KRANJ, torek, 5.1.1982
CENA 9 din
Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek
St. 1
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Zadnje dni starega leta v zvezni skupščini
Sprejeta letošnja resolucija
Beograd - Realni družbeni proizvod naj bi se letos povečal za 2,5 odstotka, industrijska proizvodnja za 3,5 odstotka, kmetijska proizvodnja za 4,5 odstotka, izvoz za 8.5 odstotka, od tega konvertibilni za 12 odstotkov, naložbe v osnovna sredstva naj bi bile manjše za 6 odstotkov,   plačilnobilančni primanj-
Štiri
»novoletna« rojstva
Štiri krepke Gorenjce smo dobili v prvem dnevu novega leta; dve deklici in dva dečka, dva v kranjski in dva v jeseniški porodnišnici. Najprej, ob treh zjutraj, je prišla na svet punčka, ki jo je rodila Sonja Ovniček iz Kranja. Tudi drugi novorojenček je deklica; ob 6.20 jo je povila Jeseničanka Nadifa Redžič. Dopoldne, ob 9.15, se je rodil fantek Ireni Pretnar z Bleda, drugega pa je petnajst minut pred polnočjo dobila Jeseničanka Helena Zu-panič, najkrepkejšega med vsemi, saj je ob rojstvu tehtal kar 4,20 kilograma. Staršem čestitamo, naraščaju pa želimo srečo prihodnost.
kljaj države pa ne bi smel biti letos večji od polovice milijarde dolarjev.
To so osnovne značilnosti resolucije o družbenoekonomskem razvoju naše države letos, ki so jo sprejeli delegati zbora republik in pokrajin zvezne skupščine. Ob tem kaže povedati, da dokument, ki ga spremljajo še nekateri začasni ukrepi (soglasja o vsem delegati niso dosegli) soglaša z vsemi prizadevanji za večji izvoz, vendar ne za vsako ceno. Izvažali naj bi tisto, kar je gospodarno in racionalno, vendar tega ne kaže razumevati kot omilitev naših skupnih prizadevanj za izvoz. Ničesar nam ne bo podarjenega letos, prav tako pa se moramo vsi skupaj bolj kot doslej zavedati, da so možnosti razvoja skrčene. Plačilnobi-lančne možnosti države so omejene, prav tako pa bo prvič domača poraba ostro odvisna od rasti družbenega proizvoda.
Prav tako je bil zadnje dni starega leta v zvezni skupščini sprejet tudi dogovorjen proračun federacije za leto 1982 . 203 milijarde 875 milijonov dinarjev bo znašal. Za skoraj 23 odstotkov je letošnji proračun višji od lanskega.
Zbor republik in pokrajin pa vsega dela do zaključka leta ni uspel opraviti. Zaradi različnih stališč republik in pokrajin do letošnje plačilne bilance drŽave in devizne projekcije tega ni bilo mogoče sprejeti. Prav tako ni bilo soglasja za zagotavljanje deviz za nafto. Zbor je 0 tem obvestil na osnovi ustave zvezni izvršni svet, le-ta pa predsedstvo SFRJ, ki je zboru predlagalo sprejem začasnega zakona za ta področja. Zvezni zbor je z dvotretjinsko večino predlagani zakon sprejel, kar pa je obenem tudi obveza, da se na ravni federacije najde dogovor, ki bo nadomestil zakon. -jk
Počitniški domovi bremenijo
Niso daleč leta, ko so morali na občinskih odborih zveze borcev paziti, da so po natančnem vrstnem redu pošiljali svoje člane in njihove družinske člane na letovanja v njihove hišice v Novigrad aH na Vodiško planino. Mimogrede je bila huda kri. če kdo ni prišel na vrsto.
Odjuga preprečila maraton
Cerklje - Za tretji cerkljanski množični smučarski tek »Gorenjskega odreda, ki bi moral biti v nedeljo. 3. januarja, je bilo že v četrtek, 31. decembra vse pripravljeno, močna odjuga in dež pa sta opravila svoje. Snega, ki ga je zapadlo decembra v Cerkljah več kot 30 cm, skorajda na progi ni nič ostalo. Na mestu, kjer je start,se vidi lepo obdelana zemlja Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Tako je tudi drugje. Na obronkih Pftate, Pože-nika in Grada pa se dobi tudi teloh. Napovedi meteorologov so se uresničile.
Prireditev, ki ima rnanifestativni pomen obujati tradicije NOB, je prelo žena na konec tega meseca oziroma na 14. februar, ko je prvi rezervni termin. Kdaj bo ta prireditev, se bo organizacijski odbor odločil danes (v torek. 5. januarja), in določil nov datum prireditve. Do sobote do 12. ure je bilo prijavljenih v devetih kategorijah na 7 in 25 kilometrov dolgih smučinah že 1200 udeležencev iz vse Slovenije. Najstarejši prijavljeni udeleženec je
69-letni Karol Jelene iz Dražgoš, najmlajši pa fi-letni BoStjan Kos Najstarejša udeleženka, ki je prijavljena do sedaj je 54-letna Helena Zi-gon. najmlajša pionirka pa je 8-letna Barbara Hvastija.
Omenimo naj še, da je Nedeljski dnevnik v sodelovanju z znanimi izdelovalci Športne opreme, obutve in pletenin 3. cerkljanski tek »Gorenjskega odreda« vključil v tekmovanje za »Medaljo vzdržljivosti '82«, ki jo bo lahko osvojil vsak smučar tekač, ki se bo v sezoni 1981/82 udeležil vsaj Šestih od osmih razpisanih tekaških maratonov. Za najboljšim rekreativcem pa ne bo smel zaostati več kot 50 odstotkov Prvi bo sedaj na sporedu tek v Dupljah na 30 km »Po poteh Kokrškega odreda,« v nedeljo, 17. januarja. V tem mesecu pa sta na sporedu še teka: 24. januarja »Po poteh Štirinajste« in 31. januarja Bloški teki v Novi vasi. 7. februarja pa bo osrednja prireditev Trnovski maraton na Črnem vrhu na 42 km.
