so jo zapeli sanhuški pevci pod vodstvom g. Janka Zakrajška. Nato je pa povzel besedo predsednik zadruge Naš dom g. Ludvik Hren. V svojem pozdravnem govoru se je toplo zahvalil vsem, ki so kakorkoli pri¬ pomogli k uresničitvi zamisli po last¬ nem prosvetnem domu. Majhen je slo¬ venski narod po svojem številu, često pa velik in občudovanja vreden v svojih de¬ janjih. Nekaj podobnega je mogoče tr¬ diti o Slovencih, živečih v San Justo in njegovi okolici. Slovenski podjetnosti in prirodnosti bi morali dodati veliko po¬ žrtvovalnost, ki so jo pokazali za dose¬ go tako velikega cilja. Zatem je g. Hren slovenski mladini prikazal življenje v slovenskem domu v prejšnjih letih do¬ ma. Naglašal je, da je Slovenski dom v San Justo postavljen sedaj prav za¬ to, da slovenski mladini vsaj delno ohra¬ ni slovensko domačnost v tujini in da bi si ohranila tudi vero. Slovenski pro¬ svetni dom v San Justo mora ohranja- jati vse tisto, kar je bil slovenski dom v domovini. Medsebojno spoštovanje in ljubezen je predpogoj za obstoj in nje¬ gov napredek. Krasi naj ga mladina s svojim nesebičnim delom in poživlja naj ga poštena družabnost. V njem naj se mladina utrjuje duhovno in telesno. Vse te prostore naj napolnjujeta slovenski jezik in slovenska pesem, da bo tako v domu pravi košček slovenske zemlje. Po rdečih nagelnjih v oknih naj pa doma¬ čini spoznajo, da je v tej hišk sreča 'in življenje. Slovenska šolska mladina naj v domu najde trdno oporo slovenskega jezika, v njem naj spoznava načela, pod vodstvom slovenskih učiteljic pa tudi slovensko zgodovino, slovensko literatu¬ ro in sploh naj spozna velike slovenske može. Spozna pa naj tudi tiste, ki so položili svojo trudno glavo na branik slovenske zemlje, da bo tako lahko pre¬ nesla v svoj rod nepotvorjeno slovensko zgodovino. Končno se je govornik spomnil tudi slovenskih borcev, katerih trupla poči¬ vajo raztresena po domovini. Njim naj bo ta dom v oddolžitev za veliko žrtev, naj bo spomenik zahvale in spomin, o- benem pa tudi vroča molitev za njihovo onostransko srečo. Zatem je naprosil botro go Anico In- diharjevo in botra g. Vinka Zupanca naj odpreta slovenski prosvetni dom. Oba sta zatem razvezala argentinski in slovenski trak, s katerim je bilo pregrajeno dvorišče. Med tem dejanjem je zbor zapel pesem Zdravico. Botra in boter sta nato podpisala tudi spominsko listino. “Na argentinski zemlji ' — dom slo¬ venski” je bila deklamacija slovenskega fantiča, ki je izzvala splošno odobra¬ vanje. Botra ga Anica Indiharjeva je nato spregovorila nekaj’ pozdravnih besed. Naglašala je, da je srečno naključje na¬ neslo, da je tega dne v Argentini tudi materinski dan. Pravi, da je slovenski prosvetni dom v San Justo najlepše da¬ rilo, ki so ga dobile slovenske matere. Ta dom bo namreč tudi njihov, ker se bodo v njem lahko zbirale, se veselile ob slovenski mladini in pri poštenih slo¬ venskih družabnih prireditvah. Nikdar pa slovenske žene in matere ne bodo do¬ pustile, da bi se v tem domu žalil Bog in kvarila slovenska mladina. Boter g. Vinko Zupan je prav tako spregovoril nekaj bodrilnih besed in iz¬ razil veselje, ki ga vsi rojaki občutijo danes, ko se odpira ta skupni slovenski dom, ki naj druži rojake v ljubezni, v njem naj se goji poštena družabnost, mladina pa navdušuje za slovenske ideale. Zatem je stopil na oder č. g. Janko Mernik. Predno je blagoslovil novi pro¬ svetni dom, je v krajših izvajanjih o- omenjal naloge, ki naj jih ima novi dom. V njem naj se zlasti zbira mladina. V njem naj dobi vse za pravo krščansko ARGENTINA Predsednik republike general Aram- buru je imel te dni razgovor z zveznimi interventorji v provincah. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s proizvajanjem električne energije ter s stanjem raznih elektrarn. Vlada je pred dnevi objavila dekret- zakon o političnih strankah.Ta dekret so politične stranke že dalj časa priča¬ kovale. O njem je podrobno razpravljal tudi nacionalni posvetovalni odbor, pa tudi vlada. Dekret-zakon o političnih strankah določa, da vlada zagotavlja po¬ litičnim strankam popolno svobodo, da razvijajo delavnost po svojih statutih in programih. Za odobritev kake stranke je potrebno, da predloži oblasti svoje statute in program. Iz programa mora biti jasno razvidno, da je stranka demo¬ kratska, da je za republikansko in fede- raln obliko vladavine, da se bori za oseb¬ ne pravice in svoboščine, ki jih zagotav¬ lja tudi narodna ustava. Nobena stran¬ ka pa ne sme imeti imena po kaki osebi. Njen naziv se tudi mora razlikovati od drugih strank. Po določilih tega zakona bodo morale vse stranke voditi točne sezname svojih članov in tudi blagajni- • ške knjige, iz katerih bodo razvidni vsi dohodki in izdatki stranke. Notranje ministrstva je izdelalo osnu¬ tek volilnega zakona. O njem bo prihod¬ nje dni razpravljal nacionalni posveto¬ valni odbor. Osnutek predvideva primar¬ ne volitve za predsednika, podpredsed¬ nika, zvezne poslance in senatorje. V Argentini se mude strokovnjaki Uvozne in Izvozne banke iz Severne A- merike. Bili so v raznih krajih republi¬ ke, in zlasti ugotavljali potrebe argen¬ tinskih železnic za zboljšanje prometne službe. Argentinski vladi so sporočili najlepše vtise, ki so jih dobili ob preg¬ ledu gospodarskega stanja v republiki ter