"'SSL

Slovensko-nemški

abecednik.

Slovemsch-deutsche

Fibel.

Zusammengestellt von

'Z  -u. m. e r und Hazinger,

ljudska učitelja. Volksckullohrer.

Cena,'"vezano 2S kr.

V Ljubljani.

Natisnil in založil Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.

1880 .

OZtotfc  2sg,

Predgovor.

Pri sestavljanji „ Slov.-nemškega abecednika 1 '
vodila naju je misel, da bi s to knjigo terjatvam
novega učnega reda za kranjske ljudske sole za¬
dostila. Da bi se tudi željam in zahtevam uči¬
teljstva kolikor mogoče vstreglo, obravnaval se je
pri več shodih ljubljanskega ljudskega učiteljstva
načrt novega abecednika. Na podlagi tega po¬
svetovanja in natanko po učnem redu (Lehrgang)
sčstavljen je ta novi abecednik.

Oblike pisanim črkam so naj prostejse in naj
lažje za podučevanje v pisanji. Kakor kažejo na¬
tanko prve vaje, je ravna  debela črta pod¬
laga vsakej črki. Ta metoda je v ljubljanskih
ljudskih šolah zelo 'razširjena. Ako bo ta knjiga
ugajala učiteljstvu, v kratkem izide bolj natančni
navod tej pisavi.

Spisatelja.

Slovenski oddelek.

Z/

*

~ y 72T

' //Jy 7/M 7UZ ~Z7Z

rZZf/7 M- >77^ y/w:

'f/zt: "y?Ul'  7/ MI

zzzmzžm^mzz^rzL

~zr„

\sT77r~š7z/j : ,/;- mz ziž

3

1, u

i, u, u, i, i, u.

n

ni, nn, nu, in, un,
u-ni ni, i, n, u.

m

mi, mu, im, nm,
mi in u-ni, u-mi, ni.

O

on, no, o-ni, mi,

i*

vsr/z/r/s).  :

/7777/. 7777/77777^77777

7-7/7 7:7/7 77/77 //
777777 ///m/ 7/7/7

z^i

7^77777m777777M//:

■7/77= 7777m^7777m-

777  //// 77777 / 7 7^7
777/, 77-7/7/77^77

o-no, u-no, mi m ci¬
ni, on ni, on in o-ni.

a

an, na, ma-ma i-
ma, ni-ma n-ma, i-ma
um, on in o-na, na¬
ma. y

vi, vi-no, va-ma,
no-vo, no-vi, no-vo
vi-no, no-vi-na, o-na,
vi, ni-ma-mo vi-na,
on i-ma.

7  /

~zm  - /m&r

~SZ-mtLM- . /Z//Ž/Z7

7 7

-.W7/y, ^Z^^Z^-ŽTTTT 7 -

/7/7 ZZ77%T777fir-

///ČZ

Z  'X'

77ZZmr ^^7Ž7

77  7 // /.' 77 ' 7 /

v;- /-mz zz TTUZ z m .

7

r

ra-ma, ra-na u-ra, na-
ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na
ra-mi.

e

en, e-na, e-no, ne, u-ne,
me, i-me, re-va ve, ve-ra,
ve-mo.

a, e, 1, o, u*

C

ee, ce-na, re-ci, ra-ca,
v ro-ci i-ma mu-co, re-ci-

va mu, ov-ca.

/n#- a vm/z/tt-  '

z^z:

'm. /ml-  ,z/ MLitt&m

z/ //?/) jsz  z/n/.  ~

iz Vfr-š/Ss

i/ //tmrTtM-iui;.

i/^znn  , ///  - .

9

C

če, o-če, či, o-či, ča, mo-ca.
— o-n a n o-če, on me-če, u-či
me, o-ee me u-če, ni-ma mo-či.

Z

zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. —
na vo-zu vo-zi-mo re-či, mo-ča
za-mo-či, za-vo-ra, na-ma-za-na
mi-za.

v

Z

že, že-na, ža, ro-ža, ži, ži-ma.
— že-na že-ne ži-vi-no, ži-vi-ne
ne mu-ei-mo, na mi-zi re-že-mo,
za zi-mo ni-ma ži-ve-ža.

zmz

ZMZ 4 /1 . M/ Z

Ac -/st/r M v/t//’- / '/

A/lJ/m/s, <1/^

7% ;U77777 - U 7//1/7 ~

IžTzZTnitL. 71 - 7% At/-

Jč. ~ML_ ~ML //s ~ML

• /^Sr~ m  - la~

i// //// 7//71 -faz/MT.

~7/7l  - M " /Ul  - &£Z1

/z/j;/M77

11

s

si, su, so, sa, se.
ro-si, na no-su, me-so, o-sa,
ra-se. — o-ni so sa-mi, i-ma-mo
me-sa in si-ra, ce-sa-ri-ca, mu¬
ca se u-mi-va, ni ro-se, ne ra¬
se, on se-če se-no, on že-ne ži-
vi-no.

v

S

ša, še, si, šo, šu.
ma-ša, na-še, ši-va, šu-mi. —
ma-ša mi-ne, ne ši-va, še ni-ma
ča-sa, no-si in sn-ši, mi-ši so v
ve-ži, na vi-ša-vi šu-mi, v ro¬
či no-si ži-mo, če-mu i-ma-mo
no-že?

12

./

^ /s/ Z//' /// /tt

J/š /y/y //J, -/Afr //>^777?  \ \
///  / /? /// /S/ //j~777 \

^ j//

//// '/// /// /// ////:  r

//// /// ' AS

z//s s/i-MTifaztzL


13

t

ti, to, ta, te, tu.
ma-ti, ži-to, te-ta, o-ta-va.
— te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re
ži-to, ti-či-ce so si-te. — za zi¬
mo vo-zi-mo šo-to, ti-ca no-si
ži-mo, ži-to ra-se in zo-ri, te-

• ža-va mi-ne, ne to-ži!

d

od, ud, ad, ed, id.
vo-da, de-te, di-ša-va, do-zo-
ž re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, ud. —
- vo-da de-re, na-ša do-mo-vi-na,
-7  de-te se ra-do va-di, od do-ma
3 i-de-mo. — te-ta mi da vo-de,

* vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi,
^ de-da i-ma-mo ra-di.

14

15

1

li, la, lo, lu, le, ul, al, il.
li-sa, de-že-la, de-lo, lu-na,
le-sa, le-vi-ca, se-lo, a-li. — li-si-
ea lo-vi ži-va-li, na-ša de-že-la,
mi-la do-mo-vi-na, si-la ni mi¬
la, ze-le-na do-li-na, že-na so-li
me-so, ne la-ži!

b

ba, be, bi, bo, bu, ib, ub, ab, ob.
so-ba, ne-be-sa, o-bu-va-lo,
va-bi. — o-ba zo-ba, ža-ba bi-va
v lu-ži, ni bo-ba, ze-be me, ob
ro-bu so de-be-le bu-če; — v
šo-li be-re-mo, ra-bi-mo be-ri-
lo , re-va ne-se bu-ta-ro, be-ra-
ei-ca be-ra-ei.

17

h

ho, ha, hu, hi, he, ah, oh, eh, uh.
ti-ho, ve-ha, le-nu-hi, oh!—ti-ho
ho-di! ne hi-ti-mo, vo-ha-mo in
di-ha-mo, re-va bo-le-ha in hi-ra.
— v hi-ši so mu-he, no-si su-ho
ro-bo, o-na na-bi-ra ma-hu, oh
hu-di u-ri hi-ti-mo do-mu, ne
ho-di-te hu-di!

ku, ke, ka, ko, ki, uk, ak,
ok, ek, ik.

ku-ko-vi-ca, o-ko, ka-ša, ki¬
ta, uk.— ku-ko-vi-ca ku-ka, ka¬
ko ku-ka? ku-ku! ku-ra ko-ko-
da-ka. — o-re-hi so su-hi, s ko¬
so ko-si-mo o-ta-vo, ne ka-li
vo-de! o-na ku-ha ka-šo.

2

18

19

P

pa, pe, pu, po, pi, up, op, ip.
re-pa, pe-ro, le-po-ta, ka-pi-ca.
— sa-pa pi-še, pu-li pe-so in re¬
po, pe-ri-ea pe-re, v pe-ei pe-ee-
mo po-ti-ce. — ku-pi pe-ro! po¬
lo-ki so ma-li, ku-pi-mo o-re-he!
po no-ei po-ci-va-mo.

ju-na-ei, vi-jo-li-ea, je-ze-ro, oj!
— ee-be-le ro-ji-jo, je-le-ni so
bo-je-či, je-se-ni se-je-mo, vo-ja-
ki se bo-ju-je-jo, ko-va-ci ku-je-
jo. — o-ra-či or-je-jo, je-re-bi-ea
po-je, ma-ti ku-ha-jo ka-vo.

Ji, J<b J a > a J> °J> ej-

20

21

S

ga, go, gu, ge, gi, og, ag, ig,
ug, eg.

no-ga, noge, ja-go-da, go-ba,
gn-ba. — go-ba go-ri, go-ve-do
go-ni-mo na go-ro, ee-ga-ve so
go-si? go-vo-ri! — ne za-li n-bo-
ze-ga! z ro-ka-mi de-la-mo, z
no-ga-mi ho-di-mo, \ o-da ga-si
že-jo, kn-ha-mo go-be, ko-ze
ho-di-jo na go-ro.

f

fa, ii, fu, fo, fe, if, nf, of.

fa-ra, fi-ga, fu-ži-na. — fu-
zi-na je na vo-di, fi-ge ra-di
je-mo, fa-ra je ve-li-ka, v fa-ri
so fa-ra-ni. — go-ra je go-la,
be-re-mo in ka-že-mo.

22

ko-ti, kot; ra-ki, rak; me-hi, meh. —
pav i-ma lep rep. — lev je hud. — dob je
vi-sok. — top je na-bit. — lok je na-pet.
— gad je siv. — mah je suh. — če-mu je
meh?

no-ži, nož. — de-Ček je ru-de-čih lic.
— red je le-pa reč. — kos je tič. — vo-da
te-če čez jez. — na do-bu so šiš-ke. — miš
i-ma nag rep. — mož i-ma nož.

23

je-len; pu-ra-ni, pu-ran. — vol nam
da-je loj. — sin, i-mej o-če-ta in ma-ter
rad! — jed je bož-ji dar. — sem v šo-li.
— šel bom sam do-mu.

7HZZ J? /// ////' \ is/. ■ 7ZSZL

pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za no-go.

— na vr-tn so tr-te. — zr-no je tr-do.

— sr-pi so že-lez-ni. — kr-ti so er-ni.
pr-ti so be-li.

24

U* ljub, lj u-be-zen, ljud-je, me-tulj,molj,
ze-lje, olj-ka.

i*j: n .ji, nji-va, konj, o-genj, pi-sa-nje,
nje-na.

bi: bla-go, bla-zi-na, blisk, bli-zo, bled.

lir: bra-da, bra-na, bre«me, bre-za, bri¬
nje, bri-ti, bri-sa-ča, brus, brat.

lil: pla-ni-na, pla-ča, ple-če, ple-me,
plug, plot, plju-ča.

|ir: pra-prot, pri-ča, pre-di-vo, prag,
prah, proč.

dl: dla-ka, dle-to, dlan.

tir: dre-vo, dre-ma-ti, dro-biž, dru-god,
drag.

11 : tla, tla-ka, tle-ti, tlak.

Ir: tra-va, tra-ta, tru-ma, tri, trak,
trop, trud, tresk!

iti: ste-na, star, past, vest, ine-sto, čast.

Sir: stre-ha, stru-na, stra-ža, stran,
strop, strijc.

25

sl: sli-va, slu-ga, mas-lo, ves-lo, sluh.
SV S svi-la, svi-nja, sve-ti-nja, svi-tek,
svoj.

srt sra-ka, sraj-ca, sre-da, sre-nja, ne-
sre-ča.

sp S spa-nje, spi-sa-ti, spo-daj, spo-min.
spit sple-sti, sples-ni-ti, sploli.
sk: ska-la, ska-ka-ti, skok, skr-be-ti.
skl: skle-da, sklo-ni-ti, sklon, sklep,
st S šte-ti, šte-vi-lo, šti-ri, štor, po-šten.

