Strokovni članek ◆ Professional Article https://doi.org/10.26493/2712-3987.20(40)113-123 © Author Izzivi Enakih Možosti Glasbenega Izobraževanja Otrok S Posebnimi Potrebami equal opportunity challenges Of music education FOR children with special needs Loredana Sajovic Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava loredana.sajovic1@gmail.com Izvleček: Pot k razvijanju odprte družbe temelji na spoštovanju posameznika. To je tudi eno izmed načel inkluzije, med katerimi so še: nediskriminacija, sprejemanje posame- znika kot dela človeške raznolikosti, enakost možnosti, omogočanje optimalnega ra- zvoja posameznika in druga. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oblike vzgojno-izobraževalnih ustanov, sprejemanje in razumevanje njihovih potreb ter poseb- nosti je edina pravična pot, saj upošteva temeljno človekovo pravico – pravico do izo- brazbe. V naši družbi potekajo procesi, ki zagotavljajo uspešno vključevanje otrok s posebnimi potrebami v večinske vrtce, osnovne šole, srednje šole in fakultete ter tako upoštevajo načela inkluzije. Bistvo inkluzije je prilagajanje vzgojno-izobraževalnega dela posame- zniku, kar vodi v spremembe v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Tudi na področju glasbenega šolstva si v bodoče želimo ustreznih sistemskih sprememb, ki bodo otrokom s posebnimi potrebami pomagali razvijati njihove glasbene potenciale. V prispevku je predstavljen primer združevanja znanj za njihov glasbeni napredek v CI- RIUS Vipava. Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, glasbeno šolstvo, vključevanje, sodelova- nje, združevanje znanj Abstract: The path to developing an open society is based on respecting the individual, which is one of the principles of inclusion, others being non-discrimination, accepting the individual as part of human diversity, equal opportunities, enabling optimal devel- opment of every individual, etc. Including a child with special needs in different forms of general education, accepting and understanding their needs and individual character- istics is the fairest way, as it acknowledges a fundamental human right – the right to ed- ucation. In our society, processes have been set in motion that ensure a successful inclusion of children with special needs in mainstream kindergartens, primary schools, secondary schools and colleges, thus respecting the principles of inclusion. The core concept of inclusion is tailoring the educational work to the needs of an individual, which in turn leads to change in the education system itself. In the field of music education, appropriate systemic changes would also be appreciat- ed for the future, as their implementation would pave the way for children with special g la sb en o pe da g o šk i z bo rn ik ◆ le tn ik /v o lu m e 20 ◆ št ev il k a /n u m be r 40 114 needs to develop their musical potential. The article presents an example of combin- ing knowledge with the aim of advancing the musical progress of children with special needs in CIRIUS Vipava. Keywords: students with special needs, music education, inclusion, cooperation, combin- ing knowledge. Uvod Glasba je ena od umetnosti, ki je na duhovnem področju skozi zgodovi-no razvoja človeka odigrala tako pomembno vlogo, kot je odkrivanje naravnih zakonov omogočilo človekov razvoj znanosti in tehnologije. Kljub temu da je vse v človeku neskončno čudežno, zapleteno, skrivnostno prepletajoče se in povezano, vemo, da gre za dve razsežnosti, ki se med seboj do- polnjujeta in služita druga drugi. To sta razsežnosti duha in uma. Ti dve raz- sežnosti sta položeni v vsakega človeka in ga zaobjemata v njegovi celovitosti. Glasba me je že kot otroka nagovarjala s posebno močjo, mi bogatila vsak- dan in bila v oporo. Mogoče je prav ona zakrivila, da sem že v mladosti zelo in- tenzivno občutila odnos do sočloveka in ranljivost izključevanja. Tako me je moja življenjska poklicna pot pripeljala do študija specialnopedagoških znanj in glasbe. Ta znanja sem širila in dopolnjevala ob dolgoletnem delu z otroki s posebnimi potrebami v CIRIUS Vipava. Kot učiteljica glasbene umetnosti in zborovodja sem