J Kuhar
drugi pa dvakrat zapovrstjo. Letošnje poletje niso bile sobe polno zasedene niti na morju, sploh pa ne na Vodiški planini. In to kljub nizki ceni in kljub prigovarjanju zdravnika, kako dobro bi marsikateremu borcu delo počitnikovanje v čistem zraku Jelovice, ko bi se okrepili živci, srce, pljuča. Sobe v obeh domovih so ostajale prazne ali le na pol zasedene. Vendar Novigrad letos še ni prinesel izgube, kajti tu je sezona le daljša, na Vodiški planini pa traja vsega dva meseca. Skoraj vse leto tU leži sneg. težko je dostopna, cesta slaba. In morda je res nesmiselno Gorenjca, ki je že tako V hribih doma, tiščati v hr,;be.
Toda, naj so domo%i zasedeni ali ne, vzdrževati jih je treha. Domu na Vodiški planini, kjer je veliko dežja, vlage, čas že pošteno kaže zobe. Obnoviti je treba streho, napušč, tlake, fasado, sanitarije, pleskati je treba na novo okna, vrata, pode. obnoviti gospodarsko poslopje. Denarja pa ni. Ce bi bila sezona daljša in če bi bilo polno, bi se že nabralo denarja tudi za popravila. Tako pa bo treba  iskati drugačnih rešitev.
Člani Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko so na zadnji seji sklenili, da bo treba najnujnejša popravila doma na Vodiški planini opraviti čim prej. za v bodoče pa bo treba razmisliti, da bi ponudili dom v upravljanje in uporabo kakšni delovni organizaciji, ki bi laže skrbela zanj, ga tudi lažje zapolnila, ali pa bi zanj zainteresirali borce in njihove družine iz drugih krajev Slovenije, predvsem s Primorske, kjer si žele počitnic v hribih, lahko pa bi ponudili njegove zmogljivosti tudi borčevskim organizacijam iz drugih republik. Morda bi pa k polnejši zapolnitvi doma pripomogla le razširitev ponudbe, da bi ga odprli tudi mladim, otrokom borcev in drugim. Seveda pa je treba upoštevati, da na Vodiški planini ne gre le za dom, temveč tudi za partizanski spomenik.
I). Dolenc
Mednarodni sejem Alpe-Adria
V tednu mednarodnega vanja      Alpe-Adria bo
idelo-letos
konec mana na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 21. mednarodni sejem Alpe-Adria. Prireditev bo obsegala: sodelovanje Alpe-Adria. predstavitev držav, pokrajin in mest ter razstavo Človek in prosti čas. V okviru lete bodo V posameznih salonih razstave: Naredi si sam. Vse za dom. Zabavna elektronika (slika in zvok). Oblačila. Obutev. Dodatki. Za prosti čas. Navtika. Kamping. Karavaning, Turizem. .Šport. Rekreacija. Sodeč iz programa bo prireditev zanimiva, saj jo že skrbno pripravljajo.
A. Z
dodatek jedem
2 <73PQ©a
v.
V SREDIŠČU P£ZQBNQ£TL
Prijetna in varna starost
Organizacija združenih narodov je leto 1982 proglasila za mednarodno leto starejših. Konec julija bodo na Dunaju priredili prvo skupščino o staranju. Njen namen je opozoriti svetovno javnost na hitro povečevanje števila starejših ljudi, zlasti še i deželah v razvoju, ki zapirajo oči pred tem naravnim procesom in se nist) pripravljeni spopasti s težavami staranja. Združeni narodi pričakujejo, da bo do konca stoletja na svetu 580 milijonov ljudi, starejših od 60 let. danes pa to število dosega že 307 milijonov.
Mednarodno leto starejših je namenjeno zlasti družbi, naj se zamisli ob problemih, ki jih rojeva stanovanje. Čeprav je v naši družbi na videz dobro poskrbljeno za občane, ki so izpolnili 60. leto, ostaja še vedno veliko praznin, ki jih bodisi ne priznamo bodisi jih prepuščamo času, ki naj jih reši sam po sebi. Ostarele in osamele, ki so si v dolgih delovnih letih zaslužili skromno pokojnino, odrivamo v zapeček, naj tam mirno dočakajo svoj konec. Prepad med genera eijo, ki je že doživela svoje in med aktivno generacijo premoščamo tako, da starejše pošljemo v domove, kjer med sebi enakimi preživljajo jesen življenja. Otroci in vnuki, ki ne potrebujejo več varstva starih mam, občasno opravijo svojo dolžnost in bližnjim namenijo kak praznični obisk v domu starostnikov — ali pa tudi ne. Kriza, ki jo pri ostarelem človeku rodi navajanje na novo okolje, mirno in pasivno životarjenje, se zaradi osamljenosti še poglobi. Hitro slab sanje zdravstvenega stanja, prezgodnja onemoglost, celo samomori so posledica krize v poznih letih, pa vendar se ob tem družba ne zamisli.
Starejši občani, varno spravljeni (in domala izolirani) v domovih starostnikov, za družbo niso problematična kategorija, saj je za njih dobro poskrbljeno. Tako mislimo, čeprav le formalna ureditev življenjskega vprašanja še ne pomeni notranjega zadovoljstva, duševnega miru in prijetnega preživljanja življenja po 60. letu. Globlja družbena pozornost do teh ljudi v obdobju, ko jih pestijo tegobe staranja, ne bi bila prav nič odveč, nujen pa bi bil tudi drugačen odnos. O ostarelih naj ne bi razmišljali kot o ljudeh, ki jih velja nekam »odložiti« dokler mirno ne preminejo, pač pa naj bi jim omogočili aktivno in smiselno starost. Ni nujno, da jih vprežemo v delovni proces, kjer naj do onemoglosti opravljajo zahtevne naloge; prav gotovo pa bi bili veseli drobnih del, kjer se čutijo koristni, ki jih zaposlujejo toliko, da ne razmišljajo o težavah, ki spremljajo njihova leta med Abrahamom in Metuzalemom.