ščt šeu-ka, kleš-ee, šče-ti-na.

sk: škar-je, škr-ba, škr-ja-nee.

z 1: zla-to, zlo-ži-ti, zli-ja-ti, zlog, zlat.

zbi-ra-ti, zba-ti se, zbor.
zel: zdi-ho-va-ti, zdaj, zdih-ljaj.
z(lr: zdra-vi-lo, zdru-ži-ti, zdrav-je.
zr: zre-za-ti, zra-ven, zrak, zrel.
zv: zvon, zve-li-ear, zve-ri-na, zvo-ni-ti.
žl: žli-ea, žleb, žlie-njak.
žrs žre-ti, žre-be.

26

gl: gla-va, glo-bok, glo-da-ti, gluh, glas.
grs  gri -va, gre-di-ca, grad, grah, greh,
grozd.

lir: hra-na, hrast, hren, hrib, hrup,
hrošč.

ki: kla-di-vo, kla-ja, klo-buk, klas, klet,
klic, klop.

Iti j: klju-ka, ključ, kljun,
ltr: kri, kra-va, kro-jač, kre-da, kro¬
kar, kro-na, kruh, kralj, kres,
križ, kriv, krop, kro-pi-ti.
lt! r : kva-ri-ti, kvas, kviš-ko.

27

Nazaret je mesto. Nikolaj je bil
škof. Navada je železna srajca.

/// ///  m M

Mati kličejo Matija. Marko, lepo se
vedi! Martinček je nedolžna živa lica.

u TJ


28

Ulrih je priden učenec. Učitelja
imamo radi. Ubogajmo ga! Uršula
plete.

Veronika, Valburga, Vid, Vič. —
V mestu živi veliko ljudi. Viktor in
Valentin sta naša so učen ca.

zZ žŽ

Zla to ust, Za log, Žab ni ca. — Ži va li
so naše dobrotnice. Zgodaj vstajaj!
Zemlja je velika.

29

Olga, Ogersko, Oglej. — Olga je
redna. O pravem času v šolo hodi.
O če jo ljubijo. Na Ogerskem bivajo
Og ri.

Adam, Anton, Amerika. — Afrika
je del sveta. Avstrija je mogočno ce¬
sarstvo. Amalija ljubi sestro Ano.

30

Ciril, Celje, Celovec, Čehi.— Člo¬
veška pomlad cvete le enkrat. Čas
hitro beži. Cecilija, ne trati časa!

Eva, Evgen, Egidij, Evropa. — Eva
je bila Adamova žena. Emil in Eli¬
zabeta sta bratranca. Evropa, Azija,
Afrika, Amerika in Avstra Hj a so deli
sveta.

81

Gu stav, Gab rijel, Ev stahij. — Golob¬
ček je čedna živa lica. Glej njegove
snažne nožiče! Gorica je mesto. Na
Gorenjskem so visoke gore.



Ida, Izidor, Izak, Idrija.— Imamo
skrbne stari še. Imenuj dele sveta! V
Idriji na Notranjskem se koplje živo
srebro.

32

Jožef, Jurij, Jarnej, Ivan. — Jeru¬
zalem je sveto mesto. Jelen ima ve¬
like rogove. Jožef pomaga Janezu
delati. Je njegov prijatelj.

Henrik, Jarnej. — Hrvaško je naša
sosedna dežela. Hčere, bodite po¬
nižne! Hudobnih otrok se ogibajte!

Kle ment, Kri sti na, Kon rad. — Kol pa
meji Kranjsko od Hrvaškega. Grinto¬
vec je gora med Kranjskim in Koroš¬
kim. Kranj je staro mesto na Gorenj¬
skem.

Sebastijan, Štefanija, Sava. — Sava
teče mimo Šmarne gore. Gradec je
glavno mesto Štajerskega. Spoštuj
svoje predstojnike! Šiška je vas.

34

Leopold, Leon, Lucija. — Lazniku
ni kdo ne verjame. Laž ima kratke

v y

noge. Siska in Ježica ste vasi blizo
Ljubljane. Leto ima štiri letne čase.

^ t T

Triglav, Trst, Tržič, To bi ja. — Trst
je veliko trgovsko mesto. Trgovci ku¬
pujejo in prodajajo blago. Tujega
blaga se ne dotikaj! Triglav je naj-
višja gora na Kranjskem.

35

Ferdinand, Friderik, Feliks.*— Fi¬
lip in Florijan sta brata. Sestra je
Frančiška. Cesar Ferdinand je bil jako
dobrotljiv. Frane Jožef so naš cesar.

Praga, Postojina, Primorje. — Pe¬
ter in Pavel sta bila a po stelja. Pri
Po sto ji ni na Notranjskem je sloveča
jama. Praga je lepo mesto.

3 *

36

Rim, Radovljica, Ribnica. — Ru¬
dolfovo (Novo m e sto) je mesto. V Rimu
prebiva papež. Raj je bil lep kraj.
Rana ura, zlata ura.

Bogomila, Bled, Betlehem. — YBo¬
hi nji izvira Bohinjska Sava. Bled je
lep kraj na Gorenjskem. Misli vedno
na Boga! Boj se greha!

37


Doroteja, Dunav, Drava, — Drava
in Sava se stekate v Dunav. Dunaj
je glavno mesto našega cesarstva. Go¬
renj sko, Dolenjsko in Notranjsko so
deli Kranjske dežele.

//


o

%

J

39

ž Ž.

40

Moška krstna imena.

Zca<z

Ženska krstna imena.

41

Ana, Barbara, Cecilija, Do-
roteja, Elizabeta, Frančiška,
Gizela, Helena, Ida, Julija,
Klara, Lucija, Marija, Neža,
Olga, Pavlina, Rozalija, Sabina,
Štefanija, Terezija, Uršula, Ve¬
ronika, Zofija.

Priimki.

V'

Ahacelj, Bohorič, Cojz, Cop,
Dalmatin, Erjavec, Florijancic,
Globočnik, Hladnik, Ipavec,
Janežič, Kopitar, Levec, Me¬
telko, Novak, Orožen, Preširen,
Ravnikar, Slomšek, Toman,

v

Umek, V odnik, Zalokar, Zemlja.

Berilo.

I. Pred ukom.

O Bog, ki slabim rad pomagaš,

Ozri se milostno na nas!

Daj nam, da pridno se učimo
In tebi služimo ves čas!

2. Po uku.

Pomagaj, Bog, da vse nauke
Zvesto si v srcu hranimo,

Da vedno se po njih ravnamo
In večno srečni bodemo.

3. Bog vse vidi.

„Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vra¬
tih ?“ vpraša sin očeta iz cerkve grede. „To
kaže, da Bog vse vidi in vse ve,“ pravijo oče.
„On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po
dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko
jamo vidi božje oko. Tudi v postelji, kjer ležiš,
ne moreš skriti se Bogu. Bog vse vidi. Bog nam

43

je dal dušo in telo, torej nam v srce vidi. On ve,
kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.“

Tako lepo so oče sina učili. Sin si pa to
tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog
vse vidi in vse ve.

Bog te vidi in vse ve,

Hrani čisto mu srce!

4. Golobček.

Golobček, čedna stvarica!

Vsak ljubi te in rad ima.

Mi bomo tudi, kakor ti,

Prav pridni, čedni vsi!

Golobček, krotka stvarica!

Vsak ljubi te in rad ima.

Mi bomo tudi, kakor ti.

Prijazni z vsemi in krotki.

5. Skrb za zdravje.

Skrbi, da boš zdrav in vesel! Vsak dan si
umivaj obraz, usta in roke! Pazi, da se ne pre¬
hladiš ! Po zimi ne hodi precej iz mraza k vroČej
peči! Na solncu in v mraku ne beri, da ti oči
ne opešajo! Ne grizi orehov, lešnikov in družili
trdih reči, da si zob ne pokvariš! Ne igraj z

44

nožem, z vilicami in z družim nevarnim orodjem,
da se kaj ne oškoduješ! Po drevji ne plezaj, tudi
k vodi ne liodi sam! Zjutraj rad zgodaj vstajaj,
rad moli in pridno delaj! Rana ura, zlata ura.

6. Mladi konj.

Mladi konj, kateremu se ni ljubilo delati, odtrga se

od voza in beži v gozd. Tu živi prosto in veselo, in

vse poletje in vso jesen pase lenobo. Pa zima pride

in drevje zgubi listje. Polje stoji prazno in debel sneg

pade in pokrije zemljo. Konj ne dobi nikjer živeža in

strehe. Zdaj spozna, da je bil prenagel, kesa se in

pravi: »Kako sem neumen! ko bi ne bil dela ogibal

se, imel bi bil dovolj ovsa in sena in stal bi bil na

gorkem in suhem; zdaj pa moram tukaj stradati in

zmrzovati.« _ , , ,,

Lenuhu se hudo godi;

Kruha pridni le dobi.

7. Pridni otrok.

Kadar zarja mi prisveti,

Vstanem in na svitlo grem,

Stvarniku v molitvi vneti
Srčno hvalo, čast dajem.

Mlad sem, še zelo nezmožen,

Vendar nekaj že storim:

Dober lahko sem pobožen,

Lahko pridno se učim.

45

8. Bodi postrežen!

Nekeya dne so otroci dohajali v solo, pa so bili
vsi nekako tihi in žalostni. Učenik vprašajo: „ Kaj vam
je, da danes niste nič kaj veseli in se tako žalostno
pogledujete?“ Otroci molče. Potem reče neki deček:
,.Žalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel.“

,,Ali imate Jakca radi?“ vprašajo učenik.

..Radi, radi ga imamo N odgovore enoglasno vsi
otroci.

.,Zakaj ga imate tako radi?" vprašajo dalje učenik.

..Zato. ker je tako dober in ljnbeznjiv, u  odgovore
otroci.

Neki deček pripoveduje: ..Jaz sem enkrat knjigo
zgubil; Jakec mi jo je poiskal in prinesel

v

Neka deklica pravi: ,,S/a sem po poti in velik pes
je tam sta/, bala sem se ga; Jakec me vidi, pride k meni.
ter gre z menoj mimo psa.“

Drug učenec pravi: ,,Meni je Jakec večkrat poma¬
gal, ako nisem mogel kaj spisati

v

Se drug pripoveduje: „Jaz sem nesel težakjerbas
s polja in nisem mogel dalje: Jakec me sreča in mi
pomaga jerbas nesti. u

Tako pripovedujejo otroci drug za družim in učenik
pravijo: ..Jakec je tedaj res prav postrezijiv in priljuden
deček. On rad pomaga vsacemu, komur le more. Molili
bomo zanj, da bi kmalu ozdravel

Vsi otroci so živo ganjeni in nekteri se celo jokajo.
Učenik molijo, otroci pa za njimi tako le: ..Ljubi Rog!

46

prisrčno te prosimo, da bi da! našemu dobremu tovari¬
šu kmalu ozdraveti

Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci
hite k njemu, prijazno ya pozdravljajo in so zelo veseli.

Dobro delaj vsakikrat,

Vsak imel te bode rad!

9. Odkritosrčni Ivan.

Mati 7. ; Ivanom v mraku sede v hiši. Oče
pridejo z vrta v hišo.

Oče: „ Iva j sem videl na vrtu! Mlada dre¬
vesca mi je nekdo oškodoval!“

Mati: „Kdo je li to storil?“

Oče: „lvan, ali si ti koga videl na vrtu?“
Ivan: „0h, ljubi oče! jaz sem bil na vrtu in
sem to Škodo naredil. Odpustite mi, saj nikoli
več ne bom kaj tacega storil!“

Oče: „Bodi za zdaj, ker si odkritosrčno po¬
vedal, da si ti to storil. “

Odkritosrčno dolg spoznaj,

Nikoli nič se ne zlagaj.

Uganjka.

Pomladi dišim, po letu hladim, jeseni redim, po zimi gorim.
Kaj je to V

47

10. Petelinov klic.

Kikiriki!

Bri otroci ustanite,

Se umite in molite:

Ta, ki dolgo spi,

Pač nič vreden ni,

Kikiriki !

Kikiriki!

Knjige brž v roke vzemite .

Marno pridno se učite:

Kdor se mlad uči,

Kruha dosti dobi.

Kikiriki !

Kikiriki !