poučevala tudi v osnovni šoli, predvsem pa sem bila dejavna kot zborovodja v gimnaziji in lokal- nem okolju. Tako sem z leti spoznavala, da je svet otrok s posebnimi potreba- mi poseben, izjemen po svoji neposrednosti, ki jo dandanes še posebej pogre- šam. Otroci s posebnimi potrebami se iskreno veselijo svojih uspehov, hvaležni so vsake pohvale in razumevanja svoje individualnosti. Uspešno poučevanje je naslonjeno na dober, pozitiven in ljubeč odnos, ki ga zgradi učitelj, če zna vsto- piti v ta njihov svet, pogosto poln skrivnosti, če ga razume, spoštuje in ima rad. Zakaj INKLUZIJA Živimo v času intenzivnega razvoja znanosti in tehnologije, v času, ko znanje postaja ključnega pomena za učinkovitost na različnih ravneh našega življenja. Pri pedagoškem delu nova spoznanja o delovanju možganov uspešno pod- pirajo celosten pristop, pri delu z otroki s posebnimi potrebami pa omogočajo razumevanje individualnosti, pravilno izbiro metod in tehnik poučevanja ter potrebnih prilagoditev. Prav nova znanja uspešno podpirajo tudi idejo enakih možnosti, ki vodi v model odprte družbe. 115 Lo reda n a Sajo vic ◆ IZZIVI EN A K IH M O ŽO STI G LA SBEN EG A IZO BRA ŽEVA N JA O TRO K S PO SEBN IM I PO TREBA M I Temeljni dokumenti Evropske unije, ki govorijo o vključevanju otrok s poseb- nimi potrebami, ne izhajajo iz spoznanja o nujnosti takega delovanja samo zara- di otrok in njihovih staršev, temveč se sklicujejo na širše družbene projekte, kar je zelo pomembno. Razvijanje odprte družbe (inclusive society) zato ne pome- ni samo preseljevanja otrok s posebnimi potrebami iz posebnih ustanov v obi- čajna šolska okolja, temveč pomeni tudi spreminjanje družbenega polja. [Rutar, 2010, str. 31] Rutar (2010, str. 31) navaja tudi, da je odprta družba »dinamično polje, ki se spreminja, same spremembe pa ne potekajo naravno ali spontano, temveč se je treba zanje potruditi«. S podpisom Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov je Re- publika Slovenija sprejela in uzakonila načela inkluzije. Načela inkluzije, ki so navedena v Konvenciji (Združeni narodi, 2006), so: nediskriminacija, spošto- vanje osebnega dostojanstva, pravica do lastne odločitve, neodvisnost posame- znika, sprejemanje vsakega posameznika kot dela človeške raznolikosti, ena- kost možnosti, omogočanje optimalnega razvoja posamezniku idr. Temeljna pravica na področju izobraževanja pa je pravica do izobrazbe. Mednarodni do- kument jo opredeljuje kot temeljno človekovo pravico, ki zajema vse stopnje iz- obrazbe. Ustava Republike Slovenije (1991) zahteve Listine Evropske unije o temelj- nih pravicah ureja v 52. členu, po katerem imajo »otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi«. Politika inkluzije, zapisana v številnih evropskih dokumentih, ki so nastali v zadnjih desetih letih, jasno določa, da je dobra pot k razvijanju zares odprte družbe tista, ki temelji na spoštovanju vsakega posameznika, ne le nekaterih, ki so se znašli v privilegiranih položajih. [Rutar, 2010, str. 32] Otroci s posebnimi potrebami ne smejo biti diskriminirani, kar pomeni, da ne smejo biti izločeni iz okolij, ki so zanje najbolj primerna. [Rutar, 2010, str. 30] Enakost možnosti na področju izobraževanja in vključevanja pa ne izha- ja le iz usmerjenosti v humano družbo, temveč tudi iz dejstev, da smo ljudje kot posamezniki izjemno raznoliki in da nas kot družbo prav to bogati. g la sb en o pe da g o šk i z bo rn ik ◆ le tn ik /v o lu m e 20 ◆ št ev il k a /n u m be r 40 116 Zakaj INKLUZIJA za otroke s posebnimi potrebami v glasbenem šolstvu Inkluzija je logična posledica humane družbe in napredkov v razvoju raznih vej znanosti, še posebej nevroznanosti. Bistvo inkluzije je prilagajanje vzgoj- no-izobraževalnega dela posamezniku, kar vodi v spremembe izobraževalne- ga sistema. Po 2. členu Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) (2020) so otroci s posebnimi potrebami »otroci z motnjami v duševnem ra- zvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani ot- roci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraže- vanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobra- ževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja«. Velikokrat