Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Važne reči razglaša vradni dunajski časnik od 22. t. m..
Pervi cesarjev genera 1-adjutant grof Grune je po lastnoročnem pismu Njih Veličanstva iz Schonbrun-a 20. dan t. m. svoje službe odvezan in s podeljenim velikim križem Štefanovega reda za najvišjega štalarja izvoljen. Na njegovo mesto stopi fml. grof Franc Creneville, kteri prevzame tudi opravila v centralni cesarjevi kancelii.
Tudi drugi cesarjev general-adjutant baron Kellner je svoje službe odvezan in s podeljenim redom železne krone za čezštevilnega nadlajtnanta perve arcierne garde izvoljen.
Gospod policijski minister baron Hiibner se je svoji službi odpovedal.   Namesto njega je izvoljen baron
Thierrv, dozdaj dvorni svetovavec v ministerstvu unanjih oprav. Novi gosp. minister je 22. t. m. več vrednikov dunajskih časnikov sprejel in jih zagotovil, da kakor dozdaj bo tudi pod njim veljala le postavna podlaga zastran časnikov. Gospod minister jim je pri ti priliki rekel, da zavolj te premembe v ministerstvu se obljubljene deržavne pre-naredbe ne bojo odložile.
—   Ker ni več kupčijskega ministerstva, so njega opravila razdeljene med ministerstvo unanjih oprav, notranjih oprav in dnarstveno ministerstvo.
—  Dunajski časniki so zdaj vsi polni popisov o posvetovanji tistih komisij, kterim je po vseh deželah našega cesarstva izdelovanje nove občinske ali srenjske postave izročeno. Vidi se iz tega, kako imenitna jim je srenja kot podlaga velikega poslopja, kteremu je ime derža v a.
—   1000 funtov srebra je v saboto po železnici iz Hamburga na Dunaj prišlo v kašo kreditnice.
—   Za prihodnje leto 1860 bojo okoli 1300 milijonov cigar vsake baze za dežele našega cesarstva pripravili. Pa bo le spet veliko dima v prihodnjem letu!
Iz Zagreba. Veliki škof zagrebški je razglasil pastirski list, v kterem prevdarja rimske homatije in pravi, da kralj sardinski in cesar francozki sta kriva vse nesreče, v kterem se zdaj nahaja papeževa vlada.
Iz Ogerskega. Iz Peš ta. Iz Ogerskega so se zvedile poslednji čas marsiktere pomenljive novice. ?5Pester Lloydcc piše: „Kaj bomo zakrivali, kar vsak ve, da v ministerskih posvetih na Dunaji zdaj ogerska dežela zvonec nosi, ker je vladi vse na tem ležeče, da ji je tista dežela spet dobra, ktera je v poslednjih 10 letih marsikaj imela potožiti. 4 veljavni možje: Desewfy, Josika, Majlath, Szecheni so bili v ta namen na Dunaj k ministerstvu poklicani, naj mu odkritoserčno razodenejo deželne potrebe in želje. Se ve da vsak radovedno pričakuje zvediti, kaj so poklicani možje na Dunaji opravili.
—  Mislilo se je, da bojo tudi ogerski protestanti prav zadovoljni s poslednjim cesarskim patentom zastran protestantiške vere. Al temu ni tako. Oni terjajo več pravic in pred vsem to, naj se pokliče sinoda ali cerkveni zbor; dokler ta svojega mnenja ne razodene, naj se še odloži cesarski patent.
—   Učenci tukajšuega vseučilišča so po poslancih deželnemu poglavarstvu prošnjo poklonili, v kteri, glede na cesarski ukaz zastran učnega jezika v gimnazijah, željo razodevajo, naj bi se tudi nauki v pravoslovnih in zdravniških rečeh v domačem ogerskem jeziku razlagali. Podpisalo je to prošnjo 400 učencov pravoslovja in pa 120 učencov zdravništva. Gosp. grof Haller, deželnega poglavarja namestnik, je to deputacijo prijazno sprejel in ji rekel, naj prošnjo naravnost ministerstvu nauka izroči, če je noče posredno po dekanu dalje dati.
Iz Laškega. Zbor v Ziirich-u je končan. „Monit.a naznanja to važno novico z malo besedami tako-le: „Danes 17. oktobra je bila v Ziirich-u pogodba miru med francozko in avstrijansko vlado po pooblastencu francozkem in avstri-janskem podpisana". Kako se glasi ta pogodba, ni še na drobno znano; toliko pa je gotovo, da to, kar sta cesar francozki in cesar avstrijanski v Villafranki sklenila, je popolnoma v to pogodbo vzeto. Kmali se bojo zvedili po-samni razdelki ziirichškega pisma. Pa s tem edinim pismom ni še vse opravljeno. Drugo pogodbino pismo se je podpisalo od francozke in sardinske vlade, v kterem francozka vlada sardinski prepuša Lombardijo, ktero je v pervem pismu prepustil cesar avstrijanski cesarju francozke mu. In po teh dveh pismih pride še tretje, ktero obsega vzajemno pogodbo mirii med cesarjem francozkim, cesarjem avstrijanskim in kraljem sardinskim. Al z vsem tem še ni vse dognano; najvažniše reči še niso rešene, namreč: kako bo z Toskano,  Modeno,  Parmo in odcepIje-
341
342
ni mi papeževimi deželami. To reč bo imel se le kongres (zbor) vseh velikih evropejskih vlad dognati. Shod kongresa pa zdaj še več reči overa, med kterimi je angležka vlada v pervi versti. V angležkih časnikih se bere, da angležka vlada ne bo pred v kongres dovolila, dokler se Toskancom, Modencom itd. ne zagotovi pravica, da smejo storiti kar sami hočejo. To je zdaj važen spodtikljej. Kako se bo vse to poravnalo, se še nič ne ve. V tem pa se čedalje več armade zbira v omenjenih deželah, ktera pod generalom Fanti že šteje čez 38.000 vojakov. Iz Rima se piše, da bojo sv. oče papež v soglasji z francozko vlado razposlali svojim puntarskim deželam razglas, v kterem jih bojo zadnjikrat opomnili njih dolžnost. Napotita tiska armada je na mejo postavila 30.000 vojakov. Iz Ziirich-a imamo le še to dostaviti, da je avstrijanskega poslanca grofa Colloredo-ta 21. dan t. m. mertud napadel tako nevarno, da imajo zdravniki malo upanja mu življenje oteti.
