197ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Jo‘ef Smej
Je stal pranger tudi pri gornjelendavski ‘upnijski cerkvi?
Namesto udoma~enega imena za kraj Grad na Gori~kem v Prekmurju uporabljamo v
pri~ujo~em prispevku ime Gornja Lendava in pridevnik gornjelendavski, ustrezno izrazu
Superior Lyndva (1394) in Felsewlyndwa (1498).1 Gornja Lendava namesto Grad, tako na-
vajajo ta kraj avtorji v svojih zgodovinskih razpravah.2 V naslovu pri~ujo~ega prispevka je na
koncu vpra{aj. Na to vpra{anje lahko odgovorimo pritrdilno, ~e upo{tevamo faksimile tu
objavljenega pisma gornjelendavskega ‘upnika Jurija Geödija z dne 17. novembra 1654,
vendar z dolo~enim pridr‘kom ali omejitvijo. Sramotilni steber pri gornjelendavski ‘up-
nijski cerkvi namre~ ni ohranjen, tudi se ne omenja v kanoni~nih vizitacijah, kot je to primer
v ‘upniji Sv. Antona v Slovenskih goricah. Kanoni~na vizitacija vikarialne cerkve Sv. Anto-
na v Slovenskih goricah z dne 3. oktobra 1617 pravi: »Crux alta rubeo colore depicta in
medio caemiterii erigatur. Cathatasta infamis loco crucis illius pro tormento adulterorum
extra caemiterium fiat« (»Z rde~o barvo poslikan visok kri‘ naj se postavi v sredini pokopali{~a.
Sramotilna mu~ilna priprava za mu~enje pre{u{tnikov pa naj se s kraja, kjer bo stal kri‘,
premesti na kraj zunaj pokopali{~a«).3 »Cypus«, sramotilna priprava za mu~enje se omenja
tudi pri Sv. Benediktu v Kan~evcih (o tem ve~ pozneje).
Imena sramotilnih stebrov
Najbolj pogosto ime je »pranger« ali tudi »prangar«. Slovenski etimolo{ki slovar razlaga
to besedo takole: Nekdaj sramotilni steber, h kateremu so postavljali ali privezovali ljudi za
kazen. Ime je prevzeto iz srednjevisokonem{kega »pranger« ali »branger«, iz ~esar se je
razvilo nem{ko »Pranger«. To je prek latiniziranega »prangerium« izposojeno iz srednje-
spodnjenem{kega »prenger«, kar je izpeljanka iz »prangen«, v srednjevisokonem{kem »phren-
gen« in pomeni »stiskati«, »vezati«.4 Mad‘arska izpeljanka iz »pranger« se glasi »pellen-
gér«. Morda ‘upnik Geödi v svojem pismu ni upal zapisati ime »pranger«, ker je bil takrat v
navadi priimek »Pranger«.5 Mad‘arski viri uporabljajo tudi izraze »szégyenfa«, »szégyenkö«,
»szégyenoszlop«; njihovi razlagalni slovarji imajo ob teh besedah kratico »Tört«, kar pome-
1 Prim. Ivan Zelko, Prekmurje do leta 1500, Histori~na topografija Slovenije I. Pomurska zalo‘ba, Murska
Sobota 1982, 40–41.
2 Prim. Darja Kerec, Prekmurska zavest in slovenstvo, v: Zgodovinski ~asopis 57 (2003) 1–2, 66.
3 Prim. Visitatio tertiae filialis seu vicarialis ecclesiae ad S(anctum) Antonium in Collibus Sclavonicis facta 3.
octob(ris) anno 1617 (Vizitacija tretje podru‘ni~ne ali vikarialne cerkve Sv. Antona v Slovenskih goricah, opravljena
3. oktobra leta 1617), v: Acta Ecclesiastica Sloveniae 5, Ljubljana 1983, 144–145.
4 Prim. Marko Snoj, Slovenski etimolo{ki slovar, Zalo‘ba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, 482–483.
5 Prim. Visitatio Canonica Parochiae Fölsö Lendvensis (...) anno 1756, die 17. Septembris peracta (Kanoni~na
vizitacija gornjelendavske ‘upnije z dne 17. septembra 1756): » Capella Publica Beatissimae Virginis Dolorosae in
Fölsö Lendva (...). Eremita ad hanc Capellam est Augustinus Pránger, cujus graviter repraehensi emendatio spera-
tur«, pag. 1387 (»Javna kapela prebla‘ene Device, @alostne Matere Bo‘je, v Gornji Lendavi (...). Pu{~avnik pri tej
kapeli je Avgu{tin Pránger. Upamo, da se bo pobolj{al, potem ko je bil ostro opomnjen«, str. 1387).