D. Zlebir
Praznični smučarski dnevi - Snega je že dovolj zapadlo, a kaj, ko ga je zanesljivo pobirala odjuga na vseh gorenjskih smučiščih. Med novoletnimi prazniki je bilo v naših smučarskih in turističnih središčih, tako v Bohinju, Bledu in v Kranjski gori dovolj smučarjev, ki pa so prišli na svoj račun šele zadnje praznične dni. V Podkorenu so se zavrtele nove žičnice, sidra pa so ne obračala tudi na vseh starih vlečnicah večjih in manjših gorenjskih smučišč.
Ogrožena
varnost na železniških tirih
Nagrajeni proizvajalci mleka — Živinorejska poslovna skupnost in Zivinorejskoveterinarski zavod Gorenjske podelijo vsako leto skupaj s kranjsko mlekarno in kmetijskimi organizacijami priznanja najuspešnejšim pridelovalcem mleka. Pred novim letom so podelili 26 pri-, znanj gorenjskim rejcem (leta 1980 19), kar kaže na napredek kljub ostrejšim merilom in težavam, ki se pojavljajo pri proizvodnji mleka. Za nagrado so prišli v poštev rejci, katerih krave v A kontroli so do segle leta 1981 glede na pasmo od 6000 do 4600 kilogramov mleka. Največ priznanj je odšlo na območje Cerkelj, vendar je treba ugotoviti, da imajo gorenjske krave dobre dednosti lastnosti in da so še rezerve' pri krmljenju. Lani so zasebni kmetovalci oddali mlekarni 25.800.000 litrov mleka, družbeni sektor pa 5.760.000 litrov mleka. Na svečanosti so poudarili, da je treba še dosledneje izpeljati selekcijske programe in še več živali vključiti v A kontrolo. - J. Košnjek
Praznični dnevi so tudi železničarjem povzročili nič koliko skrbi. V Kranju je na železniški postaji zaradi pobegle kompozicije treh vagonov prišlo do trčenja, z Ja-vornika pa je ravno na novega leta dan krenilo 20 vagonov, ki jim niso delovale zavore.
Skupina delavcev kranjske železniške postaje je v torek, 20. decembra, sestavljala kompozicijo na razkladalnem tiru. Skupino sta vodila strojevodja Vojislav Bjegojevič in vodja premika Marko Polutranko. Ko so sestavljali zadnje tri vagone, je pod prvim popustila cokla — pod-ložka in kompozicija se je speljala naprej. Prvi vagon je z odbijačem zadel v tovorni avtomobil Marjana Vidica iz Kranja. Na razbitem tovornjaku je za 80.000 dinarjev materialne škode.
V petek, 1. januarja, pa je z Železniške postaje Javornik odpeljala kompozicija 20 tovornih vagonov, ki jo je upravljal strojevodja Stanislav Seško. Med vožnjo proti Žirovnici je odkril, da zavore ne delujejo in da se ne more ustaviti. Sele v Podnartu mu je uspelo zavreti kompozicijo. Komisija, ki je pregledala okvarjeno kompozicijo, je ugotovila, da je bila izklopljena zavorna ročica v prvem vagonu, tako da pritisk ni mogel delovati v ostalih 19 vagonih. Komisija je odkrila, da je napake kriv vlakovni odpravnik železniške postaje Javornik Milan Klinar, ki bi moral pred vožnjo pregledati zavorne sisteme, vendar jih ni. Do nesreče sicer ni prišlo, vendar pa je bila varnost na tirih ogrožena, v Ljubljani pa so ustavili ves nasprotni promet, da ne bi bilo trčenja.
D. z:
23
GLAS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 5 JANUARJA 1982
PO JUGOSLAVIJ
Mg LET CKT1NJA
V črni gori bodo letos proslavili 500-tetnico Cetinja, nek danje prestolnice pod Lovce-nom. Pripravljajo vrsto prireditev, med katerimi bo osrednja povezana z odkritjem spomenika ustanovitelju mesta Ivanu Crnojeviču, kije leta 1482 zgra dil v kraju dvorec, dve leti pozneje pa Se samostan in tako postavil temelje bodočemu glavnemu mestu Crne gore.
V LUKI PRAZNOVALI LE EN DAN
V koprski luki so letos praznovali le en dan, saj je delo zastalo le 1. januarja, že v soboto pa je delalo 110 delavcev. Ob pristaniike pomole v Kopru je privezanih pet ladij, s katerih so že v soboto in v nedeljo raz-tovorili 60 vagonov po 20 ton fosfatov, 10 vagonov po 16 ton južnega sadja za Madžarsko, 210 kontejnerjev, 4000 ton soje in drugi tovor.
EUDAEJI KOPALI MED PRAZNIKI
Rudarji v »Titovih rudnikih fglja« v Tuzli so praznovali »amo 1. januarja, že v soboto pa je prva izmena kopala premog. V rudniku rjavega premoga Tito je proizvodnja stekla tako v jami kot v dnevnem kopu. Delali so tudi v rudniku Dobr-nja, Sički brod in v drugih jamah tuzlanskega kombinata.
USPEŠNI PREVOZNIK
Kljub Številnim težavam je delovna organizacija »Dunav ski brod« iz Siska uspeSno zaključila leto 1981. Ta edini rečni prevoznik na HrvaŠkem je ustvaril 20 milijonov deviznih dinarjev prometa, kar je dvakrat več kot leta 1980. Organizacija bi se lahko razvila v enega večjih rečnih prevoznikov v Jugoslaviji.
ZAPOSLENOST NA KOSOVU
V preteklem letu so na Koso-vem zaposlili okoli 8.000 novih delavcev. Srednjeročni plan razvoja pokrajine, ki ga je skupščina sprejela na predzadnji dan leta, predvideva, da bodo do leta 1985 odprli še okoli 60.000 delovnih mest. Poprečna rast zaposlenosti naj bi bila 6 odstotna.
Problemska konferenca
Radovljica - Na problemski konferenci mladih o vzgoji in izobraževanju pri občinski konferenci ZSMS Radovljica so veliko pozornosti posvetili samoupravni vlogi učencev.
Velik korak naprej so v osnovni soli Radovljica storili z oddelčnimi konferencami kot temeljno obliko samoupravnega odločanja učencev. Enakopraven dialog učencev in učiteljev pa ne zajema le odločanja o ocenah, pač pa zagotavlja tudi širše ocenjevanje medsebojnih odnosov, dela razredne skupnosti, vedenja, interesnih dejavnosti...