se na- štete motnje med seboj kombinirajo. Tako govorimo o otrocih z več motnjami. Glasbeni pedagogi, psihologi, utemeljitelji najrazličnejših teorij razvoja človekove osebnosti, različnih metodoloških sistemov na področju vzgoje in iz- obraževanja otrok so si kljub različnim pristopom delovanja na razvoj človeka edini: glasba je odločilnega pomena pri razvoju otrokovega intelekta, ustvar- jalnosti, njegovih matematičnih, logičnih in prostorskih sposobnosti, duhov- nega razvoja, razvoja emocij. Pogosto jo štejejo kot največjo od vseh umetno- sti (Denac, 2002; Pesek, 1997), zato mora imeti in ohranjati pomembno mesto v vzgojno-izobraževalnem sistemu za vse otroke, saj je to ena izmed njihovih osnovnih pravic. Sodobna glasbena nevropsihologija je s svojimi raziskovalnimi dognanji povzročila velike premike na področju razumevanja številnih učinkov glasbe na psihofizično funkcioniranje človeka (Habe, 2018). Glasba je sredstvo za ce- lostno učenje, ki omogoča pridobivanje znanj, veščin in spretnosti na prijeten ter učinkovit način. Celostno učenje vključuje celotno osebnost posameznika, aktivno vlogo učenca, poudarja pomen čustev in motivacije, upošteva spozna- nja o učinkovitosti delovanja možganov, poudarja pomen veččutnih izkušenj ter vodi do znanja z visoko vrednostjo prenosa in dolgoročnimi učnimi učin- ki (Habe, 2018). Ob tem, ko se otroci vključujejo v glasbene dejavnosti, razvijajo glasbene sposobnosti, te pa se integrirajo v druge procese učenja. Gre torej za interakcijo nekih spretnosti in znanj, ki niso samo glasbene, ampak splošne in pomembne v celostnem razvoju otroka. (Denac, 2002) Našteta dejstva nas silijo v odgovorno ravnanje v odnosu do dela z otro- ki s posebnimi potrebami in našega pedagoškega prispevka k njihovemu na- predku. Ne le da imajo ti otroci še posebej radi glasbo, da kažejo do nje sponta- Lo reda n a Sajo vic ◆ IZZIVI EN A K IH M O ŽO STI G LA SBEN EG A IZO BRA ŽEVA N JA O TRO K S PO SEBN IM I PO TREBA M I 117 no, naravno nagnjenje in odzivanje, da se ob glasbi razživijo, uspešno sproščajo, da jim predstavlja vir veselja, oporo pri ustvarjanju kontaktov in komunikaci- ji, da jim omogoča samopotrditve, v populaciji otrok s posebnimi potrebami najdemo tudi izredno nadarjene učence. Srečujemo se z učenci z absolutnim posluhom, učenci z izjemnim glasbenim spominom, glasbeno ustvarjalnimi učenci ter učenci z izjemnimi motoričnimi sposobnostmi. Kot pedagogi smo dolžni te čudovite posameznike odkrivati, usmerja- ti njihov razvoj in sodelovati v dobrobit njihovega napredka. Prav tako smo dolžni na ta dejstva vedno znova opozarjati okolje, družbo, ustrezne instituci- je in iskati priložnosti za njihovo prepoznavnost preko medijev, javnega nasto- panja … Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do izobraževanja in usposa- bljanja, sem spada tudi glasbeno izobraževanje. Prav na področju glasbenega šolstva pa zanje še niso zagotovljeni pogoji in možnosti vključevanja. Zakaj ZDRUŽEVANJA ZNANJ za glasbeno izobraževanje V ustanovah in šolah za izobraževanje ter usposabljanje otrok s posebnimi po- trebami glasbo poučujejo specialni in rehabilitacijski pedagogi ali glasbeni pe- Slika 1 Ema Škrlj, učenka prof. Jelene Pešič, kot solistka na koncertu z mednarodnim sodelovanjem. Skladbo H. Arlena Somewhere over the Rainbow je zaigrala ob spremljavi Pihalnega orkestra Vrhpolje. g la sb en o pe da g o šk i z bo rn ik ◆ le tn ik /v o lu m e 20 ◆ št ev il k a /n u m be r 40 118 dagogi. Njihova znanja so vezana na poučevanje glasbene umetnosti v pred- pisanih programih ter pri izvajanju interesnih dejavnosti, najpogosteje so to pevski zbori ali instrumentalne skupine, v katerih učenci igrajo večinoma Or- ffove instrumente. Ker se otroci s posebnimi potrebami zaradi primanjkljajev, ovir in mo- tenj ne morejo vpisati v glasbeno šolo, njihovi starši iščejo možnosti zasebnega poučevanja. Najpogosteje je ta oblika dela kratkotrajna. Glasbeni jezik in ob- vladovanje tehničnih spretnosti instrumenta sta zanje zelo zahtevna. Če po- leg učitelja, ki poučuje instrument, otrok nima nobene druge pomoči, ne