V šolo le hodite radi ,

Dokler ste še čvrsti mladi;

Kdor rad poleži.

v

So/o zamudi,

Kikiriki !

II. Lahko noč!

Lahko noč! Daj nam Bog svojo pomoč!

Kei* smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali.
Trud in delo je zdaj proč, lahko noč!

48

12. Ljubi svoje stariše.

Jožek, Nežica in Franček sedeli so skupaj
pred hišo. Pogovarjali so se o očetu in materi.
Jožek, starejši brat, pravi: „Včeraj so mi oče

dali novo knjižico.“ Sestra pravi: „Meni so mati
kupili lep robec za god.“ Franček pravi: „Zvečer
nam bodo mati dali mleka in kruha. “ Potem še
dalje govore, kako dobri so jim oče in mati. -Jožek
tudi pripoveduje o sosedovi deklici, ki so jej mati
umrli. Vsi se tiho pogledajo in imajo solzne oči.
Franček reče: „Naša mati ne smejo umreti!“ Vsi
gredo v hišo in nikjer niso tako radi, kakor pri
ljubih starisih.

Ti otroci so ljubili očeta in mater.

13. Bučelica in golobček.

Bučelica je padla v vodico. Golobček to vidi. Hitro
s kljunom peresce od vejice odtrga in ga v vodico spusti.
Bučelica peresce srečno doseže in ž njim iz vodice prigo-
mazi. Golobček zopet sede na drevo. Mimo pride lovec in
ugleda golobčeka na drevesu. Hitro vzame puško z rame
pomeri in hoče ustreliti. Bučelica pa pribrenči in lovca v
roko piči. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in golob¬
ček vesel z drevesa zleti.

Otroci! ta drobna živalim naj vas uči hvaležnosti
do svojih, dobrotnikov!

49

14. Zelje.

Neka marljiva mati so imeli na vrtu vsakovrstno
povrtnino. Nekega dne reko svojej malej hčerki: »Li¬
zika, poglej tukaj na spodnjej strani zeljnega lista ta-le
majhna, rumena zrnca. To so jajčka, iz katerih se izvale
škodljive gosenice, ki zelje objedajo. Precej danes popo-
ludne preišči vsak listek in pokončaj jajčka, da bo naše
zelje nepoškodovano ostalo!«

Lizika si misli, da je za to delo še časa dovolj, ter
naposled čisto pozabi, kar so jej mati rekli. Mati so ne¬
koliko tednov bolehali in niso mogli na vrt. Ko pa
ozdravijo, primejo Liziko za roko in jo peljejo k zelju;
pa glej! — gosenice so vse zelje obrale tako, da ni
bilo druzega videti, nego steblica in golo rebrovje obje¬
denih listov. Prestrašena in osramočena deklica razjoka
se zavoljo svoje nemarnosti. Mati jo posvare, rekoč:
„Kar danes lahko storiš, nikoli ne odlašaj na
jutri!“

Ugani ka.

Katera glava nima lic?

15. Ptica.

l.

2 .

Oj deček hudobni!
Zakaj me loviš,

Ter v kletko me tesno
Zapreti želiš?

v

Ce perje in petje
Ti moje je všeč,

Na prostem me pusti,
Ne lovi me več!

50

3 .

4 .

Na prostem mi perje
Lepo je svitlo,

In petje mileje
Ko v kletki bi lilo.

Ti tudi na prostem
Najbolj si vese/,
Zaprt pa bi v ječi
Gotovo ne pel.

o.

Če sebi le dobro,

In srečo želiš,

Glej drugim da tudi
Le dobro storiš!

16 . Cvetice.

Mihec se pred rožnim grmom ustavi in reče
svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetica!“
Marica zavrne: „Saj je limbar ravno tako lep kakor
roža. Meni se obe najbolj dopadate.“ Anica pa
reče: „Kaj še? vijolice so najlepše! Ali jih nismo
pomladi najrajši trgali ?“

Mati, ki so ta razgovor poslušali, reko: „Vse
tri cvetice, o katerih se pogovarjate, so lepe podobe
treh prav lepih čednosti. Modra vijolica je podoba
ponižnosti; beli limbar je podoba nedolžnosti
in rudeča roža vas spominja dobrote srca, ter

51

vam pravi: Srce vaše naj gori v ljubezni do pre¬
dobrega nebeškega Očeta. “

Ponižnost, nedolžnost, dobrota srca
Med vsemi bogastvi še največ velja.

17. Hvaležna Ančika.

Ančika je neki poletni dan sedela pred hišnimi
durmi in mislila na svoje ljube stariše. Premišljuje,
kaj so jej že vse dali in jej še dajejo: živež, obleko in
dokaj druzih reči. Tudi se spominja, kako so ji prijazni
in jo imajo radi, če je pridna in jih rada uboga.
Misli si: „Stariši mi dajo vsak dan toliko dobrega:
kaj bi jim li jaz dali mogla ?“ Spom?ii se, da je pod
bližnjim hribcem pred dvema dnevoma videla na pol
zrele jagode. K materi gre v hišo in pravi: ,,Ljuba
mati, prosim, pustite me tje-le pod hrib; grem nekaj
iskat, kmalu se vrnem. u  Mati jej dovolijo. Ančika gre
pod hrib in natrga dva lepa šopka jagod, ter gre
veselo domov.

Oče in mali sta ravno pred hišo, ko Ančika pride
izpod hriba. K njima stopi in pravi: „Oče, mati! nekaj
sem vama prinesla l u  in da jima vsakemu šopek rude-
čili jagod.

Ančika je bila svojim starišem hvcile&VMl. Hva¬
ležno srce je ljubo Bogu in ljudem.

Uganjka.

Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rudeče ko kri, otrokom
diši, kako se veli?

4*

-52

18. Mlado jagnje.

'tep^o- teede^o-, ■ d^a\
rfi-rz/e de -vd/i.

ee4&- /  ztz ■i-n-ez-

■rzee, d

t- \

ce ezd&eene  »

im.

ezv-e.'

//

e /  ne dfa-rzfaef-f,

fro- ^eipu- de- rte /ez-faez? ,■ 4ef-fafary- faram d*e za-

V v

defafav- n&zec-o-

zzA-o-deed /

mopede -n-e dtuda, i-rz^de damo- de

^e&dd-ecdtz, de^ei-ed-u-cne v■ vžzmec-o- en de zd&me

n&zee>&.

53

19. Bodi usmiljen!

Matijček in Milica sta prišla ravno iz šole domov.
V veži vidita starega moža. Bil je slabo oblečen in ves
se je tresel od mraza.

Siromak ja nagovori: »Usmilite se me, lačen sem,
prosim, dajte mi malo kruha!«

Milica: »Pojdite z nama v hišo, da se malo pogre-
jete! Danes imamo gorko v hiši.«

Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo.

Nežica prosi mater: »Ljuba mati! dajte ubožčeku
kaj jesti. Prosil je kruha, dajte mu tudi kaj gorkega.«

Matijček pa stopi k očetu in pravi: »Oče! podarite
siromaku kako ponošeno obuvalo.«

Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba.
Preden odide, zahvali se, rekoč: »Malokje našel sem
tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero vama
Bog povrni, kar sta za me pri dobrih stariših izprosila!«

Stariše je otročja milosrčnost jako ganila.

Revežem pomagaj rad,

Revež tudi tvoj je brat!

20. Oreh.

Pod velikim orehovim drevesom našla sta dva dečka
oreh. „Moj je!“ zavpije Matej, „kajti jaz sem ga prvi
zagledal." „Ne bo tako, ne," odgovori Lovro, „kajti
jaz sem ga pobralZačneta  se hudo prepirati.

54

„Počakajta, bom pa jaz to stvar razsodil,“ reče
neki mladenič, ki je ravnokar med-nja stopi/. Vzame
oreh, razbije ga in reče: ,,Tukaj~le ena lupina je tvoja,
ker si oreh prvi zagledal, in ta druga bodi tvoja, ker
si ga pobral / jedro bo pa moje, ker sem vama prepir
razsodil

„Tak je navaden konec vsacega prepira,“ pristavi
mladenič in sne jedro.

Kjer se prepirata dva,

Tretji dobiček imd.

Uganjka.

Velik sem kot hiša in majhen kot miš; grenek kot žolč in
vsi ljudje me radi jedo; kdo sem?

21. Letni časi.

Prvi letni čas je pomlad. Solnce gorko sije z
vedrega neba. Polje zeleni, drevje cvete, gozdi in trav¬
niki dobivajo zeleno obleko. Po tratah cveto pisane
cvetice, po logih pojb drobne ptice, po vodi švigajo
gibčne ribe. Vsaka stvar se veseli krasne pomladi. Tudi
otroci skačejo po vrtu in trgajo lepe cvetice.

Drugi letni čas je poletje. Po letu zori žito na
polji, sadje po vrtih; poletje daje starim in mladim rudeče
črešnje, rumene slive, sladke hruške in drugo sadje.

Tretji letni čas je jesen. Jeseni se veseli kmet in
gospod. Kmetje so veseli rumenega žita; otrokom je

55

všeč sladko grozdje in drugo sadje. Jesen napolni kmetom
skednje in shrambe.

Četrti letni čas je zima. Po zimi počiva priroda.
Zemlja dobi belo odejo, sneg pokrije hribe in doline.
Mrzel veter piše in po oknih rastejo ledene cvetice.
Kmet počiva v toplej izbi in vesel pričakuje ljube pomladi.

Uganjka.

Hrast ima dvanajst, vej; na vsakej veji so po štiri gnjezda;
v vsakem gnjezdu je po sedem mladih ptičev in vsakemu ptiču je
drugače ime. Kaj je to?

22. Snežec.

Snežec beli vse pobeli
Čez dolino in goro,
Cista njega je belina,
Še čistejša kot srebro.

Kakor snežec čisto beli
Vsi bodimo zmiraj mi,
Vdjanji in na duši celi
Polni lepili čednosti.

23. Kmet.

Pred vrtom z  •drevjem zasajenim preljubo hišico
imam, obdana s poljem je rumenim, za dom gosposki
je ne dam.

Na vrtu z drevjem zasajenem prezlahtno sadje mi
zori, na bližnjem polji pa rumenem se zlato klasje
mi blišči.

Zeleni travniki dajejo mi klajo za živinico, vino¬
gradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico.

56

O zgodnjej zariji grem na delo , pozdravljajo me vse
stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti.

Če v gozdu sem, če sem na polji, če orjem, sejem,
če kosim, mi delo vsako je po volji, hvaležno stvarnika
častim.

24 ,  Zaupaj v Boga!

Revna vdova je imela petero otrok, ki jih je z ve¬
liko težavo redila. Nekega jutra jim reče: »Ljubi otro¬
čiči! danes vam nimam ničesa dati za zajutrek. Nimam
ne kruha, ne moke, niti enega jajca nimam več pri hiši.
Prosite ljubega Boga, da se vas usmili!«

Jožek, ki je bil komaj sedem let star, odide ža¬
losten in tešč v šolo. Mimo cerkve grede vidi, da so
vrata odprta. Hitro stopi notri in poklekne pred oltar.
Misleč, da ni nikogar v cerkvi, začne glasno moliti:
»Ljubi nebeški Oče, mi otroci nimamo ničesa jesti!
Naša dobra mamica nima ne kruha, ne moke, niti
enega jajca ni več pri hiši. Lepo prosim, pomagaj nam
v tej potrebi in daj nam jesti, da ne bodemo z ma¬
terjo vred lakote trpeli!«

Tako priprosto je molil Jožek; potem odide v šolo.
— Ko iz šole domov pride, ugleda na mizi velik hleb
belega kruha, veliko skledo moke in poln pehar jajec.
»Bogu bodi hvala!« zavpije veselo, »Bog je mojo mo¬
litev uslišal. Jelite, mamica, to vse vam je angelj skozi
okno v hišo prinesel?«

»To ravno ne,« odvrnejo mati, »ali Bog je vendar
uslišal tvojo molitev. Ko si pred oltarjem molil in mislil,

57

da te nihče ne vidi, klečala je neka gospa v stranskej
klopi. Ti je nisi mogel videti, ali ona je videla tebe in
slišala tvojo glasno molitvico; zato nam je vse to po¬
slala. Ona je bila tedaj tisti angelj, po katerem nam je
Bog pomagal v našej velikej sili. Otroci, zahvalite se
ljubemu Bogu, bodite veseli in ne pozabite nikoli le¬
pega izreka:

K Bogu kliči v vsakej sili,

On nam vsem je Oče mili!«

Uganjka.