Taka oblika samoupravne organiziranosti bi bila dobrodošla na vseh šolah, čeprav nekateri pedagoški delavci trdijo, da to »spričo nezrelosti učencev ne bi bilo priporočljivo«. Očitno nekateri še niso doumeli, kako enakopravna beseda učencev vpliva na vzgojo njihove osebnosti, kako na ta način krepijo pripadnost kolektivu in vzgajajo učencem sa-samoupravnega duha.
Konferenca je opozorila tudi na pomanjkljivosti pri poklicnem usmerjanju osnovnošolcev. Prave informacije bodo mlade prepričale o smiselnosti odločanja za proizvodne poklice. Beseda je bila tudi o mladoletnem prestopništvu, ki ni le stvar socialne delavke ali psihologa, temveč celotne skupnosti, kjer se je problem pojavil.
Brane Grohar
Problematika naj usmerja delo
Socialistična zveza vedno in povsod Se ni vpeta v razreševanje vsakodnevnih družbenih problemov, ki naj usmerjajo njeno delo tudi v prihodnjem letu
Tržič — Številna dokaj podrobna poročila o delu občinske konference SZDL Tržič in njenih organov v minulem letu dni je v sredo popoldne na programsko volilni konferenci strnila predsednica Zinka Srpčič v svoji uvodni razpravi.
»Socialistična zveza kot frontna in najmnožičnejša organizacija vseh delovnih ljudi in občanov si mora v teh kriznih časih posebej prizadevati za ustalitev našega gospodarstva,« je dejala. »Delavec je pripravljen storiti in žrtvovati marsikaj, vendar želi zagotovilo, da take žrtve veljajo za vse, na vseh nivojih in področjih dela. Vedeti tudi hoče. zakaj so nekateri ukrepi potrebni in kaj prinašajo.«
Torej mora biti socialistična zveza vpeta v razreševanje vsakodnevnih družbenih problemov. Ti naj usmerjajo njeno delo. Doslej vedno in povsod, žal, ni bilo tako. Predvsem v nekaterih večjih tržiških krajevnih skupnostih so razprave in odločanja prepuščene ozkemu krogu ljudi ali celo posameznikom.
»Zlasti zaskrbljujoča je ugotovitev,« je dejala Zinka Srpčič, »da se veliko sposobnih ljudi, med njim' tudi niso redki člani zveze komunistov, otepa dela v krajevnih organizacijah, da se občani, zaposleni zunaj Tržiča, ne zanimajo za dogajanje v svojem kraju. Zato moramo uresničiti pobudo, da se komunisti v krajevnih skupnostih večkrat sesta-nejo in pogovorijo o delu znotraj socialistične zveze.«
Zinka Srpčič se je zatem dotaknila nekaterih minulih akcij kot so bile. na primer. Nič nas ne sme presenetiti, referendum za četrti občinski samoprispevek in priprave na volitve, ki ostajajo osrednja naloga socialistične zveze tudi v prihodnjem letu.
V razpravi je bila izražena misel, da bi bilo delo krajevnih knferenc socialistične zveze verjetno učinkovitejše, če bi se o problemih večkrat pogovarjali tudi v občinski konferenci. Ta se je zadnjič sestala decembra lani. Posebno pozornost, so dejali, pa bi morali nameniti delu organov konference. Pri njej je kar petnajst svetov, ki vključujejo širok krog ljudi, za večino pa se niti ne ve. kaj delajo oziroma če sploh delajo. Potrebno bo preučiti smiselnost njihovega obstoja, po drugi strani pa se lotiti ustanavljanja družbenih svetov pri občinski skupščini.
Program dela občinske konference socialistične zveze, ki so ga sprejeli za prihodnje leto. je sicer precej načelen, vendar pa odpira paleto zahtevnih nalog kot so, na primer, utrjevanje frontne vloge socialistične zveze, poglabljanje delegatskih odnosov, nadaljnji razvoj krajevne samouprave, uveljavljanje vloge uličnih in vaških odborov ter poravnalnih in potrošniških svetov in številne druge.
Na seji so izvolili tudi vodstvo občinske konference. Predsednica je še naprej Zinka Srpčič, podpredsednik Jurij Korošec, sekretar pa Peter Meglic. H.Jelovčan
Domicili naj ostanejo
Dostikrat je bilo zadnje čase na raznih sestankih borcev po enotah in po občinah slišati različna mnenja okrog pridobivanja domicilov posameznih partizanskih enot po gorenjskih občinah. Medtem, ko si borci, ki so s svojimi enotami delovali na območju posameznih občin, doživljali tu včasih velike izgube, pa seveda tudi uspehe, prizadevajo za pridobitev domicila, kajti vse drugačno je potem lahko njihovo sedanje delovanje v teh občinah, tesnejša je povezava z ljudmi, lažje je njihovo delo pri pisanju monografij, pa je po drugi strani bilo rečeno, da naj ima vsaka enota le po en domicil, in to tam, kjer se je največ zadrževala. Vsako novo prizadevanje borcev enot, za pridobitev domicila, ki seveda tisto občino tudi nekaj stane, je bilo nazadnje ocenjeno že kot lov za domicili, in obenem tudi za sredstvi.
0 domicilih je govoril na zadnji seji Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko. Ni enotnega akta, ki bi postavljal osnovo za pridobitev domicila in omejeval število. Domicilni odbori so pri nas posebnega
Eomena za prenos tradicij naše orbe. Zato naj le bodo, naj se ustanavljajo, zavedati se je pa treba, so poudarili člani sveta, da je njihova naloga tudi, da sodelujejo v razvijanju tradicij NOB v teh občinah.
naj se povežejo poleg občinskih odborov tudi s šolami. V kratkem pa naj se domicilni odbori Gorenjske dobe skupaj, da se dogovore za enoten koncept, kako prenašati njihove tradicije, njihove izkušnje na mlade, na šolarje, na tabornike. Bolj bi ti odbori domicilov morali razmišljati o vsebinskih vprašanjih njihovega dela in obstajanja. Noben odbor ne sme delati po svoje: za vsako svojo odločitev mora dobiti potrditev v domicilni občini.