more napredovati. Za uspešno delo je treba združiti znanja: – iz pedagoškega dela na področju poučevanja posameznih instrumen- tov: ta znanja imajo profesorji, ki poučujejo instrumente na glasbe- nih šolah; učence znajo voditi skozi sistematičen proces usvajanja tehničnih spretnosti, potrebnih za estetsko izvajanje, poznajo učna gradiva, prav tako različne metode in pristope, ki jim omogočajo, da skozi proces dela zagotavljajo učenčev napredek, jih vodijo k ume- tniškemu oblikovanju skladb in umetniškemu razumevanju glasbe; – iz pedagoškega dela na področju poučevanja glasbenoteoretičnih znanj in glasbenega opismenjevanja: to so glasbeni pedagogi, ki učen- ce vodijo, usmerjajo in razvijajo njihov odnos do zvokov ter njihovih lastnosti, razvijajo zavedanje tonskih višin, odnosov, razdalj in zvez med toni, lestvicami, omogočajo spoznavanje ritmičnih elementov, jih glasbeno opismenjujejo; – iz pedagoškega dela na področju specialnopedagoških znanj: ta zna- nja imajo specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki poznajo značil- nosti otrok s posebnimi potrebami, znanja iz različnih pristopov in metod za uspešno delo z njimi, znajo uspešno diagnosticirati in- dividualne lastnosti in posebnosti posameznika, določiti področ- ja primanjkljajev in močna področja ter tako poiskati ustrezne pri- lagoditve za nudenje pomoči pri usvajanju znanj in spretnosti; zelo pomembna so znanja, ki omogočajo ustrezno komunikacijo, vzpo- stavitev dobrih stikov ter motivacije učencev za delo, ki je zanje zelo zahtevno. CIRIUS Vipava je ustanova, v kateri so na izobraževanju, rehabilitaciji in usposabljanju otroci z več motnjami, vsi imajo motnje v duševnem razvo- ju. Glasba ima tu pomembno mesto. Z njo se učenci vsakodnevno srečujejo ob različnih zaposlitvah, pri terapijah, pedagoškem delu, v prostem času … V CI- RIUS-u sem dolga leta poučevala glasbo kot predmetni učitelj, mentor pevske in instrumentalne skupine ter kot glasbeni terapevt. Dobro opremljen prostor za izvajanje glasbenih dejavnosti je omogočal kvalitetno delo in pripravo lepih točk za glasbene prireditve. Zadnja leta pa smo skupaj s profesorji, ki pouču- Lo reda n a Sajo vic ◆ IZZIVI EN A K IH M O ŽO STI G LA SBEN EG A IZO BRA ŽEVA N JA O TRO K S PO SEBN IM I PO TREBA M I 119 jejo posamezne instrumente in so zaposleni v Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina, združili znanja za uspešno poučevanje tube, flavte, harmonike in klarineta učencev iz CIRIUS Vipava. Zakaj model ZDRUŽEVANJA ZNANJ za glasbeno izobraževanje v CIRIUS Vipava Razlogi so bili vezani na mojo učiteljsko prakso v CIRIUS-u in na spoznanja, da imajo učenci v tem delu predvsem mojo odgovornost, voljo in možnosti, ki jih bom zanje poiskala kot glasbeni pedagog. Sistemske ureditve, da bi kot ot- roci s posebnimi potrebami obiskovali pouk inštrumenta, ni bilo in je tudi da- nes še ni, tako znotraj specialnopedagoške prakse kot znotraj glasbenega šol- stva. Ostajamo le pri osnovni zakonski zavezi, da imajo vsi otroci pravico do izobraževanja. Vrata v glasbeno šolstvo so otrokom s posebnimi potrebami le priprta, vključevanje je večinoma odvisno od vodstev glasbenih šol in njihovih internih ureditev. Uspešnejše pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami so zasebne glasbene šole, ki lahko s svojimi pozitivnimi izkušnjami uspešno pod- pirajo idejo inkluzije. Slika 2 Lea Kranjc s svojim učiteljem klarineta, prof. Aleksandrom Miklavcem g la sb en o pe da g o šk i z bo rn ik ◆ le tn ik /v o lu m e 20 ◆ št ev il k a /n u m be r 40 120 V tem delu prispevka se moram spomniti začetkov sodelovanja s profesor- ji iz Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Pred nekaj leti je prišla na izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v CIRIUS učenka, ki si je močno želela igrati prečno flavto. Zgled ji je bila nje- na starejša sestra. Rodila se je kot zdrava deklica, ki pa je zaradi možganske- ga tumorja v zgodnjem šolskem obdobju utrpela posledice, zaradi česar je bila usmerjena v prilagojen izobraževalni program z nižjim standardom znanj. Doma je dobila, poleg razumevanja, skrbi in ljubezni, tudi veliko