izrazili upanje, da ni izključeno, da bo Argentina od te banke dobila poleg 100 milijonov dolarjev še nov kredit. Vlada je izdala dekret-zakon, s kate¬ rim je odredila, da je 24. oktober posve¬ čen Organizaciji Združenih Narodov. Za proslavo tega dne bo več prireditev, ki se bodo vršile ves ta teden. Tako bo v La Plati ena šola dobila ime po Albertu Thomasu, prvem ravnatelju Mednarod¬ nega urada za delo v Ženevi, šola v Pa¬ lermu v Buenos Airesu bo v bodoče no¬ sila ime OZN, na radiu bo pa o pomenu OZN govoril zunanji minister. Notranje ministrstvo preučuje nov načrt za kolonizacijo v posameznih pro¬ vincah. in narodno vzgojo in v domu naj ima tudi pošteno zabavo. Tudi on se je vsem zahvalil, ki so pripomogli s svoji¬ mi žrtvami doseči ta visoki cilj. Nato je izmolil posvetilne molitve. “V gorenjsko oziram se skalnato stran” je bila pesem, ki jo je zatem za¬ pel sanhuški pevski zbor. Nato so pa ro¬ jakom v San Justo izrekli čestitke pred¬ stavniki raznih društev in ustanov. Pozdravi in čestitke G. ing. Albin Mozetič je izrazil če¬ stitke v imenu Društva Slovencev. De¬ jal je, da je ta dan praznik vse sloven¬ ske emigracije. Vsak slovenski prosvet¬ ni dom namreč pomeni podaljšanje na¬ rodnega obstoja vsaj za eno generacijo. Tega dogodka pa so gotovo veseli tudi rojaki doma, ko vidijo, da v emigraciji nadaljujemo z delom, ki smo ga vršili doma. Pohvalno omenja požrtvovalnost in trud rojakov v San Justu in okolici, ki so ustvarili tako lep prosvetni dom, V katerem naj vlada ljubezen, sloga in požrtvovalnost. G. Rudolf Smersu je govoril v imenu Slovencev iz San Martina, Družabne pravde, revije Slovenska beseda in Vest¬ nika slov. domobrancev in drugih proti- kom. borcev. Pozdravlja kulturno delo, ki so ga iz domovine prinesli rojaki v emigracijo in v ta kraj, v katerem je sedaj zrastel nov slovenski prosvetni dom. Za slovensko mladino naj bo ta dom kakor so bili prosvetni domovi do¬ ma, osnovna šola za mladino, za odras¬ le pa visoka šola, v kateri si bodo lah¬ ko še spopolnjevali znanje in gojili po¬ šteno družabnost. G. Joško Krogelj je rojakom v San Justo čestital v imenu Svobodne Slove¬ nije. Pohvalil je njihovo požrtvovalnost in trud in izrazil željo, naj bi novi slo¬ venski dom izpolnil vse svoje naloge, da bi se sloga, ljubezen in medsebojno ra¬ zumevanje ter spoštovanje še povečalo in še bolj utrdilo. V imenu revije Slovenska pot je za¬ tem govoril g. Slavko Skaberne, v ime¬ nu Slovenskega mladinskega doma pa g. g. Maks Jesih. Oba sta Sanhuščanom čestitala k lepemu uspehu. (Nadaljevanje na 3. strani) SVOBODNA SLOVENIJA Strem 3« Buenos Aires, 25. X. 1956 ilovice ut Sdevetiije^ Državna založba Slovenije se je od¬ ločila za izdanje zbirke izbranih del Fjo- dorja Mihailoviča Dostojevskega v 10 knjigah. Uredništvo te zbirke ima dr. Bratko Kreft, ki bo napisal tudi uvod in komentar k vsakemu zvezku. Dosto- jevskijeva dela bosta prevajala Vladimir Levstik in Janko Moder. Prva knjiga, ki bo iz šla, bodo “Bratje Karamazovi”. Izšli bodo pa še roman “Mladec”, “Zapi¬ ski iz mrtvega doma”, “Zapiski iz pod- poljan”, “Ponižani in razžaljeni”, “Igra¬ lec”, “Idiot”, “Besi”, “Izbor povesti”, ■“Zločin in kazen”, “Selo Stepančikovo” ter fragmenti pisateljevega dnevnika, političnih člankov in pisem. Mednarodni študentski seminar v Ljubljani je privabil zastopnike študent¬ skih organizacij iz Zahodne in Vzhodne Evrope. V okviru II. mednarodnega štu¬ dentskega srečanja ga je organiziral mednarodni odbor Zveze študentov Ju¬ goslavije na ljubljanski univerzi. Glav¬ ni namen tega seminarja je bil presle¬ piti tuje goste z raznimi “pridobitva¬ mi” sed. komunističnega režima, ter šir¬ jenje komunizma po svetu. To dokazu¬ je otvoritveno predavanje, ki ga je ime¬ la o “mednarodnem sodelovanju in ak¬ tivni borbi za mir v svetu” znana slov. komunistka Vida Tomšičeva, organiza¬ cijska sekretarka CK Zveze komunistov Slovenije. Izvršni svet LRS je imenoval pomoč¬ nike državnih sekretarjev in sekretar¬ jev Izvršnega sveta LRS. Imenovani so: Za pom. drž. sekret. za finance Emil Lesjak, za pom. direktorja. Zavoda za gospodarsko planiranje v rangu pom. drž. sekret. Mirko Jamar, za pom. se¬ kret, za splošne gospod, zadeve Mirko Hočevar in ing. Marijan Brilly, za pom. sekret. za občo upravo Mirko Tušek, pom. sekret. za zdravstvo dr. Tone Rav¬ nikar in za pom. sekret.za soc. varstvo Franc Strle. Občina Črna pri Prevaljah se po od¬ redbi Izvršnega sveta LRS sedaj ime¬ nuje Črna na Koroškem. V Poljanah so imeli letos poleti vr¬ sto prereditev v proslavo 175 letnice u- stanovite prve šole v Poljanski dolini. Za predsednika Sveta za telesno vzgo¬ jo je imenovan Zoran Polič. drž. podse¬ kretar v drž. sekretariatu za finance. OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV (Nadaljevanje z 2, strani) Z lepim rajalnim nastopom in pevski¬ mi točkami slovenskih otrok iz San Ju¬ sta pod vodstvom gdč. Angele Klanško- ve je bila dopoldanska slovesnost za ključena. Družabna prireditev Popoldne je bila na vrtu in v vseh prostorih slovenskega prosvetnega do¬ ma v San Justo velika družabna prire¬ ditev. Bila je zelo dobro obiskana. Na¬ njo so prišli rojaki ne samo iz San Ju¬ sta in okolice, ampak tudi iz vseh delov 'Vel. Buenos Airesa. Začela se je ob pol treh popoldne s tekmo