Tudi vse večje akcije organizacije zveze borcev na Gorenjskem v prihodnje, kot je ureditev spominskega obeležja na Goreljku, v Udin borštu, v Jelovici, muzej NOB v Begunjah, kot je organizacija zbora aktivistov, sploh pa zgodovinopisje, ki ne more biti opravljeno brez sodelovanja udeležencev samih, vse to naj bo skupna naloga vseh, tudi vseh domicilnih enot na Gorenjskem. Le tako bodo uresničene velike naloge, ki borčevsko organizacijo in vse Gorenjce čakajo v naslednjih petih letih, ko naj bi zaključili tudi z vsemi monografijami.
Prav je torej, da imajo enote svoje domicile po svojih občinah, še celo zelo potrebno za hitrejše, uspešnejše delo. Nihče nima pri tem privatnih interesov. Le programe dela odborov bo potrebno uskladiti in jim dati pravo vsebino. D. Dolenc
Kranjski obrtniki ponovno združeni v društvu
Kranj - 16. novembra so se obrtniki občine Kranj dogovarjali, kako izpopolniti vrzel po sprejetju obrtnega zakona in zakona o gospodarskih zbornicah in splošnih združenjih v letu 1978. Ves ta čas je bilo čutiti potrebo, da se povežejo v društvu, ker se bodo le tako lahko vsestransko vključevali v družbenopolitično delo v krajevnih skupnostih in v lastnih društvenih dejavnostih, saj jim društvo daje vse drugačne možnosti kot samo povezanost v obrtno združenje.
Najpomembnejši vprašanji kranjskih obrtnikov sta prav gotovo računovodski servis in lastništvo nad domom obrtnikov. Vse to pravno ni bilo urejeno. Dom so obrtniki sami zgradili, torej je njihov in ga lahko najbolje upravljajo le. če so organizirani v društvo.
Organizirani le v obrtnem združenju se tudi ne morejo ukvarjati s pridobitnimi dejavnostmi, kot je računovodski servis. V okviru dru-
štva bo tudi ta nemoteno deloval.
Vsi ti in še mnogi drugi motivi so vodili k dokončni odločitvi, da se kranjski obrtniki ponovno združijo v Društvo obrtnikov občine Kranj. Obrtno združenje kot splošno združenje Gospodarske zbornice pa pridobiva s tem na pomembnosti, saj se bo resnično lahko ukvarjalo s strokovnimi in gospodarskimi vprašanji obrtništva v občini.
Res pa je. da bo preteklo še enkaj časa, da se bo izoblikovala prava razmejitev del in da se bosta obe obliki,' tako društvo kot združenje tesno povezali in sodelovali. Za vse to pa je dovolj pripravljenosti pri obrtnikih samih in pri vseh skupščinskih organih. Obrtniki smo prepričani, da smo s ponovno ustanovitvijo Društva obrtnikov občine Kranj pridobili veliko možnosti z vsestransko vključevanje v gospodarske in družbenopolitične tokove občina Kranj.
Andrej Strniša
OLA8 Ustanovitelji Glasa občinske konferenc« SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loks in Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote tioinjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcan, Les Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volcjak, Cveto Z spleta ik, Andrej Zal ar in Danica Zlebir - Fotoreporter Prane Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojae Erjavec, Tosnas Gruden, Slavko Hain in Igor Kokelj - Ust Iskala od oktobra 1S47 kot tednik, od januarja 195« kot pol tednik, od januarja 1*M trikrat tedensko, od januarja 1S64 kot pol tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moto Ptfadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51 5M-M1-119M - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 11-449, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21- SSS, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina S7-SS9 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.   Polletna naročnina 300, - din.
Statut ZSMS
Ne mrtva črka na papirju
Pogosti očitki mladinski organizaciji, da se preveč ukvarja sama s seboj, s svojo organiziranostjo, premalo pa z vsebino dela, najbrž ne bodo držali. Organiziranost mladinske fronte se mora namreč prilagajati hitrim vsebinskim spremembam, dosedanja praksa pa kaže. da se je ZSMS novim razmeram prilagajala le na pragu vsakega kongresa.
Novi statut, ki je prav te dni v javni razpravi vse slovenske mladine, mora dobiti končno obliko še pred kongresom. Med mladimi na Gorenjskem, ki so se z mnogimi ustvarjalnimi predlogi priglasili k oblikovanju pravil mladinske organizacije, so se lomila kopja zlasti glede članstva, kolektivega članstva, razbijanja mladih v umetne strukture in vloge ZSMS v oblikovanju politike.
V statut je težko vpisati življenje mlade generacije, a brez temeljnih načel ne gre delovati -glede tega si je enotna vsa mladina. Statut naj bi služil dejavnosti, prav zato ga velja uskladiti s sedanjimi razmerami. Sedanji je z načeli, ki jih je praksa že davno dosegla (in presegla), zastarel, mestoma pa tudi nejasen.
V ZSMS je mladina, ki se je zavestno opredelila za članstvo v svoji organizaciji. Zal ugotavljamo, da precej mladih beži od mladinske organizacije, ker se jim zdi preozka, formalna, birokratizirana. Temu delu mladih nima smisla očitati anarhističnih .teženj, saj to odvrača od razmišljanja o smislu mladinske organizacije. Ali je ZSMS fronta ali avantgarda, miniaturna partija.
ue sprašujejo mlacu Čeprav formalno potrjena kot najširša oblika združevanja mlade generacije, se pogosteje izkazuje kot organizacija zunaj mladine, saj ji velikokrat ne uspe ujeti interesov t iste mladine, ki jo združuje.
V razpravi pa kritične besede ni bilo deležno le »preštevanje« posameznega, temveč tudi kolektivnega članstva. Če je mladinska organizacija fronta, potem združuje široko paleto organizacij, kjer delajo mladi. Taborniki, različne športne organizacije, klubi, katerih ustanovitelj je mladina in ki imajo posebno vlogo in pomen pri -izgradnji mlade osebnosti, so kolektivni člani ZSMS. Tu pa je treba razmejiti politično vlogo ZSMS od interesne vloge njenih kolektivnih članic. Oblikovanje politike je naloga mladinske organizacije, pri opredeljevanju le-te pa je treba biti oprezen, da ta njena vloga ne bi prerasla v neživljenjsko in forumsko tvorbo, oddvojeno od mladih. Ob tem je vprašljiva tudi vloga osnovne organizacije ZSMS, do katere ima družba še vedno preveč tehničen odnos.