Če kviško vržeš, je belo, če na tla pade, je rumeno. Kaj
je to?

25. Šolske postave.

1.) Hodi v šolo redno, mirno in o pravem času!

55.) Bodi čedno in spodobno oblečen!

3. ) Nosi seboj samo potrebne reči in priprave!

4. ) Vse svoje prednike in učitelje uljudno pozdrav¬
ljaj, spoštuj jih in bodi jim pokoren!

5. ) V šoli hodi tiho in mirno na odkazani prostor in
ne poškoduj ničesar!

6. ) Pri uku glej’ na učitelja in na delo, bodi pazen,
govčri samo kadar si vprašan in vselej lepoglasno in
pravilno!

7. ) Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in po¬
strežen !

8. ) Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj!

9. ) Svoje naloge izdeluj pridno in o pravem času!

10.) Čislaj božja dela v prirodi in ne trpinči nikoli

nobene živali!

58

26. Vošila.

a,.

%emi/c dčaičdi/

/Zfc/e //Šco

/ačeie dče mč c/c dec/a^r, čj^/aj^a/č.  ^

nae uam nevine vde de\

črnine nat čcam

č/ z /icdtd/iZičm %,čid/en/em, vede/em, J.ac/ve^č-

jf, Me^ddUmtm jf,cvyefyt
ncdč/če, j^c/ce^em čn Meče.

e/a Wam ne/enč/ Čežane en d/t/č ne /cm cčečcc.

/c^em "'Zam Čic/n

ne,

Černi vec, e/a /cm ce^ c/ačpe /e^dc, Čet Zam /cm /ie-
/ad^a/, /a/c oc//uČodiČno Zad ^cc/č čn Mzcdčccpe

'ad

/va/e^&n dčn

// SZ^et/č^dnč, /č?. mcUca /<?<?/:

Leto zopet zatonilo
V neizmerno večnost je,
Več ne ho se povrnilo,
Novo je nastalo že;

Naj se srečo Vas obsuje,
Zdravje, mir Vam podeli,
Vse kar srce poželjuje,
Naj Vam da v obilnosti!

27. Cesarska pesem.

Bog ohrani, Bog obvari
Nam cesarja, Avstrijo!

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo!

Branimo mn krono dedno
Zoper vse sovražnike:

S Habsburškim bo tronom vedno
Sreča trdna Avstrije!

Za dolžnost in za pravico
Vsak pošteno, srečno stoj;

Če bo treba, pa desnico
S srčnim upom dvigni v boj !
Naša vojska iz viharja
Prišla še brez slave ni: —

Vse za dom in za cesarja,

Za cesarja blago, kri.

In s cesarjem zaročnica
Ene misli in krvi,

Vlada milo cesarica
Polna dušne žlahtnosti.
Kar se more v srečo šteti,
Večni Bog naj podeli:
Franc Jožefu, Lizabeti,

Celi hiši Habsburški!

Nemško-slovenski oddelek.

Male pisne in tisne črke.

— trinkt je-ner? ja? — be-tet oft! — das ist
gut. — gib her! — ge-bet gern!

ei

&  / &/ 1 -,

fein, mei-nen, ei-ner, dein, ei-len. — er ist
rein. — er rei-tet fort. — es ist ei-ner-lei. — er
meint, blei-be bei uns


eu

n/y//i,

heu-len, feu-ern, neun, nein, heu-te, — mei-ne
neu-e, eu-er neu-er. — er heult. — er heilt, di’ei-
mal drei ist neun.

,(U  ai - au

ai, au, mi-au-en, tau-fen, kau-fen. — es ist
blau. — kau-fe mir! — 10-fet hin-aus! — er heult,
au! — bist du taub? — re-de laut!

&  a -^o  tl

arm, ar-mer, lar-men, to-nen, ro-sten, d-de,
griin, mii-de, triib, flii-stern, hti-pfeu. — heu-te
ist er mii-de. — du bist arm. — er ist ar-mer.

04

^(1//^  ftu

/fde£-men,.

laut, lau-ten; — es lau-tet. — er lauft. — es
traum-te mir. — er rauin-te aus.

a, e, i, o, u — a, o, ii — ei, eu, ai, au, au.

tč  ie

, TIM,

ie, ei, nie, ein, dein und mein, nie-mals, ein-
mal, lie-gen, lii-gen.

er dient, — ist das tief? — nem! — er rief.

fr  v

v#/',

v, vor, vier, fur, ver-die-nen.
vier und funf ist neun. — er ist vor-an. —
ver-die-ne dir viel! — du bist brav.

65

w

w, ffo, wer-fen, ver-wer-fen ;  wei-nen.

wer war rein? — wir wa-ren rein. — wo? es

war aus. — was war aus ? vier wa-ren da.

heim, hin-aus, dre-hen, ma-hen, ru-hig.
wir ge-hen friih aus. — er na-het. — was na-

het er? —lei-he mir! na-he und fern.

ch ?  ich, auch, reich, rech-nen, ko-chen.
wo bin ich ? — fin-de mich! — was mackst

du? ich rech-ne rich-tig. — was ist weich?

6

66

sch, scha-den, wa-schen, frisch, rasch.

wir schrei-ben schon. — husch, husch! war

er weg, wer? — wa-sche dieh tag-lich!

Jtm-CČ)  tseh (č)

er re-det deutsch. — plat-sche-re nicht! — du
wirst un-rein wer-den. — du folgst.

A  s

sie le-sen lei-se. — le-se laut! er las es so.
— sei ni elit bo-se, son-dern gut!

67

Z

z, zu, zie-hen, zeich-nen, rei-zen, ganz. —
ziin-de uiclit an! — sie wiir-zet. — er hei-zet
ein. — z ei-g e  und lies ! zie-he es zu mir!

sei nicht zu be-quem! — wer qua-ket? es
qual-met. — was liegt quer?

68

a, b, c (ch, ck), d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o,
p, qu, r, s (ss, 13, sch), t, u, v, w, x, y,  z.

pf: hii-pfen, ru-pfen — hii-pfe!

br — rb: breit, braun, brau-chen — herb, derb.

— wir sind brav. — es ist herb, was?

bi— lb: blau, bleieh, blei-chen — halb, gelb. —
wir bla-sen. — was ist gelb?
dr — rd, nd: drei, dre-hen, dre-schen — wird,
rund, je-mand. — er wird ord-nen. — drei
dre-schen. — was dre-het sich dro-ben?
fl — lf: flie-gen, flach, flech-ten — hilf! — wir
fle-hen zu dir, hilf uns!

gl —lg:  gleich, glau-ben, glan-zen — folg-sam.

— ich glau-be, du bist folg-sam.

gr — rg: grau, griin, groJ3 — arg, karg. — es
ist schon griin, was? — grob ist nicht fein.

— das ist arg.

gn — ng: gna-dig, ver-gniigt — lang, jung. —
sei mir gna-dig! — er singt. — wir sind jung.
ki — lk : klar, klein, klug, kla-gen — welk. —
klein ist er, a-ber klug. — kla-ge nicht!
kr — rk : krie-chen, kra-chen, merk’ auf! es
kracht. — ■ er merkt es.

69

kn — uk : knii-pfen, — krank, schlank. — sei
dank-bar ! — fol-ge flink ! — was ist lang ?
tr — rt: triih, treu, trin-ken — fort, hart, zart.
er tro-stet dich. — sei niclit tran-rig. — er
tragt es fort. — was ist zart?
zw: zwei, zwi-schen, zwolf, zwin-gen. — wie viel
ist zwolf und zwei?

pr, pl : prii-fen, prach-tig, pla-gen. — wir diir-
fen nicht plau-dern.

pfr, pfl: pfro-pfen, pfle-gen, pflan-zen. — wer
pflan-zet und pfltigt ?

selil — lscli: schla-gen, selilau — falsch. — schla-
ge nicht! das ist schlecht. — sei nicht falsch.
selim, solin : schmal, schmel-zen, schnei-en, schnei-
den. — es schneit. — wer schnei-det?
schr — rseh : schrei-ben, schrag, morsch, marsch !

— wir schrei-en nicht, wir schrei-ben.
seliw, selit: schwarz, schwach, schwer. — es

rauscht. — es zischt. —• er mischt.
sp, st: (od začetka zlogov šp — Št) spa-ren, spat,
spei-sen, sprin-gen — ste-hen, ste-chen, auf-
ste-hen, ver-ste-hen. — sprich laut !
str, rst: stra-fen, strei-ten, aus-strei-chen. —
strei-te nie-mals ! wo-hin wan-derst du ?

70

Velike pisne in tisne črke.

y 3  d D


Der Dorn, trn;  die Dor-nen, trni.  — Das Dach,
streha;  die Da-cher, strehe.  — Die Da-me, gospa;  die
Da-men, gospe.

Das Dorf ist klein, vas je majhna;  die Dor-fer
sind klein, vasi so majhne.  — Der Dorn ist lang, trn
je dolg;  die Dor-nen sind lang, trni so dolgi.

n N, m M, u U, ti TJ.

Der Na-me, ime;  die Na-men, imena.  — Das Mad-
chen, deklica;  die Mad-chen, deklice.  — Das U-fer, breg;
die U-fer, bregovi.

Das Nest ist rnnd, gnjezdo je okroglo;  die Ne-ster
sind rnnd, gnjezda so okrogla.  — Das Mad-chen ist jnng,
deklica je mlada;  die Mad-chen sind jnng, deklice so mlade.

• •

71

rt

o O, o O, a A, a A.

Der Ast, veja;  die A-ste, veje.

D er A-pfel ist reif, jabelko je zrelo;  die A-pfel sind
reif, jabelka so zrela. —  Die Achst ist scharf, sekira je
ostra;  die Ach-ste sind scharf, sekire so ostre.  — Der
0-fen ist warm, peč je gorka;  die 0-fen sind warm,
peči so gorke.

č&t',

au An,

• •

au Au.

očesce;  die Aug-lein, očesca .— DieAu, loka;  dieAu-en, loke.

Die Auf-ga-be ist leicht, naloga je lahka;  die Auf-
ga-ben sind leicht, naloge so lahke.  — Das Au-ge ist
klar, oko je čisto;  die An-gen sind klar, oči so čiste.

72


e E

die Ei-chen, hrasti.  — Die Eu-le, sova ;  die Eu-len, sove;
der Ar-mel, rokav;  die Ar-mel, rokavi

Die Erb-se ist siiB, grah je sladek ;  die Erb-sen
sind siiB, grahi so sladki.  — Das Ei ist weiB, jajce je
belo;  die Ei-er sind weiB, jajca so bela.  — Die En-le
sehreit, sova vpije;  die En-len schrei-en, sove vpijejo.

Der I-gel, jez;  die I-gel, ježi. —  Der Ja-ger, lovec;
die Ja-ger, lovci.  — Jn-ni, juni (rožnik).  — Die En-te,
raca ;  die En-ten, race.  — Der II-tis ist flink, dihur je
uren;  die Il-ti-se sind flink, dihurji so umi.  — Ja-kob
und Jo-sef sind krank, Jakob in Jožef sta bolna.

73

g- G, h H, k K,

Die Gans, gos;  die Gan-se, gosi.  — Das Hans, hiša;
die Han-ser, hiše.  — Der Ko-nig, kralj;  die Ko-ni-ge,
kralji.  — I-da, Ida.

Das Haus ist hoch, hiša je visoka.  — Der Kai-ser
ist gii-tig, cesar je dobrotljiv.  — Die Gans ist weid,
gos je bela.

ch Ch

sten, kristjani.  — Der Christ-baum, božično drevesce;  die

Clirist-ban-me, božična drevesca.  — Die Giar-wo-clie, ve¬
liki teden.  — DerKreu-zer, krajcar;  die Kreu-zer, krajcarji.

Chri-sti-ne ist Tbrav, Kristina je pridna;  sie ist ein
ehrist-li-ches Mad-chen, je kristjanska deklica.