odbojkašev. Nastopili sta moštvi SFZ in Našega doma. Zmagali so fantje ■od Slov. fantovske zveze. Med tekmo je prišel na veselico g. direktor Anton Ore- har, ki se zaradi zadržanosti dopoldan¬ skega slavja ni mogel udeležiti osebno, t zastopal ga je pa g. dr. Alojzij Starc. Bozdravil ga je g. Viktor Berlot. G. direktor Orehar je takoj tudi po- vsel besedo. V svojem govoru je roja¬ kom iz San Justa najprej čestital k u- spehu in jim želel vsega božjega blago¬ slova. Ob tem se spominja stare sloven¬ ske modrosti: Kjer ljubezen, tam Bog, kjer Bog, tam ni nadlog. Nato je pa iz¬ vajal, da so z blagoslovitvijo doma po¬ klicali Boga v svojo sredo, da jih ohra¬ nja in delo blagoslavlja. Da pa bi Bog ostal med njimi, je potrebna ljubezen najprej do Boga samega: Da bo vse de¬ lovanje in ravnanje v soglasju z božjo mislijo in da bo nagib vsemu: Bog in njegova čast. Samo enega Boga imamo. SLOV. DOMA V SAN JUSTU Temu naj služi in ga časti vse, kar je človeškega. Naj bo v domu in iz njega tudi ljubezen do bližnjega, do vseh roja¬ kov, ki sestavljajo slovensko družino v Argentini. Vsaka človeška skupnost je kakor telo, ki ima različne ude, vse po¬ trebne in po svoje koristne. V urejenem organizmu ne more glava očitati roki, da je umita in roka mora glavi poma¬ gati, da je preskrbljena; tako tudi v živ¬ ljenju urejene skupnosti mora zdravo rasti vsak del, vsi skupaj pa modro se¬ stavljati in s skrbjo ohranjevati celoto. Najlepši sad ljubezni je edinost, ki je temelj harmonije v skupnosti. Ljubezen ni slabost, kakor so hoteli pokazati prevzetni nazori v mednarodnem življe¬ nju preteklih let in so oznanjali sovraž¬ no tekno sebičnosti, katere žrtev smo tudi mi-izgnanci v svetu Ljubezen do bližnjega je čednost, za katero so nam vzvišen vzgled rojaki-vojaki, ki so pove¬ zani šli do smrti. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da bodo tako izpolnili svoje geslo, ki so ga dnevu postavili: da bodo Bogu ostali otroci, narodu vedno le tako sinovi in da nikomur ne bodo tlačanili kot hlapci. V prosvetnem domu je zatem v vese¬ lem in prijetnem domačnostnem razpo¬ loženju potekala družabna prireditev pri kateri je sodeloval tudi orkester Har- mony Jazz. Veliko privlačnost je vzbu¬ jal tudi srečolov z nekaterimi zelo lepi¬ mi in dragimi dobitki. Rojaki so bili s prvo družabno pri¬ reditvijo v novem prosvetnem domu v San Justu zelo zadovoljni. SODOBNI V časih, ko še ni bilo obvezne vojaške službe, so si posamezni kralji in mogoč¬ niki oskrbeli najemniško vojsko prosto¬ voljcev, ki so za nekaj denarcev služi¬ li vojake, kot hlapci in dekle služijo go¬ spodarju; včasih pa so ti najemniki tu¬ di za malo boljšo plačo ali pa za poseb¬ ne nagrade v obliki izrednih zemeljskih dobrin uprizorili kakšno bitko, ki je celo prišla v zgodovino. Spreminjali so se časi in spreminjali tudi ljudje. Uvedli so obvezno vojaško službo in tako so zemski kralji in vla¬ darji prišli do ogromnih vojsk, ki so jim morale biti poslušne. Vojaki, pod¬ oficirji in oficirji so se pod zastavo svo- Umrli so. V Ljubljani: Franc Hrast¬ nik, krojač, Draga Košmerlj, prof. glas¬ be, Pavle Anžič, Severij Kriškov, Pav¬ lina Fajon, Vilma Beniger, učiteljica v p., Julijan Vrezovnik, Milan Breskvar, Albin Grkman, Avgusta Humar, Anton Štabuc, zidar, Rudolf Jažek, strojni sta¬ vec, Janko Pohlin in Robert Štrajher v Mežici, Ivan Kanič, strok, poslovodja v Mariboru, Franc Bizant, pos. v Žlebah pri Medvodah, Adolf Pleteršek, upok v Mokronogu, Franc Kocjan v Vidmu, Jo¬ že Volavšek, elektro-mojster “Hidro- montaže” v Mariboru, Alojzij More, so- davičar in pos. v Novem mestu, Jakob Bokavšek v Novem'mestu, Marko Klanj¬ šček v čepovanu in Marija Oblak, roj. Bradač iz Podhoste pri Dol. Toplicah. APOSTOLI jega kralja borili, padali in trpeli v u- jetništvu; po odsluženem roku ali kon¬ čani vojni so se podali vsakdo na svoj dom in bili spet navadni državljani. Premnogokrat smo že v vseh mogočih variantah zapisali, da vsi katoličani se¬ stavljamo vojsko Kristusa Kralja. Smo prostovoljni obvezniki na odsluženju vo¬ jaškega roka, ki teče od dneva krsta pa preko birme do tistega dne, ko naše telo prične čakati zemeljski počitek. Biti prostovoljni obveznik pa se dan¬ danes ne pravi več samo, hoditi redno k maši in opravljati zakramente, brati ka¬ toliški tisk in ga podpirati, delati v ka¬ toliških organizacijah in se izpopolnje¬ vati. Biti vojak Kristusa Kralja danes ni zadeva nekakšnega monopola samo nekaterih izbrancev, ampak je življenj¬ ska nujnost in dolžnost slehernega ka¬ toličana. Vojska borcev Kristusa Kralja v današnjem razgibanem svetu, zasu¬ tem v poplavi materializma in razkroje- valnih idej, tudi ne more obstojati iz sa¬ mo poslušnih rekrutov, ki vestno izpol¬ njujejo kaplarjeva ali poročnikova pove¬ lja. Sodobna armada Kristusa Kralja bi morala biti — in to je predvsem naša dolžnost — sestavljena iz samih gveril¬ cev; se pravi iz borcev, ki se znajo vsakdo na svojem terenu znajti in bra¬ niti ter napadati, pa četudi bi bili stiki z osrednjim poveljstvom prekinjeni. Če se vam morda zdi, da v našem last¬ nem slovenskem okolju v tuji zemlji ni dovolj prilike za dnevno borbo in obram- Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Slovenski pevski zbor Gallus je imel v soboto, 20. t. m. koncert mednarodnih klasičnih ter slovenskih modernih in folklornih pesmi v Teatro Rivera Indar- te v Cordobi, ki so ga organizirali Los amigos de la Compania de Jesus — Pri¬ jatelji Jezusove družbe — za namene nove jezuitske vzgojne hiše (Časa de formacion) s sodelovanjem s slovenskim jezuitskim patrom v Cordobi g. dr. Jo¬ žetom Šuštarjem, S. J. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki. Misijonska akademija Pretekla nedelja — 21. oktobra — je bila misijonska nedelja. Po vseh slov. cerkvenih središčih' so bile molitve za misijone in dušni pastirji so imeli mi¬ sijonske pridige. Popoldne so imeli Slovenci skupno molitveno uro v Ramos Mejia, nato pa litanije. Blagoslov z Najsvetejšim je po¬ delil č. g. Janez Petek C.M. V župnijski dvorani je bila nato misijonska akade¬ mija. Predsednik Slov. misijonske zveze č. g. Lado Lenček CM je pozdravil zbra¬ ne rojake, zlasti č. g. direktorja Antona Oreharja. Napovedal je tudi posamez¬ ne točke programa. Prvi je nastopil g. Ciril Markež z recitacijo Molitev pred križem. Sledil je govor g. prof. Alojzija Geržiniča. G. Jože Rus je recitiral Je- ločnikovo pesem žena, ki je rodila luč. Sledila je pevska točka sester Fink. Za¬ pele so tri Marijine pesmi: Rožno na¬ vdahnjeni šopki hortenzij. Pozdrav Kra¬ ljici (Foerster) in Ave, Pomočnica (Na¬ rodna.) O položaju katoliške Cerkve v svetu je govoril g. Rudolf Smersu. V drugem delu sporeda so predvaja¬ li skioptične slike. Poleg škofa Frideri¬ ka Barage, Pirca in Knobleharja so pri- kasali slike vseh delujočih slovenskih misijonarjev in misijonark v svetu. Za zaključek je g. Nose recitiral Kunstljev Moj misijonski križ in Šalije- vo Prošnjo za misijonarje. OSEBNE NOVICE Prihod novih Slovencev. V nedeljo 21. oktobra 1956 je prispela v Bs. Aires z italijansko ladjo Anna C žena g. Janka Hafnerja, člana uredniškega odbora Svobodne Slovenije, ga Tatjana Hafner, roj. Inkiostri s posvojenko gdč. Mihaelo Hafner. Ob prihodu v Argentino ju to¬ plo pozdravljamo in želimo vso srečo ter mnogo zadovoljstva. Družinska sreča. V sanatoriju Bazte- rrica v Capitalu se je rodila 10. okto¬ bra 1956 Silvij a-Kristina, hčerka g. Franca Oblaka in njegove žene ge Tin- ce, roj. Grom. Družino g. Jožeta Groz- dnika in njegove žene ge Mici, roj. Zu¬ panc je prav tako razveselila hčerka. Srečnima družinama naše čestitke. Vsak teden ena TI SI URCO ZAMUDILA ... Ti si urco zamudila, ko gorelo je srce, si ošabno se nosila, zdaj pa jokaš se za me. Kak so mene rane sklele, kak, o kak sem ljubil te! Ali zdaj so zopet cele, sreče polno je srce. So pri j ati j i tolažili in učili me spoznat, me resnično ozdravili, da zdaj morem mirno spat. Jaz si hočem drugo zbrati, jo peljati pred oltar, njej čem prstan zlat podati, bit njen mož in ^gospodar. Ti pa sama boš ostala, boš pretekala solze, boš mladost premišljevala in se jokala za me. Hudo pač ti bo po zgubi, naj te, ljuba, Bog obvar! Kdor kol hoče, naj te ljubi, jaz ne bom te več nikdar. bo, potem se samo ozrite vsakdo v svo¬ jem delovnem področju ali družabnem okolju in odprle se vam bodo neslutene možnosti rednega izpostavljanja svoje osebnosti v boj za večne ideje Kristusa Kralja. Vsi le predobro vemo, da je svet okrog nas drugačen, kakor je bil v idilič¬ nem zatišju doma, ne storimo pa nikdar dovolj, da bi vsaj malo tistega našega — katoliškega duha zanesli tudi med naše znance v novem svetu. Če je Pij XI. nekoč dejal, naj mu dado armado molilcev, pa se bo svet spreme¬ nil, je Pij XII. to misel razširil in ji dal več vsebine: kar danes Kristus Kralj potrebuje, je armada apostolov: apo¬ stolov — katoliških praktikov v tovar¬ nah in pisarnah, domovih in društvih, armada gverilcev v sindidatih, javnem življenju, na univerzi in v šoli. In izne¬ veri se tej armadi vsakdo, kdor molči, ko blatijo Cerkev; kdor si ne drzne po¬ dati svoje, kat. gledanje k sodobnim problemom; kdor v tov. ali pisarni ne stori ničesar, da bi mlačne in na papir¬ ju katoličane vzgajal v katekizmu; kdor se za svojo osebno korist vdinja katoli¬ štvu sovražnemu ali nasprotnemu mne¬ nju ali stališču; in izneveri se končno vsakdo, kdor misli, da je samo z rednim izpolnjevanjem običajnih verskih dolž¬ nosti že izpolnil pristopnico za nebesa. Škof dr. Rožman je pred leti zapisal v Zborniku-Koledarju Svobodne Sloveni¬ je da bodimo čuječi, kajti največja pred¬ nost sovražnika je, da nas najde speče. In vsa četa, ves bataljon, vsa armada se lahko sramuje, če ji na straži stoječe¬ ga, pa spečega vojaka nasprotniki od¬ strelijo. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (12) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main ka prične prvo Zdravomarijo. Spremlja Po večerji sede še eno urico. Možje kadijo svoj slabi tobak, ki z gostim di¬ mom drva zasmraja celo sobo. Navajeni so tega. Samo Bernardka mora dva¬ krat pred vrata, da se nasrka zraka. Po¬ litični razgovor se ne povzpne više kot do malega zabavljanja proti vladi, to se reče, proti obema mestnima oblastniko¬ ma, proti županu Lacadeu in policijske¬ mu komisarju Jacometu. Ta je dal po ob¬ činskem policaju Calletu razklicati, da se bodo smela drva iz občinskih gozdov pobirati le tedaj, če bo pobiralec imel pi¬ smeno dovoljenje od županstva. Vsako nedovoljeno pobiranje drva bodo smatra¬ li kot krajo, ki spada pod ta in ta para¬ graf kazenskega zakonika. Tako je pač, da se nekomu od leta do leta zožuje zanjka okoli vratu. Kje so tista dobra leta, ko je bilo vse prosto, dobro, poce¬ ni in je Lapaca še imela vodo? Luiza Soubirous misli na to, da bo njen mož moral zjutraj vstati že ob pol petih, želi, da bi se gostovanje hitro končalo. V Pirenejih imajo ženske na¬ vado, da po večerji odmolijo še rožni venec za pobožen zaključek dneva. Naj¬ večkrat ga eden moli naprej, drugi mrmrajoče odgovarjajo. Soubirousova sa¬ ma ne ve, zakaj je določila tokrat Ber¬ nardko, da bo molila naprej. Oddaljena od drugih stoji Bernardka pri vratih. Poslušno vzame rožni venec, ki ga je danes z razprostrtimi rokami molila pred čudovito lepo Gospo. Brez poudar- jo mehanično mrmranje ženskih glasov. Ogenj na ognjišču je živahen. Sicer go¬ ri samo še smolnata trska na mizi, ki jo je tja zataknila teta Sajou. Molitev se hitro odvija. Ko je pri kraju, zašepeta Soubirousova za konec: Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo. Pri besedah “Marija brez madeža iz¬ virnega greha spočeta”, prične Bernard¬ ka omahovati in se nasloni na vrata, da ne bi padla. V obraz je bela, prav ta¬ ka, kakor sta jo danes videli ob potoku Jeanne Abadie in Marija. “Bernardka se bo onesvestila”, za¬ kriči Croisine Bouhouhorta. Vse oči se obrnejo v deklico. • “Ti je slabo, Bernardka?” zavpije te¬ ta Sajou. “Popij hitro še malo vina...” Bernardka otresa z glavo. Nato slov- kuje: “Oh, ne, oh ne,... Ni mi slabo... saj ni nič...” Tedaj se je zgodilo, da je prestrašena mati proti svoji volji izkle¬ petala prav to, zaradi česar je pred ne¬ kaj urami z iztepačem nabila obe hčer¬ ki: “Oh, ta Bernardka... To je zato, ker je danes videla čudovito lepo Gospo, vso v belem, in sicer tam pri Massabiel- li. . .” “Molči”, jo prekine Soubirous hitro, “to so babje čenče... Bernadka je bol¬ na na srcu. Treba jo bo peljati k doktor¬ ju Dozousu. Ne prenese dima in drva se kade pri nas cel dan in celo noč. Potrebno bi bilo, da bi dobili nov dim¬ nik, moj dragi Andrej...” Uro kasneje zakonski par Sajou že leži v široki postelji. Ona z ruto na gla¬ vi, on v čepici. “Kaj je Soubirousova pripovedovala o Bernardki in neki mladi gospe ? ” vpraša on. “Oh, Bernardka je videla čudovito le¬ po Gospo, vso v belem in sicer tam pri Massabielli”, odvrne ona, ki so ji bese¬ de natančno ostale v spominu. “Kdo bi mogla biti?” ugiba Sajou. “Kakšne mlade, čudovito lepe gospe so sploh pri nas ?... Lafitevih hčera ni v Lurdu... Mogoče, da je bila kakšna od Cenacsovih ali Lacrampovih. .. Ne¬ mara je vse skupaj pustna šala...” Tokrat je gospa z besedami skopa. Ne odgovori in zdi se, da že spi. Sajou pa konča svoje premišljevanje z zehajočo prerokbo: “Bernardka se ne bo več dolgo držala, že vidim, kako jo v krsti neso iz Ca- chota...” Gospa Sajou pa sklene, da bo jutri 'povprašala nekaj prijateljic, kaj mislijo o Gospe, ki jo je videla Bernardka pri Massabielli. Prav isto uro je enake mi¬ sli imela tudi gospa Bouhouhorts, ki se je v strahu sklanjala nad svojim otro¬ kom. * ^ * Enajsti februar se je zaključil. Spalni koncert družine Soubirous, ki ga je od¬ ločno vodil družinski oče, je brenčal po zakajenem zraku v Cachotu. Ogenj na ognjišču je danes živ. Slike plamenov in senc neprenehoma plešejo po stenah. Brez spanja strmi Bernardka v te go¬ le stene. Toda danes ne vidi v plamenih in sencah nobenih obrazov in oblik. Zdi se, kakor da je srečanje z Gospo, izpilo očem moč, da bi ustvarjale slike, ki so bile največkrat tako grozne. Popolnoma se zgrbi v ozki postelji, da ne bi z nobenim udom zadela ob se¬ stro. Ostanek studa pred vsem mesenim, ki je vstal v njej ob bližini Gospe, jo je še sedaj stresal, če se je le z roko ali nogo slučajno zadela ob sestro, ki je gla¬ sno dihaje spala poleg nje kakor mla¬ da žival. Toda še bolj čudno je bilo, da se je stresla, če se je dotaknila celo svojega nežnega telesa. Ni eno z njim. Telo leži poleg nje kot nekaj tujega, kot nekaj, kar je prav tako malo njeno kot Marijino telo. Kaj se je le zgodilo z njo? Sama ne ve. Da pa se je zgodilo nekaj izredne¬ ga, tega se zaveda. Od zgoraj in od vseh strani jo stiska zavest, neke neizogibljive dolžnosti, ki ji ni dorasla, ki je ni iskala, pa se je vendarle ne more otresti. Da bi se rešila tega pritiska, se Bernardka skuša z vsemi močmi vmisliti v Gospo. Trdno stisne veke, da bi si mogla predstaviti vso njeno milino, v vseh podrobnostih. Belino obleke, modrino pasu, medli sijaj vratu in sproščene kodre pod krasno tančico, svetal in prijazen nasmeh ra- zumovanja, brezkrvne, voščeno - svetle bose noge z zlatima vrtnicama... Toda vselej, ko Bernardka misli, da se je približala podobi Gospe, jo odtrga val črne praznine. Ni ji dovoljeno gle¬ dati v mislih, kar je gledala v resnici. Mogoče pa ji bo dovoljeno, da o Gospe sanja. Da bi se to zgodilo, poskuša Ber¬ nardka z vsemi silami, da bi usnula. Mu¬ či se, da bi mislila na povsem druge stvari. Misli na vas Bartres. V spomin si prikliče vse predmete kmečke hiše, V kateri je tako dolgo živela: Laguesov stol, otroško zibel in preslice na kolo¬ vratu. Prešteva cinasto posodo, kliče po imenu živali svoje črede, vse po imenih, ki se jih je sama zmislila. Žaluje za psom, ki ga je ljubila in je že davno mrtev. Misli