198 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ni, da gre za zgodovinske pojme: »sramotilni kol«, »sramotilni kamen«, »sramotilni steber«.
Ustavili smo se posebej pri mad‘arskih imenih, ker je Geödi pisal pismo v mad‘ar{~ini. Za
»pranger« uporablja slova{~ina isto besedo kot sloven{~ina: »sramotilni steber«.6
Latinski izrazi: »prangerium«, »palus infamans« (»sramotilni kol«), »columna infamiae«
(»steber sramote«) in »cathatasta infamis«. Izraz »cathatasta« je v zvezi z latinsko besedo
»catasta, ae f«; prvotno je ta izraz pomenil oder, kamor so postavljali na ogled su‘nje, ki so
bili naprodaj, pozneje pa mu~ilno pripravo.7 Potemtakem lahko »cathatasta infamis« preve-
demo takole: »sramotilna mu~ilna priprava«.
Dejanja, kaznovana s prangerjem
Med najbolj pogostimi kaznivimi dejanji navajajo viri naslednja: pre{u{tvo (adulterium),
splav, detomor, bigamija, krvoskrunstvo, posilstvo, zvodni{tvo, sklenitev zakonske zveze kljub
prepovedi, homoseksualnost, ne~istovanje, spolni odnosi kakor tudi nose~nost med
neporo~enimi.8 Prav ta slednji delikt pride v po{tev v Geödijevem pismu.
Zgodovinsko okolje Geödijevega pisma
Jurij Geödi je bil protestantski predikant pri gornjelendavski ‘upnijski cerkvi, in sicer v
letih od 1651–1655.9 Zemlji{ki gospod Peter Széchy je leta 1672 dal odstaviti zadnjega pre-
dikanta in gornjelendavsko cerkev zopet izro~il katoli~anom.
Zemlji{ki gospod, kateremu Geödi pisno odgovarja, je bil grof Adam de Batthyány (1609–
1659); oskrbnik raki~anskega gradu pa je bil Bla‘ Temlin (ohranjenih je veliko Temlinovih
pisem, ki jih je pisal grofu A. Batthyányu, posebej glede tur{kega plenjenja. Temlin je stano-
val v Raki~anu, Batthyány pa v Németh Újváru (Güssing)).
V Bodoncih je bila podru‘ni~na cerkev sv. Lenarta. Omenja se ‘e leta 1627.10 Za njeno
popravilo bi bil moral Jurij Peterman iz Bodonec pla~ati {est forintov.
Morda so imeli neke vrste »cippus« tudi pri gornjelendavski cerkvi, kot je bilo to pri Sv.
Benediktu v Kan~evcih. »Cippus« ustreza gr{ki besedi »kyphos« ali »kyphon«, tj. ukrivljena
lesena priprava, s katero so kaznovali in sramotili delinkvente. »Cippus« je ukrivil delinkventa
in potem so tako ukrivljenemu vklenili roke in noge. Tako so na primer leta 1779 pri Sv.
Benediktu v Kan~evcih hoteli vinjeni ljudje vkleniti v »cippus« (»in Cypum includere«)
pu{~avnika Feliksa Pergerja.11
6 Prim. Richard Horna, Der Pranger in der Tschechoslowakei, Leykam Verlag Graz, 1965, 45.
7 Prim. Lateinisches etymologisches Wörterbuch von A. Walde und J. B. Hofmann I., Carl Winter Universität-
sverlag, Heidelberg 1982, 181.
8 Franci Strmecki, Izvajanje sramotilne kazni s sramotilnim stebrom in ostalimi oblikami prangerjev. Univerza
v Mariboru, Pravna fakulteta, Diplomska naloga, Maribor, december 2001, 25.
9 Ivan Kolenc, Zgodovina ‘upnije Marije vnebovzete pri Gradu, tipkopis, 1956, 6. Tipkopis je skupaj z drugimi
tipkopisi zvezan v zvezek s trdimi platnicami. Naslov zvezka: Zgodovina ‘upnij sobo{ke dekanije, 1956. Dekanijski
arhiv Murska Sobota. Prim. [tefan Kuhar, Mozaik podatkov iz `upnije Grad, Grad 2004, 63–64.
10 Ivan Zelko, Gradivo za zgodovino reformacije v Prekmurju. Vizitacijski zapisnik iz leta 1627, v: ^asopis za
zgodovino in narodopisje 44 (1973) 121–123: »Vizitacija gornjelendavske cerkve, opravljena 16. julija 1627 (...). H
gornjelendavski ‘upnijski cerkvi pripadata dve podru‘nici. Prva je Kozma-Damijan (...). Druga podru‘nica je Sv.