6 *

74

1 L

Der Lo-we, lev;  die Lo-wen, levi.  — Die Ler-che,
škrjanec;  die Ler-clieil, škrjanci.  — Das Lied, pesem;  die
Lie-der, pesmi.  — Die Lin-de, Ufa;  die Lin-den, lipe.

Der Lo-we ist wild, lev je divji.  — Die Ler-che
singt, škrjanec poje.  — Lau-ra ist brav, Lavra je pridna.

j cjf acA

Die Sen-se, kosa;  die Sen-sen, kose.  — Die Schu-le,
šola;  die Schu-len, šole. —  Der Stein, kamen;  die Stei-ne,
kamni.  — Die Spei-se, jed;  die Spei-sen, jedi.

Die Sen-se ist scharf, kosa je ostra.  — Der Sol-dat
mar-schiert, vojak koraka;  die Sol-da-ten mar-schie-ren,
vojaki korakajo.  — Die Schau-fel ist ei-sern, lopata je že¬
lezna;  die Sehan-feln sind ei-sern, lopate so železne.

S


75

t T, f F,

Die Tau-be, golob;  die Tau-ben, golobje.  — Der
Freund, prijatelj;  dieFreun-de, prijatelji. —Der Topf , lonec;
die Tbp-fe, lonci.  — Der Frosch, žaba ;  die Fro-sche, žabe.

Der Tisch-ler ho-belt, mizar obla;  die Tisch-ler
ho-beln, mizarji oblajo.  — Der Freund ist treu, prijatelj
je zvest.  — Chri-stof hat ei-ne Tau-be, Krištof ima goloba.

p P, r H, b B,

Der Pfau, pav;  die Pfau-en, pavi.  — Das Rad, kolo;
die Ra-der, kolesa.  — Das Buch, knjiga ;  die Bii-cher,
knjige.  — Der Pflug, oralo;  die Pflu-ge, orala.

Der Pfau ist stolz, pav je prevzeten.  — Das Rad ist
be-schla-gen, kolo je okovano.  — Das Buch ist rein, knjiga
je cista.  — Das Pferd tragt den Rei-ter, konj nosi jezdeca.

76

^ 'ff'  v v

Der Va-ter, oče; die Va-ter, očetje.  — Der Vo-gel,
ptič;  die Yo-gel, ptiči.  — Das Volk, ljudstvo ;  die Vol-ker,
ljudstva.  — Der Fiseh, riba;  die Fi-sche, ribe.

Der Vo-gel ni-stet, ptič gnjezdi;  die Vo-gel ni-sten,
ptiči gnjezdijo.  — Das Veil-chen duf-tet, vijolica diši;  die
Veil-chen dnf-ten, vijolice dišijo.  — Der bra-ve Franz
folgt dem Va-ter, pridni Franc uboga očeta.

/ns-  W w

Das Wort, beseda;  die Wor-ter, besede.  — DieWie-se,
travnik;  die Wie-sen, travniki.  — Der Wald, gozd;  die
Wal-der, gozdi.  — Die Ver-nnmft, pamet.  — Wen-zel,

Vencel.

Der Wolf lebt im Wal-de, volk živi v gozdu;  die
Wol-fe le-ben im Wal-de, volkovi žive v gozdu.  Er raubt
Scha-fe, ropa ovce ;  sie ran-ben Scha-fe, ropajo ovce.  OWolf,
dn bist ein Bo-se-wicht, o volk, ti si hudobnež!

% z

77

z Z

Die Zie-ge, koza;  die Zie-gen, koze.  — Der Zaun-
ko-nig, kraljiček;  die Zaun-kd-nige, kraljički.  — Der Zaim,
brzda;  die Zau-me, brzde.  — Der Zei-sig, čižek;  die Zei-
si-ge, cižki.

Der Zei-sig ist ein Vo-gel, čižek je ptič.  — Chri-
sti-an hat ei-ne klei-ne Zie-ge, Kristijan ima majhno
kozo.  — Der Zaun-kd-nig ist klein, kraljiček je majhen.

qu Qu

Die Clual, muka ;  die Clua-len, muke.  — Die Q,ua-ste,
čop;  die Q,ua-sten, čopi.  — Der Ka-fer, hrošč;  die Ka¬
fer, hrošči.

ftua-le nicht den Ka-fer, ne muči hrošča!  — Q,uak,
quak! ruft der Frosch, kvak, kvak! vpije žaba.  — Wo
bist du im Quar-tier? kje stanuješ?

78


X X y Y

Xa-ver, Ksaver;  — Xer-xes, Kserks.

Max und Xa-ver sind Brii-der, Maks in Ksaver sta
brata.  — Un-ser Nach-bar lieiBt A-le-xan-der, naš sosed
je Aleksander.  — Yp-si-lon.

A — Aller Anfang ist schwer.

Vsak začetek je težek.

B — Bete und arbeite!

Moli in delaj!

O — Christus ist der Erloser der Welt.

Kristus je odrešenik sveta.

D — Das Al ter muss man ehren, die Jugend lehren.

Starost se mora častiti, mladost pa učiti.

E — Es ist nicht alles Gold, was glanzt,

Ni vse zlato, kar se sveti.

F — Folgsam Kind, ein gntes Kind.

Ubogljiv otrok je dober otrok.

G — Got tes Auge sieht dich iiberall.

Božje oko te povsod vidi.

79

H — Hunger ist der beste Koch.

Lakota je najboljša kuharica.

I — In der Jugend lerne schon die Tugend.

Že v mladosti uči se čednosti.

J — Jeder kehre vor seiner Thiir.

Vsak pometaj pred svojim pragom.

K— Kinder, ehretVater nnd Mutter!

Otroci, spoštujte očeta in mater!

I* — Lerne von der Ameise, fleidig zn sein!

Uči se pridnosti od mravlje!

M— Morgenstunde hat Grold im Mnnde.

Bana, ura, zlata ura.

N — Nach der Arbeit ist gnt ruhen.

Po delu se dobro spi.

O — Oh ne Arbeit ist kein Lohn.

Brez dela ni plačila.

P — Pflanze in der Jugend fiir das Al ter!

Cepi v mladosti za starost!

Qu- Q,uak, quak! rnft der Frosch den ganzen Tag.

Kvak, kvak! vpije vedno žaba.

R — Rein und ganz, gibt schlechten Kleidern Glanz.

Cista in cela, tud ’ slaba obleka, sramote ne dela.

S — Schonheit vergeht, Tugend besteht.

Lepota zgine, čednost ne mine.

T — Trau, schau, wem!

Glej, komu zaupaš!

U — Unrecht Gut gedeihet nicht.

Krivično blago nima teka.

80

V — Verachte niemanden!

Ne zaničuj nikogar!

W— Wer nicht arbeitet, soli auch nicht essen.

Kdor ne dela, naj tudi ne je.

X — Xaver ist ein Tarifna me.

Ksaver je krstno ime.

Y  — Yp si Ion spricht man wie i, das lernt man oh ne

Miih\

Ipsilon glasi se kakor i, to vsak se lahko nauči.

Z — Zeit ist Gold.

Cas je zlato.

Nemški pravopis.

nn, mm.

Der Mann, mož;  die Manner, možje.  Das Lamm,
jagnje;  die Lam mer, jagnjeta.  Die Henne, kokoš.  Die
Sonne, solnce  — brennen, goreti (peci);  kom men, priti;
nennen, imenovati  — stumm, nem.

Die Sonne brennt, solnce peče.  Der Mann kommt,
mož pride.  Der Fisch ist stumm, riba je nema.

11 .

Der Stali, hlev;  die Stal le, hlevi.  Der Bali, žoga;
die Bal le, žoge.  Die Gal le, žolč  — knallen, pokati;
brili len, rujoveti  — stili, tiho;  hell, svetlo.

Der Bali talit, žoga pada.  Die Biich se knallt, puška

poka.

81

rr.

Der Herr, gospod;  die Herren, gospodje  — klirren,
rožljati;  irren, motiti se;  verwirren, zbegati—  durr, suho.

Das Pferd harrt auf den Herrn, konj čaka gospoda.
Die Sporen klirren, ostroge rožljajo.

tt.

Gott, Bog;  das Bett, postelja;  die Bet ten, postelje:
Der Schatten, senca;  das Futter, krma —  bit ten, pro¬
siti  — satt, sit.

Die Schnit ter in nen schneiden das Korn, ženjice
žanjejo žito.  Es kommt das Gewitter, nevihta se bliža.
Sie eilen mit schnellen Schritten heim, z urnimi ko¬
raki hitijo domov.

ss, 13.

Das Fass, sod;  die Ftisser, sodovi;  das Ross, konj;
die Ros Se, konji;  das Messer, nož;  die Gasse, ulica;
der Fluss, reka;  der Ful3, noga;  — las Sen, pustiti;
reiJSen, trgati  — nass, moker;  heifi, vroč.

Der Kna be hat ei ne Nuss, deček ima oreh.  Er
trennt die Nuss mit dem Mes ser, oreh razkolje z nožem.
Die Nuss ist siiJB, oreh " je sladek.

ff.

Das Schiff, ladija;  der Schiffer, čolnar;  die Ziffer,
številka  — hoffen, upati;  treffen, zadeti  — offen, odprt.

Das SchifF schwimmt auf dem Was ser, ladija plava
po vodi.  Die Schiffer hoffen auf gutes Wetter, mor¬
narji pričakujejo lepega vremena.

G

82

PP-

Die Lippe, ustnica;  die Rippe, rebro;  die Puppe,
punčika;  die Kappe, kapa  — nippen, srkati;  schleppen,
vlačiti.

Hopp, hopp, hopp! Pferdchen, laui' galopp! hop,
hop, hop! konjiček , dirjaj v skok!

ck (kk).

Der Rock, suknja;  die Ročke, suknje;  der Rock,
kozel;  der Acker, njiva;  der Biicker, pekar  — backen,
peči;  flicken, krpati.

Die Ba cker ba cken Sem mehi, pekarji pečejo žemlje.
Wer flickt den Rock? kdo krpa suknjo?  Hacke d en
Zu cker in Stii cke, razsekaj sladkor na kosce!

tz (zz).

Der Spatz, vrabec;  die Katze, mačka;  die Tatze,
taca  — putzen, cediti;  sitzen, sedeti;  kratzen, praskati
— spitzig, špičasto.

Dort sitzt die niitzliche Katze, tam. čepi koristna
mačka.  Sie putzl sich mit der Tatze, čedi se s taco.
Die Krallen der Tatze sind spitzig, kremplji na taci so
špičasti.  Spatzen, schiitzet euch vor Katzen! vrabci,
varujte se maček!

clicL 00-

Der Aal, jegulja;  das Aas, mrhovina;  das Paar,
par;  die Saat, setev;  das Haar, las;  der Saal, dvorana;
das Boot, čoln;  das Moos, mah.

83

Der Aal ist. ein Fiscb, jegulja je riba.  Der Saal
ist geraumig, dvorana je prostorna.  Die Saat ist griin,
setev je zelena.  Das Moos wachst auf der Er de, mah
raste na zemlji.

ee.

Der Schnee, sneg;  das Meer, morje;  der See, je¬
zero;  die See le, duša;  die Allee, drevored;  der Kaf fee,
kava  — leer, prazen.

Die Baume in den Al le en sind im Winter laub-
los, drevesa v drevoredih so po zimi brez listja.  Al les ist
mit Schnee bedeckt, vse je se snegom pokrito.

ie, ieh.

Die Biene, čebela;  die Stiege, stopnice;  die Fliege,
muha  — lieben, ljubiti  — dasVieh. živina  — ziehen, vleči.

Die Bienen sind niedlich, čebele so nežne.  Sie flie-
gen auf die Wiesen und ziehen den Saft aus den
Blumen, letajo na travnike in srkajo sok iz cvetic.

ah, ah, eh, oh, oh, uh, iih — ih.

Der Zahn, zob;  die Ahre, klas;  das Jahr, leto  —
zahm, krotek.  — Der Lehm, il  — zehn, deset;  mehr,
več.  — Der Sohn, sin;  die Hohle, brlog.  — Die Uhr,
ura;  die Milille, mlin  — rahen, počivati;  blilhen, cve¬
teti  — ihr, vi.