na bartreške pašnike, na potok in na grič Orincles ter si ga pred¬ stavlja v snegu, v dežju in v sončnem siju. Vse skuša zbrati, vse spomine, ki so v njeni mali glavi. Včasih jo zmaga spanec, toda vedno le za nekaj minut. Ko pride k sebi, ni bilo ničesar. Gospa je odšla. Videti je, da hoče dokazati (da je ne bi zamenjala), da je popolno¬ ma nekaj drugega kakor gole sanje. Na enajsto je že šlo, ko se nenadoma zbudi Marija, čutila je z roko, da je blazina mokra. Obrnila se je k sestri in takoj spoznala razlog. “Mama... mama’”, šepne z vabljivim in plašnim glasom, s katerim je upala spečo hitro prebuditi. Soubirousova ima tanko spanje dobre matere. Takoj se vzdigne: “He, kaj je?... Kdo kliče?...” “Bernardka joka, mama...” “Kaj praviš ? ... Bernardka joka ? ... ” Marijino šepetanje se kar vleče. “Oh mama, Bernardka tako močno jo¬ ka ... Cela blazina je že mokra...” Luiza Soubirous previdno zleze spod odeje in tiho vstane. Z rokami tipa prek Bernardkinega obraza. “Te duši, uboga revica?...” Bernardka si s pestmi tišči oči in od¬ kimava. Mama jo skuša pomiriti. (Nadaljevanje v prihodnji štev.) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. X. 1956 SLOVENCI PO SVETU Vse naročnike Svobodne Slovenije v Severni Ameriki, ki še nimajo poravna¬ ne naročnine, lepo prosimo, da to store takoj. Za tiste, ki prejemajo list z na¬ vadno pošto, znaša letna naročnina 6 dolarjev, za tiste, ki jo dobivajo z letal¬ sko pošto pa 8 dolarjev. Naročnino naj nakažejo na League of C.A.S., 238 E. 19th Str. New York 3, N. Y. Kdor le more, naj prispeva tudi kaj za tiskovni sklad. Guverner države Ohio, slovenski ro¬ jak Frank Lausche, pri novembrskih vo¬ litvah v USA , kandidira za zveznega senatorja države Ohio. Proti njemu so republikanci vrgli v boj vse moči, Lau- sheta pa podpira demokratski predsed¬ niški kandidat Stevenson. Dr. Jože Kerec iz Murske Sobote kot vodja matematičnega oddelka že tretje leto poučuje matematiko na Lewis Col- lege v mestu Lockport v državi Illinois. Nedavno je v službi napredoval in po¬ stal “assistent profesor”. Dr. Jože Ke¬ rec se je nedavno poročil v Franciji z gdč. Maro Zelko. Mladi par je v mestu Hyere poročil ženinov stric, bivši misi¬ jonski škof na Kitajskem Msgr. Jože Kerec. V cerkvi sv. Štefana v Chicagu sta se poročila gdč. Marija Lavrič, ing. kemi¬ je in Marijan Merala. Ivan Jontez, znani ameriški sloven¬ ski pisatelj, je za “Jutrom brez sonca” napisal povest v angleščini “Trouble on the East Green Street”. “Vili" jo je v A. D. ameriškim rojakom napovedal ta¬ kole: “Življenje v slovenski naselbini je naslikano v glavnih potezah. Teče preprosto brez vsakih večjih vznemir¬ janj, dokler se na Green Street ne naseli črna družina zobozdravnika Williamsa. Ko se v njegovo hčerko Deborah, tri- četrt belo, zaljubi sin slovenskega sta- ronaseljenca veteran korejske vojne Lu¬ ka Potokar, se začne zgodba zapletati. Razplete se, ko Deborah, ki je ho¬ tela odpraviti plod, umre v bolnišnici, Luka se pa javi znova k vojakom. V nekdanjo domačo slovensko East Green Street se selijo črni, prekupčeva¬ lec parcel in nepremičnin Jack Williams pa se veseli lepega zaslužka. Vprašanje odnosov med belimi in črnimi je naka¬ zano, nakazane so njegove težave in za¬ pletenost, ni pa nakazana rešilna pot. Ko človek povest prebere, ima občutek, da mu je nekaj težkega obležalo na sr¬ cu”. Marijan Kovačič, ki je prišel v USA leta 1950, je s svojega dosed. položaja v Fort Bragg, N. C. premeščen v Alaba¬ ma Military District, kjer je kot foto¬ graf zaposlen pri Oddelku za informira¬ nje javnosti. K njemu se je preselila tu¬ di njegova žena Ivanka, roj. Maček. Alfred Fišinger je diplomiral iz glas¬ be na glesbeni šoli v Chicagu. Z diplo¬ mo je dobil pravico poučevanja glasbe v šolah in privatno. Dne 6. septembra je slavil 50 letnico svojega rojstva. Biv. poslanec Jože Špindler je dobil v Cleveland iz domovine ženo Ano in sina Antona. Dve hčerki sta prišli že prej. Titova Jugoslavija pred ameriškim kongresom Nadaljujemo objavo zanimive debate v ameriškem kongresu, v kateri je ve¬ liko ameriških poslancev z vso odloč¬ nostjo nastopilo proti nadaljnjemu po¬ deljevanju ameriške pomoči Titovi ko¬ munistični diktaturi. * Din geli: “Z našo pomočjo je postal Titov u- gled velik. Toda ali ste opazili, da se je na svojih potovanjih družil vedno samo z našimi sovražniki in da ni imel nikoli dobre besede tudi za nas. Ali ste morda opazili, da so bili med Titovimi gosti zadnjih mesecev samo ljudje, ki niso prijatelji- Amerike. Ali ste opazili njegovo politično spletkarje¬ nje z voditelji Egipta in njegovo, ščuvanje, da uničijo malo državico Izrael. Obiskal ga je tudi Togliatti, vo¬ ditelj italijanskih komunistov, ki prav gotovo ni prijatelj Amerike.” Nato je Dingell citiral iz članka Con- stantina Browna, ki je bil objavljen v “Evening Star”, Washington D. C. sle¬ deči stavek: “Končni rezultat sedanjih razgovorov med jugoslovanskimi in ruskimi vodi¬ telji bo, da bo postal Tito prevladujoča osebnost ne samo na Balkanu, ampak tu- ki v strateško važnem vzhodnem delu Sredozemlja” in nadaljeval: “In tega častihlepnega in prizadevnega “prija¬ telja”, ki dela, kakor so delali vsi ko¬ munistični in nekomunistični diktator¬ ji, naj mi podpiramo. Jaz vam povem, da smo res