Lenart. K tej pripadajo {tiri vasi: Bodonci, Zenkovci, Beznovci, Tivadarovci (Vadarci).«
11 Prim. Jo‘ef Smej, Te‘ave in skrbi Miklo{a Küzmi~a kot vicearhidiakonovega namestnika v letu 1779, v:
^asopis za zgodovino in narodopisje 69 (1998) 125–126.
199ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
200 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Geödi se v nasprotju s protestantskimi pastorji podpi{e »parochus« (‘upnik) in ne »eccle-
siastes« (pridigar).12
V tistem ~asu (1654) gospodujejo nad Prekmurjem {e Turki, tako da so prebivalci morali
pla~evati davek Turkom in grofom (bitka pri Mono{tru je bila slabih deset let pozneje, 1.
avgusta 1664).
Tu objavljamo najprej Geödijevo pismo v prevodu, nato pa {e faksimile pisma. Iz pisma
je tako reko~ razvidno, da gre za neko sramotilno mu~ilno pripravo: »... cerkveni cehme{tri
so ga po od starodavnih dni udoma~enem obi~aju (...) neke nedelje privedli h gornjelenda-
vski ‘upnijski cerkvi (...). Jurij Peterman pa je (...) ob~instvo vztrajno, poni‘no in milo prosil,
naj tega njegovega mlaj{ega brata nikar tako zelo ne osramotijo.«
Pismo13 se v celoti glasi takole:
Presvetli gospod, meni milostljivi gospod grof!
Bog naj blagoslovi Va{e blagorodje z mnogimi dobrinami in zdravjem.
Pismo, ki ga je Va{a milostljivost pisala 5. dne teko~ega meseca novembra glede prito‘be
Va{ega podlo‘nika Jurija Petermana, stanujo~ega v Bodoncih, sem pokorno prejel. Zadeva
pa je povsem druga~na, kakor Vas je imenovani o njej informiral. Jaz namre~ sploh nisem {el
na njegov dom, niti ga nisem vznemirjal ali nadlegoval. Pa~ pa se je njegov mlaj{i brat, ki ‘ivi
v njegovi hi{i, nesramno spe~al z ovdovelo ‘ensko, ki je z njim tudi zanosila. Ko so to zvedeli
cerkveni cehme{tri, so ga po od starodavnih dni udoma~enem obi~aju in strogorednosti neke
nedelje privedli h gornjelendavski ‘upnijski cerkvi, da bi za svoje nesramno po~etje prejel
zaslu‘eno kazen, in sicer javno pri cerkvi. Jurij Peterman pa je prihitel k cerkvi in navzo~e
ob~instvo vztrajno, poni‘no in milo prosil, naj tega njegovega mlaj{ega brata nikar tako zelo
ne osramotijo. Dejal je, da je raj{i pripravljen dati {est forintov za gradnjo kake cerkve. To
svojo obljubo je tudi s prisego potrdil. Ob~instvo je njegovi pro{nji ugodilo in njegovega
mlaj{ega brata pomilostilo. Ko so preteklo spomlad za~eli temeljito obnavljati podru‘ni~no
cerkev svetega Lenarta, so Jurija Petermana opomnili na njegovo obljubo, toda on ni hotel
dati omenjenih {est forintov. Zato so dali pripeljati njegova kola, kme~ki voz, kot se je bil
pisno obvezal raki~anskemu grajskemu oskrbniku. Cerkvena ob~ina je namre~ na{la {e ve~
prej{njih Petermanovih dolgov, zato mu je sedaj vse to namesto denarne terjatve vra~unala.
Od vsega za~etka namre~ ima tukaj{nja cerkvena ob~ina oblast, da sama opravi tovrstna
kaznovanja in pri tem gre mirno mimo pravic zemlji{kega gospoda. Sicer pa, milostljivi go-
spod, ~e tak{ni nemoralne‘i ne bi bili po cerkveni plati kaznovani, bi se bilo nedostojno
nesramno ‘ivljenje {e bolj razpaslo (posebej {e ker je bil tudi Jurij Peterman sam pred leti na
podobnem slabem glasu, saj vendar ne gre, da bi se vsako leto pri tej ali oni hi{i zgodila
podobna pregreha). Vse to po~enjajo le pozemeljsko ~ute~i ljudje, cerkveni mo‘je pa z vsem
tem obra~unavajo. Milostljivi gospod, moja slu‘ba mi je narekovala in mi narekuje, da tak{ne
pregrehe javno o‘igosam, ve~ kot pa to ne morem narediti. Va{o milostljivost pa poni‘no
prosim, da tak{ne prito‘nike tudi po svojem oskrbniku kaznujete, da se ta nesramni greh v
ljudeh kar najbolj zatre, in sicer sedaj in v prihodnje.