Ehre den Lehrer, spoštuj učenika!  Befolge seine
Lehren, izpolnuj njegove nauke!  Im Friihlinge kommt
der Bar aus der Hoh.le, pomladi pride medved iz brloga.
Der Maher maht das Gras, kosec kosi travo.

84

th.

Das Tki er, žival;  das Tlial, dolina;  der Th.au, rosa;
der Athem, sapa;  das Thor, vrata  — athmen, dihati.

Das Thor ist ein Theil des Hauses, vrata so hišni
del.  Die Hausthiere weiden im Tila le, domače živali
se pasejo v dolini.

Nazorni nauk.

I. Šola. Die Schule.

Miza je Šolsko orodje. Der Tisch ist ein Schul-
fjerdth.

Stol, der Stuhl;  tabla, die Tafel;  stojalo, das Gestell;
kreda, die Kreide;  goba, der ScJmamm;  klop, die Bank;
knjiga, das Budi;  ploščica, die Schiefertafd;  pisalo, der
Griffel;  ravnilo, das Lineal;  papier, das Papier;  pero, die
Feder;  svinčnik, der Bleistift;  črnilo, die Tinte;  črnilnik,
das Tinten/ass;  podoba, das Bild.

IDer Tora-ve Sclxttler.

Sobald zur Schul’ das Glocklein schlagt, so greif’ ich
nach dem Buche, und alles ist zvrecht gelegt, dass ich niclit
tange suche.

Und in der Schule merk’ ich auf, damil ich alles leme,
d’rum hat tnich auch, ich ivette d’rauj’, mein Lehrer schon
recht gerne.

85

2. Človek. Der Mensch.

st) Telo. Der Leilo.

Glava je del telesa. Der Kopf ist ein Theil des
Leibes.  — Roka, die Hand;  noga, der Fuji;  čok (trup),
der Rumpf.

Obraz je del glave. Das Angesicht ist ein Theil
des Kopfes.  — Lasje, die Haare;  čelo, die Štirn;  oči, die
Augen;  ušesa, die Ohren;  lice, die Wange;  nos, die Nase;
usta, der Mund;  ustne, die Lippen;  brada, das Kinn;
zobje, die Zdhne;  jezik, die Zunge.

Palec je del roke. Der Daumen ist ein Theil der
Hand.  — Kazalec, der Zeigefinger;  sredinec, der Mittel-
finger;  prstanec, der Goldfinger;  mezinec, der Olirfinger.

Stegno je del noge. Der SchenJcel ist ein Theil
des Fufies.  — Koleno, das Knie;  meča, die Wade;  peta,
die Ferse;  podplat, die Sohle;  prsti, die Zehen.

Prsi so del čoka. Die Brust ist ein Theil des
Rumpfes.  — Trebuh, der Bauch;  pleča, die Schultern;
hrbet, der Rucken.

To) čuti. Die Sirme.

Sneg je bel. Der Schnee ist weifi.  Vidim ga, imam
Vid. Idi sehe ihn, ich habe ein Gesicht.  — Tič poje. Der
Vogel singt.  Slišim ga*, imam sluh. Ich kore ihn, ich
habe ein Gehiir.  — Hruška je sladka. Die Birne ist suJ3.
Diši mi, imam okus. Sie schmeckt mir, ich habe einen
Geschmack.  — Vijolica lepo diši. Das Veilchen riecht
angenehm.  Voham jo, imam voh. Ich rieche sie, ich habe

86

einen Geruch.  — Igla je špičasta. Die Nadel ist spitzig.
Tipam jo. imam tip. Ich fuhle sie, ich habe ein Gefiihl.
Ich habe fiinf Sinne: Gehor und Gesicht,

Geruch und Geschmack und Gefiihl.

Ich spotte des Blinden und Tauben nicht,

Er hat ja der Not schon so viel.

3. Jed in pijača. Speise und Trank.

Kruh je tečen. Das Brot ist nahrhaft.  Juha je čista.
DieSuppe ist Mar.  Meso je slastno. Das Fleisch ist schmack-
haft.  Zelenjava je zdrava. Das Gemuse ist gesund.  Pe¬
čenka je dohra. Der Braten ist gut.  Sadje je sočnato.
Das Obst ist saftig.  Mleko je sladko. Die Milch ist siifi.
Maslo je mehko. Das Schmalz ist tveich.  Slanina je slana.
Der Speck ist salzig.  Sir je masten. Der Kaše ist fett.
Olje je tekoče. Das 01 ist flussig.  Kis je kisel. Der Essig
ist sauer.  Voda je mrzla. Das Wasser ist frisch.  Pivo je
grenko. Das Bier ist bitter.  Vino je močno. Der Wein
ist stark.  Kava je grenka. Der Kaffee ist bitter.  Sladkor
je sladek. Der Zucker ist siifi.

Rathsel.

Oben spitzig, unten breit,

Durcb und dureh voli Sufrigkeif. Was ist das?

4. Obleka. Die Kleidung.

Srajca je platnena. Das Remd ist leinen.  Hlače so
suknene. Die Beinkleider sind tuchen.  Životnik je žameten.
Die Weste ist sammten.  Suknja je trdna. Der Rock ist

87

dauerhaft.  Robec je svilnat. Das Tilchel ist seiden.  Peča
je bela. Das Kopftudi ist iveifi.  Klobuk je gladek. Der
Hut ist glatt.  Slamnik je pleten. Der Strohhut ist geflochten.
Kapa je kosmata. Die K app e ist behaart.  Rokovice so
volnate. Bie Handschuhe sind ivollen.  Nogovice so bom-
bažaste. Bie Strump/e sind baumivollen.  Čevlji in škornje
so usnjati. Bie Schuhe und Stiefel sind ledern.  Plašč je
podvlečen. Der Mantel ist gefuttert.  Kožuh je kosmat.
Bar Pelz ist behaart.

Wer auf dem Kopf hal seinen Hut,

Dem steht er noch einmal so gut,

Wenn er ihn oft herunter thul.

5. Stanovanje. Die Wohnung.

Hiša je naše stanovališče. Bas Haus ist tmsere Woh-
nung.  — Podstava je del hiše. Der Grund ist ein Theil
des Hauses.  Zid, die Mauer;  streha, das Bach;  vrata, das
Thor;  veža, das Vorhaus;  klet, der Keller;  kuhinja, die
Kuche;  stopnice, die Stiege;  izba (soba), das Zimmer;
dimnik, der Raučhfang;  ..podstrešje, der Dachboden.

Stena je del izbe. Bie Wand ist ein Theil des
Ztmrners.  Tla, der Fufiboden;  strop, die Dedce;  duri, die
Thiir;  okno, das Fenster;  peč, der Ofen.

Miza je hišna oprava. Der Tisch ist ein Zimmer-
gerath.  Stol, der Studil;  klop, die Bank;  omara, der Kasten;
skrinja, die Truhe;  ogledalo, der Spiegel;  ura, die Vhr;
podoba, das Bild;  postelja, das Bett.

88

Prt je mizna oprava. Das Tischtudi ist ein Tisch-
gerdth.  Žlica, der Loffel;  nož, d as Messer;  vilice, die Gabel;
kupica, das Trinkglas;  krožnik, der Teller;  skleda, die
Schussel.

Ljudje stanujejo v vaseh, trgih in mestih. Die
Menschen wohnen in D orfer n, Mdrkten und Stadten.

Ulice, die Gasse;  vodnjak, der Brunnen;  drevored,
die Allee;  šola. das Schulhaus;  cerkev, die Kirche;  bol¬
nišnica, das Krankenhaus;  gostilnica, das Wirtshaus;  vojaš¬
nica, die Kaserne;  hiša, das JVohnhaus;  hlev, der Stali;
skedenj, die Scheuer.

Uganjki.

Kdo je povsod doma?

Šviga, švaga, čez dva praga. Kaj je to?

6. Cerkev. Die Kirche.

Zvonik je visok. Der Thurm ist hoch.  Zvon je bro¬
nast. Die Glodie ist ehern.  Ura je železna. Die Uhr ist
eisern.  Oltar je kamniten. Der Altar ist steinern.  Križ je
lesen. Das Kreuz ist holzern.  Podoba je malana. Das
Bild ist gemahlt.  Svečnik je' srebern. Der Leuchter ist
silbern.  Spovednica je lesena. Der Beichtstuhl ist holzern.
Krstni kamen in kropilnik sta kamnena. Der Taufstein
und der Weihkessel sind steinern.  Prižnica je okrogla. Die
Kanzel ist rund.  Orgle so glasne. Die Orgel ist lauttonend.
Pokopališče je obzidano. Der Friedhof ist ummauert.
Spominek je lep. Das Denkmal ist schon.

Uganjka.

Kdo pride prvi v cerkev?

89

7. Človeška doba. Das Lebensalter.

Dete je majhno. Das Kind ist klein.  Deček je živ.
Dar Knabe ist lebhaft.  Deklica je pohlevna. Das Mad-
chen ist demuthig.  Mladenič je čvrst. Der Jungling ist
kraftig.  Devica je ponižna. Die Jungfrau ist bescheiden.
Mož je previden. Der Mann ist Uug.  Žena (gospa) je
skrbna. Die Frau ist sorgsam.  Starček je izkušen. Der
Greis ist erfahren.  Starka je pobožna. Die Greisin ist fromm.

Uganj ka.

Kdo hodi zjutraj po štirih, opoludne po dveh in zvečer
po treh?

8. Družina. Die Familie.

Oče so dobri. Der Vater ist gut.  Mati so dobrot¬
ljivi. Die Mutter ist gutig.  Sin je ubogljiv. Der Sohn ist
folgsam.  Hči je postrežljiva. Die TocMer ist dienstfertig.
Brat je miroljuben. Der Bruder ist friedfertig.  Sestra je
marljiva. Die Schwester ist eifrig.  Ded (stari oče) so stari.
Der Grofivater ist alt.  Babica (stara mati) so bolni. Die
Grojhnutter ist krank.  — Sorodniki, die Verwandten:  vnuk
in vnuka, der Enkel und die Enkelin;  strijc, der Onkel;
teta, die Tante.  — Posli, die Dienstboten:  hlapec, derKnecht;
dekla, die Magd.

Wie wol ist meinern Uerzen, wie heiter ist mein Sinn,
wenn ich bei meinern Vater und meiner Mutter bin!

Jeli idili sie immer lieben und stets gehorsam sein, ich
idili sie nie betruben, dass sie sich meiner freu’n.

Kathsel.

Welcher Knecht verdient keinen Lohn?

c*

90

9. Stanovi. Die Stande.

Duhovnik, der Priester;  učenik, der Lehrer;  krnel,
der Bauer;  zdravnik, der Arzt;  uradnik, der Beamte;
trgovec, der Kaufmanu;  vojak, der Soldat;  rokodelec, der
Eandiverker;  služabnik, der Diener;  mornar, der Schijf-
rnann;  voznik, der Fuhrmann;  pastir, der Hirt.

!0. Rokodelci. Die Handwerker.

Mlinar melje. Der Muller mahlt.  Pekar peče. Der
Bdcker backt.  Mesar kolje. Der Fleischer schlachtet.  —
Krojač šiva. Der Schneider nalit.  Čevljar reže. Der Schuster
schneidet.  Klobučar gladi (lika). Der Hutmacher bugelt.
Barvar barva. Der Farber farbt.  Tkalec tke. Der Weber
ivebt.  Suknar tudi tke. Der Tuchmacher webt audi.  Strojar
stroji. Der Gerber gerbt.  — Zidar zida. Der Maurer mauert.
Tesar teše. Der Zimmermann zimmert.  Mizar obla. Der
Tischler hobelt.  Kovač kuje. Der Schmied schmiedet.  Ključav¬
ničar pili. Der Schlosser feilt.  Steklar reže. Der Glaser
schneidet.  Lončar suši. Der Hafner trocknet.  Kolar upoguje.
Der Wagner biegt.  Vrvar prede. Der Seiler spinnt.

IDer Zimmermann.

Ich bin ein kleiner Zimmermann, ich baue, was
ich bauen kann; ich baue eine Brucke fest und hoch,
und habe kleine Hande noch.

Ich brauche keine Nagelein, die Brucke fallt mir
doch nicht ein; schnell ist die Arbeit auch vollbracht,
seht her, die Brucke ist gemacht!

(Otroci narede most z rokami.)