Razprava je obsodila tudi razbijanje mladih na »področne konference«, ki mlade ostro delijo na šolarje, delavce, kmete, krajane. V statutu naj bi ta način organiziranja ovrgli, kajti mlade je treba za vse otipljive probleme mobilizirati na vseh področjih. Cehovska usmerjenost, s katero je prekinil že IX. kongres, namreč nikamor ne vodi. Večji pomen bo morala mladina dati problemskim konferencam in delu komi-
# D. Zlebir
Le dobri naložbeni programi
Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica so ocenili, da si morajo vse osnovne organizacije sindikata prizadevati, da bodo sprejemale v delovnih in temeljnih organizacijah le kvalitetne investicijske programe Radovljica - Ko so radovljiški     predsedstva - posvetile kar največ
sindikati obravnavali letošnje gospodarjenje v njihovi občini, so bili enotni v oceni, da tistim delovnim in temeljnim organizacijam, ki poslujejo z izgubo, ne bo uspelo izgube omiliti s kratkoročnimi sanacijskimi programi. Predvsem velja to za temeljno organizacijo sidrne verige, kjer so sprejeli dolgoročni program sanacije, še vedno pa ostaja odprto vprašanje sanacije Alpetourovega ' hotela na Pokljuki in likvidacije Mladinskega doma v Bohinju.
Letošnji izvozni plani delovnih organizacij ne bodo doseženi. Razlogi so znani: pomanjkanje repro-materiala, sezonski vpliv proizvodnje, tržna situacija, premajhna smelost izvoznih programov. Tudi plana naložb ne bodo uresničili, ker manjka kvalitetnih investicijskih programov. Zato morajo povsod nadaljevati aktivnost v skladu s sklepi, ki so jih sprejeli ob ocenjevanju polletnega gospodarjenja. Tistih cen, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, niso presegli.
Osnovne organizacije sindikata naj bi v prihodnje — po sklepu
pozornosti oceni stabilizacijskih ukrepov in sanacijskih programov, preverjanju, kako bo z načrtovanimi investicijami v prihodnjem letu, uveljavljanju vloge sindikata kot podpisnika družbenega dogovora skupnosti za cene in prevzemu pobud za aktivno reševanje težkih gospodarskih razmer.
Osnovne organizacije sindikata morajo v prihodnje v vseh okoljih temeljito preučiti investicijske programe, Še posebej, ker je treba iskati in oblikovati nove in kvalitetne proizvodne programe, ki morajo temeljiti na domačem znanju in surovinah ter imeti izvozne možnosti. Pomanjkanje kvalitetnih investicijskih programov na drugih gospodarskih področjih lahko pomeni, da še niso zavestno sprejeli planskih obveznosti in še vedno iščejo stranske poti za gospodarsko in družbeno dvomljive ali neprimerne naložbe. V radovljiški občini tudi ugotavljajo, da preusmeritev gospodarstva poteka prepočasi, nekateri še vedno hočejo ohraniti sedanjo organiziranost.
D. Kuralt
Jezikovno razsodišče (47)
Razen tega
»Že dolgo opažam, da pišoči in govoreči Slovenci ne razlikujemo več pojmov razen, poleg, zraven, povrh ... Napovedovalka po radiu na primer pravi: Cesta od A do B je neprevozna zaradi snega, od C do C zaradi plazov, razen teh cest so pa neprevozne Se tele ... Kako naj se to razume?«
Beseda razen je lahko ali predlog ali veznik, v obeh primerih pa z njo izvzemamo.
1. Kot predlog narekuje drugi sklon: prišli so vsi razen predsednika (samo predsednik ni prišel); razen jabolk je že vse prodal (samo jabolk še ni prodal).
2. Kot veznik uvaja samostojne, večinoma skrajšane stavke, zato je potrebna vejica: odprto vsak dan, razen ob nedeljah (samo ob nedeljah ni odprto); ne gre nikamor, razen v trgovino (samo v trgovino gre).
Se pravi, da včasih isto misel lahko povemo na oba načina, bodisi da besedo razen uporabimo kot predlog (vsi razen predsednika so prišli) ali pa kot veznik (vsi so prišli, razen predsednik).
Beseda poleg je lahko ali predlog (veže se z drugim sklonom) človek poleg človeka - množica; poleg službe tudi študira; ali pa prislov: tudi Peter je poleg; hodi v službo, poleg pa študira.
V zgoraj omenjenih radijskih poročilih gre torej za očitno napako, saj bi morali namesto predloga rasen postaviti bodisi predlog polog (povrh): Poleg teh in teh cest so neprevozne še te in te ... ali pa stavek drugače izoblikovati: Vse ceste, razen prej omenjenih, so prevozne.
Napačna raba predloga razen je posebno pogosta v zvezi rasen tega, na primer: razen tega predlagam poleg tega, povrh tega, zraven tega, za povrh . .. predlagam.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
TOREK. 5 JANUARJA 1982
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
.3.STRAN G LAS
SOZD Iskra lani
Izvoz nekaj manjši od planiranega
SOZD Iskra je za lani planirala dobrih 200 milijonov dolarjev izvoza, iztržili pa so 190 milijonov dolarjev - Manjši izvoz je posledica slabe preskrbe s surovinami in repromateriali in administrativnih omejitev
Ljubljana — Za gospodarska gibanja v Jugoslaviji lani je značilna izredno visoka inflacija in vsi spremljajoči negativni pojavi vključno s Se vedno dokaj visokim deficitom v menjavi s tujino. Tudi gospodarska gibanja v tujini so bila enako neugodna zaradi še vedno trajajoče recesije v razvitih industrijskih deželah.