Iz Sardiiiskega. Iz Turi na. Deržavni zbor sar-dinski se je imel 1. dan januarja prihodnjega leta sniti. Kakor pa dandanašnji reči stoje, ki so še zlo zlo zamotane, se bo to težko zgodilo, in po časniku 5?Gazzeta de Lyon" bo deržavni zbor še dalje odložen, kakor se morebiti misli. To je sardinska vlada že tudi starašinom in poslancom vediti dala.
Iz Nemškega. Po vseh mestih Nemčije se pripravljajo stoletno obletnico rojstnega dneva najslavnega nemškega pesnika Friderika Schiller-ja 10. dan prihodnjega mesca slovesno obhajati. Schiller, rojen 10. dan novembra v Marbach-u, nekemu virtemberškemu mesticu, je bil mož, h kterim se res nemška dežela ponašati more. Tudi naši bravci „Xovic" poznajo tega preslavnega moža po pesmih, ki nam jih je naš mojster pesništva Koseški tako izverstno v slovenski jezik prestavil.
— Iz Turna 10. okt. Vse hodi gledat hruško, ki je proti koncu velikega serpana vdrugič cvetela, zdaj pa je polna popolnoma zrelih hrušk, ki so še debelejše in boljše kot une, ki jih je donesla pervikrat poleti.
Iz pruskega Slezkega. Iz Vrat is lave. Že več časa so govorili časniki od tega, da se imata car ru-sovski in vladar pruski sniditi v Vratislavi (Bresslau) in se tu osebno pogovoriti o poli tiskih zadevah cele Evrope, zlasti pa o tistih homatijah, iz kterih izvira nemirni stan, v kterem se dan današnji svet znajde. Ni tedaj čuda, da se velika imenitnost pripisuje temu shodu dveh imenitnih vladarjev. Slišalo se je tudi, da tudi cesar avstrijanski ima v ta zbor priti; vendar poslednje dunajske novice pre-klicujejo to. Pruski vladar je imel 22. dan t. m., ru-sovski car pa 23. dan v Vratislavo priti.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Škof za škofom vstaja na noge zoper to, kar se v papeževih deželah pod krilom cesarja Napoleona godi. Toliko pastirskih listov je že o teh zadevah prišlo na dan, da je vlada prepovedala časnikom natiskovati te razglase, kteri se zdaj le iz prižnic ljudstvu naznanjujejo. Vradni časniki zagovarjajo vlado ter pravijo, da ;,se papežu kot glavarju cerkve nikakoršna šila ne godi; vse kar se od njega želi, je le kot od posvetnega vladarja". Gotovo je to, da iz male iskrice danes se utegne vneti hud plamen jutri.
— Cesar je 16. dan t. m. poslance iz Parme in T os kane v Saint-Cloud-u sprejel; deputacija par miška je bila perva pred cesarja pušena; četert ure se je ž njo pogovarjal; na obrazih se je od cesarja prišlim poslancom "bralo, da so svojo reč dobro opravili. Toska tiska deputacija je bila poldrugo uro pri njem; z obrazov se ni mogel brati izid njih zadev. Rimskih poslancov pa ni pred-se pustil.
Iz Rusije.   Iz Petrograda 9. okt.    Šamyl  se je včeraj po železnici  iz Moskove le-sem pripeljal.    Ko se je
za dve uri spočil, se je v odperti kočii peljal k general-adjutantu carovemu in potem po nekterih velikih ulicah; ljudstvo je od vseh strani vrelo viditi moža, ki je toliko opraviti dal rusovski armadi. Ko bo imenitnosti našega mesta ogledal, se bo podal v Kaiugo k svojim ženam, po kterih se mu nek že zlo toži!
Iz Turškega. Iz Carigrada. Namestniki velikih evropejskih vlad v Turčii so glede na prekucijo, ki je bila že vsa pripravljena, pa v srečo sultanove vlade zadušena, turški vladi pismo poslali, v kterem jo opominjajo, naj resno začne popravljati piškavi stan svojega vladarstva; če ne, ne bo miru. Hussin paša je v preiskavi poslednje zarote očitno rekel, da punta še ni konec in da bo tako dolgo terpel, dokler ne bo vlada driiirač.
— Po dopisu iz Carigrada od 15. t. m. sta dva glavarja poslednje zarote k s mer t i obsojena; pravijo, da ju bo sultan pomilostil.
Iz Kine. Angleži že namakajo šibo zoper nas. An-gležki časniki si ne dajo vzeti, da tistega napada angležkih in francozkih ladij na reki Peiho je car kitajski kriv, ki je s tem hotel spodbiti pogodbo Tsientsinsko. Po tem takem ne bo drugač, da bote angležka in francozka vlada vojsko napovedale Kitajcom.