91

II. Živali. Die Thiere.

a) Domač© živali. IDie Ha/ustliiere.

Krava je domača žival. Die Kuk ist ein Haus-
thier.  Vol, der Ochs;  tele, das Kolb;  konj, das Pferd;
osel, der Esel;  ovca, das Schaf;  jagnje, das Lamm;  koza,
die Ziege;  prašič, das Schwein;  pes, der Rund;  mačka,
die Katze;  petelin, der Hahn;  kokoš, die Henne;  pišče,
das Kuchlein;  gos, die Gans;  raca, die Ente;  golob, die
Taube;  pav, der Pfau.

To) IDivje živali. IDie -vilden THiere,

Zajec je divja Žival. Der Rase ist ein wildes Thier.
Srna, das Pek;  jelen, der Hirsch;  lisica, der Fuchs;  volk,
der Wolf;  medved, der Bar;  lev, der Ldwe;  tiger, der Tiger.

c) Ftice. IDie "\7*6g:el.

Krokar je ptič; je črn. Der Rabe ist ein Vogel ; er
ist sclmarz.  Vrana je siva. Die Krake ist grau.  Kavka
je črna. Die Dokle ist sclmarz.  Pastaričica je sivkasta.
Die Bachstelze ist graulick.  Kos je črn. Die Amsel ist
sclmarz.  Slavec je rujav. Die Naclitigall ist braun.  Kralj li¬
ček je rujav. Der Zaunkonig ist braun.  — Senica, die
Meise;  škrjanec, die Lerche;  kalin, der Gimpel;  vrabec,
der Sperling;  lišček, der Stieglitz;  ščinkovec, der Fink;
kanarček, der Kanarienvogel;  lastovka, die Schwalbe;  kuko-
vica, der Kulcuk;  kljunač, die Sclmepfe;  jastreb, der Ha-
bicht;  orel, der Adler;  sova, die Eule.

Kathsel.

Welcher Konig kann nicht sprechen?

d.) IRiToe. UDie PisoHe.

Karp je riba. Der Karpfen ist ein Fisch.  Ščuka,
der Redit;  jegulja, der Aal;  slanik, der Haring;  polenovka,
der StocJcfisdi.

e) IDr-ag 1 © živali. Andere THiere.

Gaščerica, die Mdechse;  slepec, die Blindschleiche;
kače, die Schlangen;  žaba, der Frosch.  — Hrošč, der Kafer;
metulj, der Schmetterling;  sviloprejka, der Seidenspinner;
bučela, die Biene;  mravlja, die Ameise;  muha, die Fliege;
kobilica, die Heuschreeke.  — Pajk, die Spinne.  — Rak, der
Krebs.  — Deževnica, der JRegemvurm;  pijavka, der Blut-
egel.  — Polž, die Schnecke.

*

* *

Die Tauben fliegen,

Die Scbnecken kriecben,
Die Katzen krallen,

Die Huiide bellen,

Die Bienen summen,

Die Baren brummen,
Die Esel tragen,

Die Pferde scblagen,
Die Lercben singen,
Die Rebe springen.

12. Rastline. Die Pflanzen.

a) IDrevje. 3Di© Baume.

Jablana je sadno drevd. Der Apfelbaum ist ein
Ohstbaum.  Hruška, der Birnbaum;  črešnja, der Kirsch-
baum;  češplja, der Zivetsdikenbaum;  oreh, der Nussbaum;
kostanj, der Kastanienbaum.

Smreka je gozdno drevo. Die Fichte ist ein Wald-
baum.  Lipa, die Linde;  hrast, die Mehe;  breza, die Birke;
bukev, die Bucke.

93

Deli drevesa so: korenina, deblo, veje, listje,
cvet, sad. Die Theite des Baumes sind: die Wurzel, der
Stamm, die Aste, das Laub, die Bliite, die Frucht.

Na vsaki prostorček zasadi drevo,

Ga zrejaj, dobiček dajalo ti bo!

"to) G-rmovje. IDIe Straiactoer.

Vinska trta je grm. Der Weinstock ist ein Straneh.
Grozdjiče, der Johannisbeerstraneh;  malinjek, der Himbeer-
strauch;  bezeg, der Holunder;  brinje, der Wacholder;  leska,
der Haselstrauch.

c) Okretiče. ZDie Blumen.

Lilija je cvetica, je bela. Die Lilie ist eine Blume,
sie ist wei/3.  Šmarnica je bela. Das Maiglockchen ist weifi.
Kakšen je zvonček? Wie ist das Schneeglockchen?  Solnč-
nica je rumena. Die Sonnenblume ist gelb.  Kakšna je tro¬
bentica? Wie ist die Schlussdblume?  Nagelj je rudeč. Die
Netite ist roth.  Kakšna je potonika? Wie ist die Pfingst-
rose?  Rožmarin je zelen. Der Rosmarin ist grun.  Plavica
je modra. Die Kornblume ist blau.  Kakšna je potočnica?
Wie ist das Vergissmeinnicht ?' Vijolica je višnjeva. Das

Veilchen ist violett.  „ .

Rathsel.

Erst wei6 wie Schnee, darm grun wie Klee, dann roth wie

Blut, schmeckt allen Kindern gut; was ist das?

*

5|e *

Welches Glockchen hat, keinen Laut ?


Mladini.

Jablane, hruške in druge čepe
Cepi v mladosti za stare zob6!

94

d.) Poljščina, in povertnina.

IPeld.- und O-artenfr-Ciciite-

Pšenica je Žito. Der Weizen ist ein Getreide . Rež,
der Boggen (das Kom);  ječmen, die Gerste;  oves, der
Hafer;  proso, die Birse;  koruza, der Mais;  ajda, der
Buchiveizen.

Grah je sočivje. Die Erbse ist eine Hiihenfrucht.
Leča, die Linse;  fižol, die Fisole.

Lan, der Flachs;  konoplja, der Hanf;  detelja, der
Klee;  trava, das Gras.

Krompir, die Kartojfel;  koren, die Mohre;  zelje, das
Kraut;  pesa, die rothe Bube;  salata, der Salat;  kumara,
die Gurke;  redkev, der Rettig;  čebula, die Ziviebel;  česen,
der Knoblauch.

Uganjke.

Koliko grahov gre v en lonec?

*

* *

Kdaj kmet repo seje?

*

* *

Bratec na bratcu stoji,

Zobljeta zrna,jedi.

Eden jih mane,

Drug’ se ne gane.

(3. Kmetijsko orodje. Das Feldgerath.

Voz, der Wagen;  plug, der Pflug;  brana, die Fgge;
cep, der D-reschflegel;  velnica, die TVurfschaufel;  rešeto,
die Reuter;  koš, der Tragkorb;  vrv, das Seil;  kosa, die
Sense;  srp, dieSichel;  sekira, dieAchst;  lopata, die Schaufel;

95

vile, die Mistgabel;  grablje, der Bechen.  — Kad, die Wanne;
škaf, d as Schaff;  korec, der ScMpfer;  vrč, der Krug.  —
Uzda, die Halfter;  vajet, das Leitseil;  sedlo, der Sattel;
jarem, das Joch;  komat, das Kummet.  — Trlica, dieFlachs-
breche;  motovilo, die Haspel;  jerbas, der Korb.  — Kladivo,
der Hammer;  klešče, die Zange.

Uganjka.

Štirje se po vasi gonijo, pa drug druzega ne vjame; kdo so ti?

14. Zemlja. Die Erde.

Vrt, der Garten;  polje, das Feld;  njiva, der Acker;
travnik, die JViese;  steza, der Steig;  cesta, die Stroji e;
gozd, der Wald;  hrib, der Hugel;  gora, der Berg;  dolina,
das Thal.

Voda, das Wasser:  studenec, die Quelle;  potok,
der Bach;  reka, der Fluss;  jezero, der See;  morje, dasMeer.

Železo je kovina. Das Eisen ist ein Metali.  Svinec,
das Blei;  kotlovina, das Kupfer;  srebro, das Silber;  zlato,
das Gold.

Kamenje, die Steine;  il, der Thon;  sol, das Salu;  šota,
der Torf;  premog, die Steinkohle.

Uganjka.

Če prideneš, manjše je; če odvzameš, večje je. Kaj je to?

15. Zrak. Die Luft.

Veter, der Wind;  rosa, der Thau;  slana, der Beif;
megla, der Nebel;  oblaki, die Wolken;  dež, der Begen;
sneg, der Schnee;  toča, der Hagel;  led. das Eis;  mavrica,

96

der Regenbogen;  zarja, die Morgendammerung;  mrak, die
Abenddammerung;  vihar, der Stunmvind;  nevihta, das ZJn-
gemtter.

Solnce, die Sortne;  luna, derMond;  zvezde, die Sterne.

Uganjki.

Katera voda se lahko v rešetu nosi?

*

* *

V grdem vremenu se sprehajam, v lepem v kotu ležim.

16. Čas. Die Zeit.

Dan, der Tag;  noč, dieNacht;  ura, dieStunde;  minuta,
die Minute;  sekunda, die Sekunde;  teden, die Woche;  mesec,
der Monat;  leto, das Jahr.

Dan, der Tag:  jutro, der Morgen;  poludne, der
Mittag;  večer, der Abend.

Teden, die Woche:  nedelja, der Sonntag;  ponedeljek,
der Montag;  vtorek, der Dienstag;  sreda, der Mittwoch;
četrtek, der Donnerstag;  petek, der Freitag;  sobota, der
Samstag.

Leto, das Jahr:  pomlad, der Fruhling;  poletje, der
Sommer;  jesen, der Herbst;  zima, der Winter.  — Prosinec
(januvar), svečan (februvar), Februar;  sušeč(marcij),

Mdrz;  mali traven (april), April;  veliki traven (maj), Mai;
rožnik (junij), Juni;  mali srpan (julij), Juli;  veliki srpan
(avgust), August;  kimovec (september), September;  vinotok
(oktober), Oktober;  listopad (november), November;  gruden
(december), Dezember.

Uganjka.

Katera ura nima koles?

Lesebuch

1. Morgengebet.

Behut’ uns, Herr, auch diesen Tag,

Dass uns kein Ubel treffen mag.

Mach’ unser Herz von Siinden rein
Und lehr’ uns dir gehorsam sein.

2. Abendgebet

Meine Auglein fallen zu,

Lieber Vater, wache du!

Ohne Sorgen schlummern wir,

Wenn du stehst an unsrer Thiir.

3. Die Biene und das Schaf.

„Hast du wolil einen groI3erenWohlthater unter
den Thieren als uns?“ fragte die Biene den Men-
sehen.

„Ja wohl!“ antwortete dieser.

„Und wen?“ fragte die Biene.

„Das Schaf! Seine Wolle ist mir nothwendig,
dein Honig ist mir nur angenehm.“

98

4. Die hoflichen Knaben.

Ein Wanderer kam in ein Dorf. Mehrere Knaben
spielten am Wege. Dev Wanderer gieng ihnen zu. Die
Knaben tvichen gleich links und redila aus und machten
P/atz. Alle griifiten freundlidi den Fremden. Keiner
behie/t die Mutze auf dem Kopfe. Dariiber freule sich
der Mann sehr.  — Nun fragte er um den Weg nach
dem ndchsten Dorf e. Sogleich ivollten ali e Knaben den
Weg ihrn zeigen. Einer von ihnen begleitete den Frem¬
den bis auf den richtigen Weg.

Das ivaren ctvtige und hdfiiche Knaben.

5. Der Kuckuck.

Kuckuck! Kuckuck! ruft’s aus dem Wald.
Lasset uns singen, tanzen und springen, Friihling,
Fruhling wird es nun bald!

Kuckuck, Kuckuck, lasst nicht sein Schrein:
Komm in die Felder, Wiesen und Walder! Friih-
ling, Fruhling, stelle dich ein!

Kuckuck, Kuckuck, trefilicher Held! Was du
gesungen, ist dir gelungen: Winter, Winter raumet
das Feld.

6. Sei ehrlich.

Heinrich fand auf der Strafie ein Messer. Das Messer
halte zwei Klingen und ein weiOes Heft. Es gefiel ihm. Er
gieng zum nachsten Strauch und schnitt sich eine Ruthe.