V takih pogojih je leta 1981 poslovala tudi iskra, pri čemer velja omeniti tudi nekatere pozitivne dosežke. Proizvodnja je lani tekla pod vplivom resnih težav s preskrbo repromateriala tako iz domačih virov kot tudi iz tujine Pri tem tudi povezave s proizvajalci repromateriala niso bistveno pomagale. Se večje težave pa so nastale proti koncu leta / uvedbo administrativnih ukrepov
Vrednost proizvodnje je tako lani v SOZD Iskra znašala 20,5 milijarde dinarjev in je bila za 13,5 odstotka večja kot leta 1980, kar pomeni, da je bilo lani narejenega za 1,5 odstotka več kot leto prej. Ob taki proizvodnji so izvozili za 190 milijo-
nov dolarjev blaga ali za 11.:! odstotka več kot leta 1980 Se ob devetmesečnem obračunu so v Iskri ocenjevali, da bodo do konca leta prodali na tuje za 198 milijonov dolarjev, kar bi predstavljalo 97,3 odstotka plana, vendar so uvozne omejitve to onemogočile. Izvoz na konvertibilno področje je tako lani znašal 121,3 milijona dolarjev, pri čemer je bil uvoz repromateriala 108,2 milijona dolarjev, od tega 90,7 milijona dolarjev s konvertibilnega področja, uvoz opreme pa znaša 18 milijonov dolarjev
Dokaj dobri rezultati so bili doseženi lani pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Tako je celotni dohodek SOZD Iskra znašal 41 milijard dinarjev ali za 26,6 odstotka več kot leta 1980. Dohodek je znašal 11,8 milijarde, pri čemer je. kar 2.3 milijarde dinarjev razporejenih za akumulacijo. Zaostreni pogoji gospodarjenja pa tudi nekate-
ri administrativni ukrepi so povzročili porast izgub, ki so se v primerjavi z letom 1980 zelo povečale in to od 16,fi milijona dinarjev lani na 332,8 milijona dinarjev letos. Pri tem velja opozoriti, da sta imela velike težave z uvozom surovin DO Široka potrošnja in Računalništvo, zaradi ne rešenega položaja te panoge v Sloveniji. Število zaposlenih se je povečalo za 1,5 odstotka
Plan izvoza za leto 1982 je postavljen v višini 216 milijonov dolarjev od tega naj bi za 138 milijonov dolarjev izvozili na konvertibilno področje. Uvozili pa naj bi za 134 milijonov dolarjev, kar bi zadostova ' lo, skupaj s predvideno domačo nabavo, za 22 milijard dinarjev proizvodnje. Povečanje proizvodnje pa naj bi znašalo 18,5 odsotka. Celotni prihodek bo 1982 predvidoma znašal 53,5 milijarde dinarjev, dohodek 15.5 milijarde din in oba naj bi porasla za 30 odstotkov. Se nadalje pričakujejo ugodno delitev dohodka, tako da bi za akumulacijo namenili za 34,8 odstotka več sredstev kot leta 1981 in to 3,1 milijarde dinarjev.
L. Bogataj
Inovacije
za izboljšanje
delovnih
pogojev
Odbor za inovacije pri Zvezi sindikatov Jugoslavije je pred časom razpisal nagradni natečaj za inovacije s področja zboljšanja pogojev in humanizacije dela. Nagrade v višini 30.000, 20.000 in 10.000 dinarjev bodo podeljene ob prazniku dela 1982.
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci, katerih inovacije izboljšujejo delovne pogoje, zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu, humaniziraju delo, zboljšujejo varnost delavcev, zmanjšujejo invalidnost odpravljajo vzroke bolezni delavcev in poklicna obolenja, in odpravljajo vzroke, ki škodljivo vplivajo na delovne pogoje. Inovacije so lahko namenjene tudi zmanjševanju ali odpravljanju možnosti za poškodbe na delu, zmanjševanju števila beneficiranih delovnih mest, ki lahko prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev in povečujejo dohodek in produktivnost.
Prijavljena inovacija, ki se nanaša na izboljšanje delovnih pogojev, naj bi vsebovala tudi dokaz, utemeljitev učinkov na zdravje delavcev in na izboljša nje delovnih pogojev. Pri ocenjevanju imajo zato prednost tiste novosti, ki so v praksi že uveljavljene.
Iskra ima tri delovne organizacije
Kranj - V kranjski Iskri Elek-tromehaniki so lani tekle intenzivne priprave na novo samoupravno organiziranost. Spomladi so delavci izvedli široko javno razpravo in junija so o novi organiziranosti odločali na referendumu. Večina te meljnih organizacij se je odločila za sprejetje samoupravnega sporazuma o spremembah samoupravne organiziranosti  Iskre Elektromehani-
ke, le v temeljnih organizacijah Ste vci in Orodjarna ni bila dosežena večina glasov za. Referendum torej ni uspel in zato so se delavci Elektromehanike odločili, da se referendum v omenjenih tozdih v zakonskem roku ponovi.
V preteklih mesecih so bile izvedene nove priprave in so delavcem omenjenih tozdov še enkrat temeljito razložili namen in pomen nove organiziranosti.
Tako je bil 24. decembra lani razpisan in izveden referendum, na katerem so delavci v Števcih in Orodjarni ponovili glasovanje o novi organiziranosti. Boljše priprave so prinesle tudi boljše rezultate. Delavci so sporazum sprejeli z razmeroma visokim odstotkom pozitivnih glasov. V Števcih je za novo samoupravno organiziranost glasovalo 76 odstotkov delavcev, v Orodjarni pa 63 odstotkov.
To pomeni, da se je s 1. januarjem Iskra Elektromehanika oblikovala v tri delovne organizacije: Telemati-ko, ki zajema področje telekomunikacij in računalništva, Kibernetiko, v kateri sta združena merilno regulacijska in stikalna tehnika in Ero — Električna ročna orodja.
O oblikovanju novih delovnih organizacij in delovnih skupnosti skupnih služb so se delavci kranjske Iskre odločali na referendumu, ki je bil 2. decembra. Večina je glasovala za nove delovne organizacije.
L. Bogataj
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Zaposlovanje upokojencev in pogodbeno delo
Prizadevanja za realnejše planiranje kadrov v OZD in prehod na politiko racionalnega in produktivnega zaposlovanja so pripeljala do porasta ne zaposlenosti tudi v radovljiški občini.