možnos- ti za svoj razvoj. Družina je bila dobro vključena v različne kulturne dejavnosti v okolju, predvsem je bila zelo povezana z glasbo. Zaradi večkrat izražene želje po igranju prečne flavte sem poklicala njeno mamo. Po kratkem pogovoru sem izvedela, da so starši za učenko že imeli urejeno zasebno poučevanje, da je igra- la kljunasto flavto, da pa so imeli težave z motivacijo, ki se je postopno stopnje- vala v odklanjanje dela z inštrumentom. Mama se je takoj strinjala, da se pove- žem z ustreznim učiteljem in da se pouk inštrumenta začne. Treba je bilo: – poiskati in se povezati z učiteljem inštrumenta, ki je imel voljo in bil pripravljen, da poleg obveznosti dodatno poučuje otroka s posebni- mi potrebami; – omogočiti izvedbo pouka inštrumenta na primerni lokaciji, v prosto- ru, času, ki je bil usklajen z vsemi urniki, tako učenke, da ni rušil nje- nih izobraževalnih in terapevtskih programov v CIRIUS-u, kot ur- nikom dela učitelja iz glasbene šole; – uskladiti moj urnik in prosti čas, zato da sem lahko prisostvovala pri pouku instrumenta; – v urniku učenke in mojem urniku poiskati dodaten čas za individu- alno delo, ki je sledilo navodilom učitelja instrumenta. Na enak način sem pozneje uredila tudi poučevanje drugih inštrumentov: tube, klarineta in harmonike. Učitelji, s katerimi sem sodelovala, so bili izje- mno srčni, strokovni in fleksibilni. Kljub temu je bilo zelo pomembno, da sem spremljala njihove individualne ure, opazovala potek dela, učitelju inštrumen- ta pomagala pri spoznavanju individualnih lastnosti učencev, poslušala napot- ke, ki so jih učenci dobili, in z njimi pozneje tudi vadila. Potrebovali so: – nadzor v usvajanju tehnike igranja posameznih instrumentov, – kontrolo pri uglasitvah, – kontrolo pri ritmični in melodični natančnosti izvajanja, – pomoč pri orientaciji oz. branju notnega gradiva, – spodbujanje k pogostemu ponavljanju in utrjevanju, – vodenje, preverjanje in navajanje na samostojnost izvajanja, – veliko pohval, pozitivnih spodbud in motivacije. Lo reda n a Sajo vic ◆ IZZIVI EN A K IH M O ŽO STI G LA SBEN EG A IZO BRA ŽEVA N JA O TRO K S PO SEBN IM I PO TREBA M I 121 Za uspešno usvajanje veščin igranja na instrumentih so bile potrebne pri- lagoditve, ki so izhajale iz posameznikovih individualnih lastnosti in poseb- nosti: – prilagojen izbor glasbene literature, – prilagojen tempo dela, – prilagojen obseg snovi, – toleranca do šibkih področij: razumevanje, koncentracija, motorika, integracija čutil, neurejenost posluhov, – uporaba vizualnih opor pri notnem gradivu in dodatne oblike po- moči pri branju notnega gradiva, – učenje s pomočjo različnih tehnik, pomagal in asociacij na podlagi individualnih življenjskih izkušenj učencev, – uporaba motivacijskih tehnik. Zagotavljanje pogostega nastopanja je bilo za razvijanje vztrajnosti in not- ranje motivacije učencev ključnega pomena. Učenci so dobili priložnosti, da nastopajo na javnih in odmevnih prireditvah, koncertih ter raznih snemanjih. Tam so doživljali uspehe in samopotrditve ter uspešno krepili željo po nadalj- njem učenju instrumentov. Zaključek Naloge glasbenih pedagogov so široke in pomembne tako za posameznika in njegov razvoj kot za bogatitev življenja družbe kot celote. Ključnega pomena so za oblikovanje in vzgojo bodočih glasbenikov ter širjenje glasbene kulture med posamezniki vseh starosti. Ena od osrednjih nalog glasbenih pedagogov je poučevanje inštrumentov. »S pomočjo svojega znanja, izkušenj in metod poučevanja glasbeni pedagogi učencem omogočajo pridobivanje tehničnih spretnosti, razvijanje glasbenega občutka ter razumevanje in interpretacijo glasbenih del. S tem gradijo temelje za nadaljnje glasbeno izobraževanje in ustvarjalnost« (Zorič, 2023). Glasbeni pedagogi v glasbenih šolah imajo cilje, naloge in zasluge, da ima- mo Slovenci na zavidljivo visoki ravni razvito tako ljubiteljsko kot poklicno glasbeno kulturo. Glasbeno izobraževanje v današnji družbi še ni dostopno vsem otrokom, nujno pa je, da bi bilo tako. Z uvedbo rednih programov, ki so financirani iz državnega proračuna, je treba ta prostor odpreti tudi otrokom s posebnimi po- trebami. Razmišljanje