12 [tefan Küzmi~ (1723–1779), prekmurski pisatelj, se je podpisoval kot »ecclesiastes Surdensis«, »pridigar v
Surdu«.
13 Pismo ima oznako »Batthyány Herceg Leveltár Körmend« (»Arhiv knezov Batthyanyijev, Körmend«).
Nahajali{~e: Mestni ‘upanijski arhiv, Sombotel.
201ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Va{e blagorodje naj prejme od Boga obilno nagrado in naj Vas ohranja v ljubem zdravju,
in sicer v korist in varstvo dr‘ave.
Datae (sc. Litterae – op. J. S.) in Parochia Superioris Linduae
Die 17 No(vem)br(is) A. 1654 (Dano v ‘upniji Gornja Lendava, dne 17. novembra 1654)
Eiusdem Ill(ustri)s(i)mae Humilimus Servus
D(ominationis) V(est)rae Georgius Geödi parochus m.p.
Istega Va{ega presvetlega gospostva Poni‘ni sluga
Jurij Geödi, ‘upnik s.r.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Stand der Pranger auch bei der Pfarrkirche von Gornja Lendava?
Jo‘ef Smej
Georg Geödi, protestantischer Pastor in Gornja Lenda va (Grad) von 1651 bis 1655, schrieb am 17.
November 1654 an den Grafen Adam von Batthyány (1609–1659) bezüglich der Beschwerde Georg
Petermans, des batthyanischen Untertanen, wohnhaft in Bodonci. Peterman beschwerte sich, dass ihm
die Kirchenräte von Gornja Lendava den Wagen gepfändet hätten. Die erwähnten Kirchenräte haben
nämlich nach der althergebrachten Sitte den jüngeren Bruder Petermans an einem Sonntag zur Pfarrkir-
che von Gornja Lendava geführt, dass er dort infolge seiner unverschämten Tat bestraft und beschämt
würde. Er verkehrte nämlich geschlechtlich mit einer verwitweten Frau wobei sie schwanger wurde.
Für diese abscheuliche Tat sollte er öffentlich bestraft und in Schande gebracht werden. Georg Peter-
man aber bat die anwesenden Kirchenräte: sie sollen seinen anwesenden Bruder nicht so öffentlich
beschämen. Er sagte, dass er lieber bereit sei, 6 Forint zu geben für den Ausbau irgendwelcher Kirche.
Dieses eigene Versprechen bestätigte er auch durch den Schwur. Das Publikum gab seiner Bitte statt
und begnadigte seinen Bruder.
Als man im Frühling 1653 die Filialkirche Sveti Lenart in Bodonci gründlich zu erneuern begann,
ermahnte man Georg Peterman, er möge und solle sein Versprechen erfüllen, er wollte aber die erwähn-
ten 6 Forint nicht hergeben. Deshalb haben sie seinen Wagen gepfändet. Die Pfarrgemeinde fand näm-
lich auch noch mehrere Schulden Petermans, deshalb hat sie anstatt des Bargeldes diese Forderung
durch die Konfiskation des Wagens eingerechnet. Schon von allem Anfang an war die Pfarrgemeinde
derartige Bestrafungen zu vollziehen berechtigt, obwohl sie die Rechte des Lehensherrn dabei umging.
Geödi betonte dem Grafen, dass solche sittenlosen Männer öffentlich bestraft werden müssen, sonst
würde sich dieses schamlose, unverschämte Leben noch mehr verbreiten, besonders, weil auch Georg
Peterman in üblem Ruf stand.
Der Graf möge derartige Beschwerdeeinleger durch seinen Verwalter von Raki~an, Bla‘ Temlin,
bestrafen. Das soll geschehen, dass man derartig abscheuliche Sünde vollkommen und gründlich ve-
rhindert.
Auf Grund dieses Briefes Geödis behandelt der Autor in dem vorliegenden Artikel den Pranger und
die mit dem Aussetzen am Pranger bestraften Missetaten.
Er lässt noch zu, dass es möglich sei, dass der Pranger auch bei der Pfarrkirche von Gornja Lendava
gestanden habe.
Eine ähnliche Schandvorrichtung »Cippus«, ein hölzernes Werkzeug zum Krummschließen und
Foltern von Missetätern, stand nämlich bei der Pfarrkirche Sv. Benedikt in Kan~evci.