99

Da kam ein Mann des Weges. Er blickte auf den
Boden, als ob er etwas suche. Heinrich sah den Mann
und dachte: Gewiss hat der das Messer verloren. Er
trat zu dem Manne hin und fragte: »Was suchet Ilir?«

Der Mann sprach: »Ein Messer mit zwei Klingen
und einem weil3en Heft.«

Heinrich: »Sehet! diesesMesser habe ich gefunden;
ist es Euer?«

Der Mann: »Ja, das ist mein Messer. Ich danke
dir, dass du ehrlich warst.«

Heinrich: »Man muss ja ehrlich sein, denn in der
Schule lernte ich den Spruch: Ehrlich wahrt am
langsten!«

7. Der Wolf und die Ziege.

Erne Ziege weidete ober einem hohen Felsen. Ein Wolf
erblickte sie von unten. Er ivollte sie fressen. Vergeblicli
versuchte er, zu ihr zu hmrnen. Deshcdb lockte er sie herab.
Er rief ihr zu: ,,Liebe Ziege! ist es dir nicht schwindelig
so hoch da oben? Wie leicht konntest du herabfallen! Steige
doch vorsichtig zu mir herab, da unten ist sehr schones
Gras!“ Die Ziege aber merkte, was der Wolf wollte. Sie
sprach: „Ich danke dir; mein Leben ist mir lieber, als dein

gutes G? as. Trau, schau, wem!

8. Das Kletterbiiblein.

Steigt das Biiblein auf den Baum, o so hoch,
man sieht es kaum. Schliipft von Ast zu Astchen
hin zum Vogelnestchen.

100

Ui! da lacht es, hui! da kracht es, plumps! da
liegt es unten! Denkspruch.

Nimmst du dem Vogel Nest und Ei,

Ist’s mit Gesang und Obst vorbei.

9. Der unredliche Max.

Max war ein unredlicher Knabe. Wo er etwas
fand, behielt er es fiir sieb.

Eines Morgens gieng er an einer Schmiede

vorbei. Nicht weit von der Thiir lag eine eiserne

Kette. Diese wollte er stelilen. Max schaute erst

umher, ob ihn niemand sebe. Dann grifF er schnell

nach der Kette. „Au!“ schrie er auf und liefi die

Kette wieder fallen. Sie war gltihend hei!3 und er

hatte sich alle fiinf Finger verbrannt. Der Schmied

borte den Scbrei, kam aus der Schmiede heraus

und sagte: „Recht ist dir gescbeben, dass du

deine Diebstinger verbrannt bast. Merke dir:

Fremde Sachen riihrt ein braver Mann
So wenig wie ein gltihend Eisen an.“

10. Bruder und Schwester.

B rud er: Sieh, Schiv ester chen, den schonen Apfel
hierl O konim und iss ihn doch mit mir!

Schiv ester: D as voill ich, Bruder chen $ ali ein mas
geb’ ich dir daftir?

101

B rti d er: Nichts! nichtsl  — Denn dJ3’ ich ihti
allein, so tviirde er mich niclit, erfreidn, und mocht’
er zehnmal grofi er sem. TheiV icli ihn aber hiibsch
mit dir, so schmeckt die Hčilfte besser mir.

fl. Der Knabe im Walde.

Ein Knabe lief in den Wald. Da rief ihm die Eiche
zu: »Komm, lege dich in meinen Schatten!« Der Knabe
antwortete freundlich: »Schonen Dank! wenn ich zuriick-
komme, will ich es thun; jetzt bin ich noch nicht
mude.«

Darauf kam er zu der Maiblume. Die sprach:
»Komm zu mir und rieche mich!« Der Knabe gieng
hin, und weil sie so lieblich roch, sprach er: »Mai-
blumchen, ich will dich mitnehmen zu meiner Mutter.«
Die Blume war zufrieden.

Nun erblickte er die rothe Erdbeere. Die rief ihm
auch zu: »Komm, pfliicke mich; ich bin reif!« Da ant-
wortete der Knabe: »Erdbeerchen, ich will dich mit¬
nehmen und meiner Schwester geben.« Sie lieC sich
gerne brechen.

Zuletzt kam der Knabe zu der Tollkirsche. Auch
diese rief ihm zu: »Komm, iss mich; ich bin reif!«
Der Knabe aber antwortete: »Ich will dich nicht essen;
du siehst mir giftig aus. Aber ich will dich abbrechen

*

und meinem Vater zeigen; der kennt dich besser
als ich.«

102

12. Rosettchen.

Rosettchen will zum Kramer laufen
Und fiir die Puppe Kleider kaufen;

Da trifft es einen blinden Mann
Mit einem kleinen Madchen an.

Es legt das Geld ihm in den Hut.

Rosettchen ist halt brav und gut!

Es zieht zu Haus der Puppe dann
Die alten Kleider wieder an.

13. Kind und Kuh.

K in d: „Kuh, die iceifie Milch um giebst, bist ja
heute sehr bctriibt; sprangst auf der griinen Weide
doch gestern so fr oh mit dem Kdlbchen noch; heute
sprichst du kfdg/ich: Muh, muh! Sag’, was fehlt dir,
liebe Kuh ?“

K u h: „Ach, der Fleischer ist friih gekommen, hal
mir mein buntes Kdlbchen genommen, lietzte die bosen
Hunde ihm nach, gab ihm gar manchen harten Schlag.
Kind, darfst fr oh bei den El ter n sein, Fleischer macht
todt das Kdlbchen mein 1“

14. Allerlei Farben.

Hort zu! Der Schwan ist weil3 wie Schnee, das Katz-
chen bunt und grtin der Klee; die Rose roth, der Esel grau,
der Senf ist gelb, das Veilchen blau. Der Pfau hat scbwarze
Strumpf’ und Schuli’, ein g-oldgesticktes Kleid dazu. MOcbt’
wissen, wer das Kleid geinaeht? Ich hatt’s so schon nicbt
ausgedacht.

103

15. Der gute Bruder.

Wilhelm stand vor dem Garten des Nachbars.
Der Nachbar rief den Knaben hinein. Er pfliickte
eben Pfirsiche und reichte zwei dem Wilhelm. Der
Knabe dankte, legte beide in sein Hiitlein und
lief eilends heim. Zu Hause hatte er zwei kleine
Geschvvister; diese waren krank. Wilhem fragte
zuerst die Mutter, ob die Kranken auch Pfirsiche
essen diirfen. Die Mutter bejahte es. Da gieng
er leise zu ihren Betten und gab jedem einen
Pfirsich. Sie nahmen die Pfirsiche und a!3en sie
mit Lust. Wilhelm wurde aber sehr vergniigt, als
er sah, dass die Pfirsiche seinen Geschwistern
wohlschmeckten.

Geschvvister sollen grofi und klein
Unter sich stets liebreich sein.

16. Kind und Nessel.

Kind: »Krautlein, ich pflucke dich!«

Nessel: »Thust du das, so rach’ ich mich.«

Kind: »Pflanzchen, du machst wohl Scherz?«

Nessel: »Scherz? ach nein, aber Schmerz! Denn
deine zarte Hand wird dir von mir verbrannt!«

Nessel im Grase steht, Kind auf- und abwarts geht.
Da greiffs in seinem Wahn tolldreist die Nessel an, aber
es wird belehrt:

Fuhlen muss, wer nicht hort.

17. Der Vogel am Fenster.

An das Fenster klopft es: pick! pick! Macht mir doch
auf einen Augenblick. Dick fdllt der Schnee, der Wind geht
kolt, habe kein Futter, erfriere bald. Liebe Leute, o lasst
mich ein, will auch immer redit artig sein.

Sie liefien ihn ein in seiner Noth; er snchte sich man-
ches Krumchen Brot, blieb frolilich manche Woche da. Doch
als die Sonne dur eh’ s Fenster sah, da safi er immer so
traurig dort; sie machten ihm auf: husch! war er fort.

18. Rathsel.

Es fallt herab vom Himmel, sieht weifi aus, wie
der Scliimmel, ist wie ein Bettchen weieh, zerflieBt
zu Wasser gleich und macht dann nass — was ist das ?

19. Tanne und Birke.

Mehrere Kinder redeten einmal von den schonen
Baumen. Da sagte Karl: „Wisst ihr auch, welches
der schonste Baum auf der Welt ist ? “ Die kleine
Johanna rief schnell: „0, das ist der Christbaum,
der so viele Lichter und herrliche Sachen fiir die
Kinder tragt.“ Und alle sagten: „Ja, ja, das ist
der Christbaum!“

Karl fragte wieder: „Welclies ist aber der

garstigste Baum?“ Und der schlimme Franz rief

105

gescliwind: „Das ist der Ruthenbaum! Ja, das
ist die Birke, denn aus ihren Zweigen macht man
Ruthen. “

Die Kinder lachten; sie wussten wohl, dass
Franzens Mutter eine Ruthe fur den schlimmen
Buben brauche.

20. Gebet zum heiiigen Christ.

Du lieber heil’ger, frommer Christ,

Weil heute dein Geburtstag ist,

Drum ist auf Erden weit und breit
Bei allen Kindern frohe Zeit.

O segne mich! ich Mn noeh klein,

O mačke mir das Herze rein!

O bade mir die Seele hell
In deinem reiehen Himmelsquell!

21. Das Baumchen.

Ein Baumchen trug sehon jung und zart viel Friichte
von der besten Art. Der Gartner sah’s mit Freuden an
und alte lobten’s, die es sah’n. Seid, Kinder , diesem
Baumchen gleich, seid stets an allem Guten reieh! Das
uiird der Eltern Herz erfreu’n und euch der Weg zum
Glucke sein..

106

22. Pferd und Ziege.

Ein Pferd und eine Ziege standen in einera Stalle bei-
sammen. Das Pferd liel3 sich sein Futter wohlschmecken
und war froh, die Ziege aber stand traurig neben ibra
und seufzte. Das Pferd, welches die Ziege sehr lieb
hatte, fragte: »Was seufzest du?« Die Ziege antvvortete:
»Ach, ich bin hungrig und habe keinen Bissen Futter
mehr. Wie fangst du es an, dass du noch immer Futter
hast, vvenn meine Raufe schon leer ist und ich hungern
rnuss, wenn du noch issest?«

Das Pferd antwortete: »Weii3t du, du bist ein Lecker-
maul und suchst nur die siiCen Krautlein aus, die iibrigen
trittst du unter die Fiil3e. Ich fragenie: Was schmeckt
sii(3? sondern ich esse, was da ist. So bin ich taglich
satt und zufrieden; du aber leidest. Hunger und bist
unzufrieden.«

Die Ziege antwortete: »Du hast recht, ich will mich
bessern.«

23. Der liebe Gott.

Al o is: Wo wohnt der liebe Gott, Mutterchen, der die
Blumen wachsen lasst und die Baume, wie dti mir erndhlt
hast ?

Mutter: Der liebe Gott ivolmt im Himmel, aber er ist
auch bei uns auf der Brde. Er hat uns sehr lieb und
wir sind alte seine Kinder.

Alois: Bin ich auch sein Kind?

107

h

Mutter: Auch dubistseinKind; erhatauchdichsehrlieb.

Alois: Kami man den lieben Gott sehen?

Mutter: Nein, den lieben Gott kann man nicht sehen,
denn er ist ein Geist, und der Geist ist unsichtbar.

Alois: Weifi Gott audi alles in der Welt?

Mutter: Freilich, er weifi sogar, was du denkst.

Alois: Freut es audi den lieben Gott,wennidi ftdfiig bin ?

Mutter: JDas freut ihn sehr.

Alois: Und wenn ich redit folgsam bin?

Mutter: Bas freut ihn ebenfatts, und er hat es auch
befohlen.

Alois: Mutterchen, ich idil redit brav sein und den
lieben Gott redit lieb haben.

Mutter: Bas tliu’ nur immer, liebes Kind; dann hast
du selbst Freude, und Vater und' Mutter und der Uebe Gott
freuen sich audi uber dich.

24. Klein und Grofi.

In die Schule geh’n die Buben,
Die Soldaten zieh’n ins Feld.
Sorge jeder, dass er werde
Seinerzeit ein wack’rer Held!

25. Gliickwiinsche.

a.


andc/ e<iZ A/etn ant/ tat
ZZZ/a iec/tf j//uo///.t/ tiecn /m netten

108