o vključevanju vseh skupin otrok s posebnimi potreba- mi v obstoječe programe je nerealno. Vrniti se moram k že zapisani trditvi, da je bistvo inkluzije prilagajanje vzgojno-izobraževalnega dela posamezniku, kar vodi v spremembe izobraževalnega sistema. Enakopravna ureditev glasbenega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami zahteva fleksibilnost pri upošte- g la sb en o pe da g o šk i z bo rn ik ◆ le tn ik /v o lu m e 20 ◆ št ev il k a /n u m be r 40 122 vanju njihovih individualnih lastnosti, sposobnosti in posebnosti ter uvedbo možnosti individualnega prilagajanja programov. Spremembe v izobraževalnem sistemu glasbenega izobraževanja so pot- rebne, vendar ne bi smele rušiti poslanstva, nalog in ciljev, ki ga ima obstoje- če glasbeno šolstvo. Literatura Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Habe, K. (2018). Z glasbo do učencu prijaznejšega učnega okolja in boljših učnih rezultatov. Pedagoška obzorja, 33(2), 3–19.  Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Državna založba Slovenije. Rutar, D. (2010). Model pomoči učiteljem: nekateri temeljni pojmi. V D. Rutar (ur.), Inkluzija in inkluzivnost: model nudenja pomoči učiteljem pri delu z dijaki s posebnimi potrebami, ki so integrirani v redne oddelke (str. 30–32). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list Republike Slovenije, (33). https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=1991-01-1409 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP). (2000). Uradni list Republike Slovenije, (54). https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop =2000-01-2496 Združeni narodi. (2006, 13. december). Konvencija o pravicah invalidov. Zorič, G. (2023, 5. junij). Glasbena pedagogika: pomen in vloga glasbenega izobraževanja. Kulturno medijski center Slovenije. https:// homocumolat.com/2023/06/05/glasbena-pedagogika-pomen-in-vloga -glasbenega-izobrazevanja/ Summary UDC 376:78 Music enables children with special needs to develop holistically, enriching their lives and facilitating communication and socialization. Strikingly talented students can be found in the population of children with special needs, among them students with abso- lute pitch, students with an exceptional musical memory, musically creative students and students with exceptional motor skills. As educators, it is our duty to discover these won- derful individuals, guide their development and participate in their progress. We are also obliged to bring these facts again and again to the attention of the community, society, and the relevant institutions as well as look for opportunities to grant them recognition through the media, public performances, etc. The work of music pedagogues encompasses a wide range of tasks, important both for the individual and their development as well as for the enrichment of society as a whole. They are crucial in the process of the formation and education of future musicians and what is more, they facilitate the spread of musical culture among individuals of all ages. Lo reda n a Sajo vic ◆ IZZIVI EN A K IH M O ŽO STI G LA SBEN EG A IZO BRA ŽEVA N JA O TRO K S PO SEBN IM I PO TREBA M I 123 One of the central tasks of music educators is teaching instruments. Music pedagogues employed in music schools set goals and perform their tasks with the aim of creating a basis for future musicians and can be credited for the fact that Slovenians have an envia- bly high level of both professional and amateur musical culture. Children with special needs have the right to education and training, including music education. However, in the field of music education, the conditions and opportunities for inclusion are not yet guaranteed for them. In order for the work to be successful it is necessary to combine musical pedagogy knowledge and special pedagogy knowledge with the knowledge of teaching instruments, which is based on tailoring the education- al work to the individual’s needs. It is necessary to gradually achieve appropriate system- ic changes that must not undermine the mission, tasks and goals of the existing music education in music schools.