neumni, ko pošiljamo orožje Titu. Toda to orožje morda le ne bo po¬ polnoma izgubljeno za Združene države! Zdi se mi, da bomo prej, predno si mislimo, dobili v hrbet krogle, bom¬ be in ognjeni pekel, ki smo jih da¬ li Titu. Nihov cilj bodo naši ameriški fantje, ali pa mladina naših prijateljev, ali celo mi sami tukaj doma, kjer to naj¬ manj pričakujemo... Iskreno želim, da bi bila Jugoslaviji u- kinjena vsaka pomoč. Z vsem srcem bom podpisal vsak amandman, ki bo imel to za cilj”. Po splošni debati je poslanka Edna Kdly iz New Yorka predložila skupšči¬ ni amandman k zakonskemu predlogu o pomoči Jugoslaviji. Opozarjamo, da je bil ta amandman skupno z amandmanom poslanca Williamsa iz New Jerseya, ki se je tikal iste stvari, edini amandman, ki je bil stavljen v predstavniškem do¬ mu k zakonskemu predlogu, kakor ga je predložil zunanjepolitični odbor. Spreminjevalni predlog poslanke Kelly čl. 243 Prepoved pomoči Jugoslaviji. Čim stopi ta zakon v veljavo, se ne sme dati pod tem določilom ali pod kakim drugim določilom tega zakona ali zako¬ na razveljavljenega z določilom čl. 542 nobena pomoč Jugoslaviji brez ozira na kakšna drugačna določila zakona. Poslanka Kelly je svoj predlog utemeljevala takole: “Jaz sem tisti član tega doma, ki je v zadnjih petih letih predlagla slične spreminjevalne predloge. Za stvar se za¬ nimam od leta 1951, ko sem kot članica zunanjepolitičnega odbora bila na štu¬ dijskem potovanju po Evropi. Zato mo- ZAHVALA Vsem dragim Mendoščanom, ki so v zadnjih dneh njenega trpljenja obiskovali našo drago mamico in se prišli od mrtve poslovit, se najprisrč- neje zahvalimo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. Jožetu Hornu za vso neizmerno tolažbo, za duhovno opravilo in ginljiv poslovilni govor ob gro¬ bu; prav tako g. R. Hirscheggerju za toplo slovo ob grobu v imenu pev¬ skega zbora in Društva Slovencev; pevcem za prisrčno nagrobnico; vsej množici, ki je molila zanjo pri sv. maši in jo spremila do groba, in fatir tom, ki so vso noč pri njej prebdeli in premolili. Iskreno zahvalo vsem da¬ rovalcem vencev: Društvu Slovencev v Mendozi, pevskemu zboru, g. pod¬ jetniku Hrašovcu Celestinu, družinama Bajdovi in Zervosovi, osebju Špan¬ ske bolnice (Hospital Espanol) in vsem onim, ki so jo s cvetjem tako raz¬ košno obsuli. Vsem: Prisrčna hvala in iskren Bog plačaj! BAJUKOVI ” E U E O P A K ” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires VOJNA ODŠKODNINA V Svobodni Sloveniji dne 4. oktobra je bilo objavljeno, da so v Clevelandu v USA ustanovili “Društvo za varstvo jugoslovansko-slovenskih zahtevnikov” (Society for Protection of Yugoslav- Slovenian Claimants). Oni vojni odško- dovanci iz Argentine, ki so svoje zah¬ tevke že prijavili, ali jih nameravajo prijaviti, naj takoj pismeno prijavijo svoj pristop k temu društvu in istočas¬ no pošljejo članarino za letošnje leto, ki znaša za Slovence v Argentini 60 pesov. Pismene prijave za pristop k društvu in članarino za letošnje leto je poslati na naslov: Eslovenia Libre, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Denar je mogoče poslati po pošti s čekom, giro postalom ali pa plačati v gotovini v pisarni Društva Slovencev ali v upravi Svobodne Slovenije. Priza¬ deti naj prijavo in članarino pošljejo ta¬ koj, da bo mogoče oboje čimprej odpo¬ slati v USA. Podajamo ta pojasnila: Pri določitvi vojne škode se računa 44 predvojnih ju¬ goslovanskih dinarjev za en dolar. Vsi oni, ki so bili osebno preganjani zaradi vere ali narodnostnega dela in so tako utrpeli osebno škodo, imajo pravico za vsak dan en dolar 25 ct odškodnine. Najviša odškodnina,, določena v nem¬ škem zakonu, je do 18.000 dolarjev. Vojna škoda se priznava le onim, ki so jo naredili Nemci. Če je kdo utrpel ško¬ do od pokrajinske vlade ali od Italija¬ nov tu ne pride v poštev. je zanimanje za to stvar ni novo. Pred¬ no obrazložim svoj predlog, bi rada, da se javijo tisti gospodje, ki moj predlog podpirajo kot sopredlagateljic Kot sopredlagatelja sta se javila po¬ slanca Fulton (Pennsylvania) in Dorn (New York). Kelly je nadaljevala: “Žal mi je, da je ta predlog potreben. Predlog je lahko razumljiv in ima velik pomen. Moj predlog prepoveduje vsako izplačilo denarja in vsako dobavo mate¬ riala, ki sta bila določena že po prejšnji zakonodaji. Ako bo moj predlog sprejet, bomo imeli naenkrat na razpolago večjo količino materiala, ki je zdaj določeno za Jugoslavijo, za razdelitev na drugih me¬ stih in bomo tako znižali okrnitve, ki jih je sklenil odbor. Zakaj stavljam ta predlog? (Nadaljevanje v prihodnji štev.) Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Pakete za Božič vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! CERKVENI OGLASNIK Na Martinovo nedeljo dne 11. novem¬ bra bo v župni cerkvi v Ramos Majia ob 7. uri zjutraj sv. maša za vse pokojne moravške farane. Vsi moravški farani prisrčno vabljeni! OBVESTILA Odbor Družabne pravde bo dne 1. no¬ vembra popoldne ob 16. uri obiskal grob biv. predsednika pok. Franceta žužka na pokopališču v Olivosu in bo tam po¬ molil za pokoj duš vseh umrlih članov Družabne pravde. Izlet Slov. planinskega društva bo v nedeljo dne 4. novembra. Zberemo se na glavni postaji na Retiro ob 9. uri. Vlak ob 10.25. Naslednji vlaki odpeljejo iz Re¬ tira ob 9.48 in 10.35 in se ustavijo v S. Martinu in V. Ballester. S postaje Esco- bar odpelje po prihodu vsakega vlaka kolektiv, ki Vas pripelje do “Hosteria El Cagador” in od tam imate dve kvadri do točke planinskega izleta. Za vodič naj Vam bo visok dimnik opuščene to¬ varne (Od postaje do Hosterije je 6 km). Hrano prinesite s seboj. V primeru dežja je izlet preložen na naslednjo ne¬ deljo. Vabi SPD. Vsakoletna prireditev naše mladine bo letos 11. novembra na slovenski pristavi v Castelarju (poleg Morona). Spored prireditve bo zelo pester. Vse prijatelje naše mladine lepo prosimo, da po svojih močeh obogate naš srečolov z enim ali več praktičnimi dobitki. Dohodki prire¬ ditve so namenjeni ureditvi igrišč in gradnji primernih prostorov. Gospodar¬ ski odbor SFZ — SDO. Redni sestanek SFZ bo v nedeljo 4. novembra ob 15.30 na naši pristavi v Moronu. Predavanje o narodnosti bo imel g. R. Smersu. Vsi iskreno vabljeni. Odbor SFZ. Ping pong turnir za pokal in prven¬ stvo SFZ bo v soboto 3. novembra, na Pristavi v Moronu. Ta turnir je le za člane SFZ. čas za vpisanje do 15. ure istega dne. V* nedeljo 28. oktobra ob 10. uri do¬ poldne bo na občinskem igrišču v Mo¬ ronu nogometna tekma med moštvom SFZ in Cometa F. C. iz Morona. Igralce prosimo za točnost. Športni referent SFZ. Na XIV. kulturnem, obenem III. filo- ofskem večeru SKA v letošnji sezoni predava univ. prof. dr. Ignacij Lenček o ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina (mprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires eksistencializmu. To predavanje je na¬ daljevanje lanskega o istem predmetu in vsebuje pred vsem kritiko eksisten¬ cializma. Vrši se v Bullrichevi dvorani, Sarandi 41, Capital, v soboto 3. novem¬ bra t. 1. ob sedmih. Po predavanju raz¬ pravljanje. Redni sestanek SKAD-a za mesec ok¬ tober bo v soboto 27. oktobra ob 19. uri na C. Ciudad de la Paz 357 in ne 20- oktobra kot je bilo po pomoti javljeno- Predaval bo dr. Brumen. Vsi akademi¬ ki vabljeni. Odbor SKAD-a. Dne 18. novembra 1956 bo v Sak. za¬ vodu v Don Bosco (Ramos Mejia) celo¬ dnevni tabor slov. protikomunističnih borcev. Začetek ob desetih dopoldne s sv. mašo. Vsi soborci in somišljeniki iskreno vabljeni. Meddoblje III/ 1,2 dobijo oni naročni¬ ki, ki ga ne dobivajo po pošti, že lahko v pisarni SKA, v dušnopastirski pisarni in pri poverjenikih. Prihonji teden bo izšel tudi Balantič. MARTINOVANJE SLOVENSKE BESEDE bo v soboto 17. novembra (in ne 11. novembra kot smo to javili v zadnji štev. Svobodne Slovenije) v običajnih prostorih v SANTOS LUGARES ZBORNIK - KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 195 7 je že v tisku. Tudi letos ga morete naročiti in plačati v prednaročilu po znižani ceni 54 pesov. Prednaročila in predplačila sprejemajo do 30. novembra t. 1.: I. Društvo Slovencev, Ramčn L. Falcon 4158, Bs. Aires 2-. • ©ušnopastiTskcr-pisarira; human L. Falcon 4158, Bs. Aires 3. Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo 4. G. Valentin Javoršek, trgovina, c. Brandsen 1258, Ramos Me¬ jia (pri kolegiju Don Bosco) 5. G. Ivan Lužovec, Lanus 6. G. Lojze Erjavec, fotoatelje, Alvarado 350, Ramos Mejia 7. G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro 8. G. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija "Los Alpes", C. Drys- dale 5614, Carapachay 9. G. Albin Petelin, slovenska pristava v Moronu 10. G. Miro Kovač, Florida II. G. Andrej Krošelj, Pueyrredon 744, Ciudadela 12. G. Simon Rajer, Calle Uruguay 654, 7 piso, ofic. 709, Buenos Aires (Vsak dan od 9. do 11. ure) Tudi ob sobotah. i SLOVENSKA KATOLIŠKA AKCIJA % vabi vse rojake na * proslavo praznika Kristusa Kralja $ ki bo v nedeljo, 2£. oktobra, v zavodu Sagrado Corazon, Av. Callao 1272 p Ob 16.30 v kapeli: sv. maša z govorom. Med sv. mašo poje pevski * zbor "Gallus” g Ob 17.30 v dvorani: predstava Henry Gheon: 5 "SULTANOVA HČI IN DOBRI VRTNAR" ^ Režira g. Stanko Jerebič. 8 Vstopnine ni. S Prostovoljni prispevki gredo v kritje stroškov. $ Sparil59 e paketi iz Trsta "CITRUS" v težini od 5 do 100 kg brez plačila carine prispejo v roku od 25 dni. Prav tako pošilja kolesa, radio-apa- rate in šivalne stroje. Zahtevajte cenike in informacije Glavni zastopnik OTON FRESL, Buenos Aires Maipu 735/L T. E. 31 - 5142 t CIITDADELSKI ODER. ? Sobota, 3. novembra 1956 — ob 20. uri I Nedelja, 4. novembra 1956 — ob 18. uri | ŠTEFAN BEKEFFI: j NEOPRAVIČENA URA j Veseloigra v treh dejanjih (6 slikah) VSTOPNICE: po pesov 7, 6 in 4 so v predprodaji v prodajalni t "A los Mandarines”, Av. de Mayo 693, T. E. 658-4026, Ramos Me- t jia in enO uro pred predstavo. ©BLTTEV V 7 DNEH v katerikoli izmed 700 prodajaln tovarne “BOROVO” (ex-BATA), PO MERI, LASTNEM OKUSU in NAJBOLJŠI KVALITETI, brez carine, v poljubni količini, moško ali žensko, lahko oskrbite zdaj v Jugoslaviji potom nakazilnega kupona, BOROVO SHOE SALES Co., CHICAGO, ki ga nabavite pri nas osebno ali pismeno za 194.—, otroške pa za 162.— pesov za par. * Zahtevajte novi ZNIŽANI CENIK “UNIVERSAL” živilskih paketov, ki so carine prosti, zavarovani in prispejo v 20 dneh! Priznano najkonveni- jentnejša postrežba! C. CIMPERŠEK, Cas. de Correo 4359, Buenos Aires V Gapitalu dobite ob vsakem času informacije in oddate naročila pri R. BATU, Avda. Juan B. Justo 2372 (pri Chacariti), tel. 55-0900.