V zadnjih letih neprestano govorimo o produktivnem zaposlovanju, ki je nesporno družbena nuja v sedanji gospodarski situaciji. Žal pa ima to za posledico tudi porast nezaposlenosti, s katero se v Sloveniji že dlje časa nismo srečevali Počasi in vztrajno raste število iskalcev zaposlitve, . med katerimi je vedno večje tudi število mladih oziroma tistih, ki iščejo prvo zaposlitev. Seveda je treba del krivde pripisati tudi neskladju med ponudbo in povpraševanjem oziroma neskladju med poklici, za katere se izobražujejo mladi, in potrebami organizacij združenega dela. Da bi porast nezaposlenosti vsaj delno omilili, si v zadnjem času prizadevamo, da hi se zaposlovanje upokojencev in pogodbena dela bistveno zmanjšali.
Strokovna služba je pripravila anketo o pogodbenem delu in zaposlovanju upokojencev v letu 1980 Na anketo, ki je bila poslana skoraj vsem OZD, je odgovorilo 23 organizacij s področja gospodarstva in
20 organizacij iz negospodarstva, kar pomeni, da so na anketo odgovorile OZD, v katerih je okoli 55 odstotkov, vseh zaposlenih v občini. V gospodarstvu združeno delo predvideva, da naj bi bilo ob koncu lanskega leta pogodbeno delo udeleženo z 0,4 odstotka v primerjavi z rednim delom. V negospodarstvu pa je bistveno drugače, saj se predvideva udeležba 4,1 odstotka pogodbenega dela v primerjavi z rednim delom. Velja omeniti, da največ pogodbenega dela na področju negospodarstva načrtuje Alpdom Radovljica (30 odstotkov), na področju negospodarstva pa AMD Bled. Med ostalimi organizacijami, ki predvidevajo nekoliko več pogodbenega dela, so še hotel Grajski dvor, Združeno gozdno in lesno gospodarstvo, muzeji ter Zavod za pospeševanje in razvoj turizma.
Drugi del ankete je bil namenjen ugotavljanju števila zaposlenih upokojencev ob koncu lanskega leta. V gospodaskih organizacijah ugotavljajo, da so imeli ob koncu leta zaposlenih 76 upokojencev, v negospodarstvu pa 21. Pri tem velja omeniti, da upokojenci v gospodarstvu opravljajo največ enostavnih del in opravil, za katere se zahteva kvalifikacija oziroma nižja strokovna izobrazba. V negospodarstvu pa bodo - po predvidevanjih upokojenci opravljali največ del, za katera se zahteva srednja in višja strokovna izobrazba.
Nesporno je, da bi z zmanjševanjem ali celo uki nit vi jo zaposlovanja upokojencev in z zmanjševanjem pogodbenega dela sprostili nekaj prostih del in nalog. Težko pa je reči koliko, saj dela. ki jih opravljajo upokojenci in delavci po pogodbi, ne trajajo vedno kontinuirano. Pogosto se pojavljajo v krajših ali daljših časovnih obdobjih in z različnim številom ur dnevno. Verjetno bo morala vsaka organizacija združenega dela temeljito analizirati ta pojav v lastni sredini in si na osnovi tega prizadevati za zmanjševanje zaposlovanja upokojenih delavcev in pogodbenega dela povsod, kjer je mogoče zaposliti nezaposlene ali delno zaposlene osebe.
Branko Bukovnik
Brez papirnih
pravic
Če bo sprejeto načelo, da združeno delo prosto razpolaga z devizami, ki mu ostanejo, ko pokrije skupne in splošne potrebe, bo ukinjenih vrsta papirnih in drugih pravic kot tudi nepotrebno administrativno varstvo
V novo leto stopa jugoslovansko gospodarstvo /. velikim vprašajem: kako oskrbeti industrijo s potrebnimi surovinami in repro-materialom. da bi lahko delali s polnimi zmogljivostmi; ali kako povečati izvoz, da bi zagotovili devize za potrebe predelovalne industrije; ali. s katerimi ekonomskimi ukrepi oblikovati izvozno politiko države in kako spodbuditi združeno delo k rentabilnemu poslovanju tudi na svetovnem tržišču
Pri oblikovanju ekonomskih ukrepov se mnoge zamisli spotikajo ob utečene pravice posameznih industrij, regij in republiško-pokrajin skih obnašanj, kar je vzrok, da sedaj, ko se je novo poslovno leto že začelo, delovne organizacije še vedno ne poznajo vseh pogojev gospodarjenja za leto 1982. Temperatura se dviga predvsem v razpravah, kako naj bi razporejali devize. Po enotnem postopku za skupne in splošne potrebe, medtem ko naj bi z ostankom združeno delo prosto razpolagalo. To pomeni, da bi bila višina uvoza odvisna od ustvarjenega deviznega priliva, kar ustvarja določen avtomatizem. bi pa bila s tem izključena možnost plačilnega deficita in grmadenje dolgov do tujine.
Združeno delo naj bi torej prispevalo za skupne in splošne potrebe 30 do 40 odstotkov deviznega priliva. Točne obveznosti bodo določene v pogovorih med republikami in zvezo. Trenutno so znane obveznosti za potrebe federacije, ki bi znašale 5,5 odstotka na vsak izvozni posel. K temu je treba prišteti dogovorjene izdatke za uvoz nafte in premoga za koksiranje, kar bi znašalo približno 11 odstotkov deviznega priliva Vse to skupaj bi s potrebami republik in pokrajin za uvoz nekaterega nujnega potrošnega blaga, predvsem zdravil, zneslo nekaj nad 20 odstotkov deviznega priliva. K temu je treba prišteti še izdvajanja za JE Krško, odplačilo anuitet elektrogospodarstva, nekaterih anuitet za posojila v tujini in podobno.
Če se bodo za takšna pravila uspeli dogovoriti, se bo radikalno spremenila poslovna politika in obnašanje v gospodarstvu. Predvsem bodo gospodarstvo osvobodila administrativnega nadzorstva in mnogih papirjev. Ukinila bodo vse papirne pravice, ki so jih doslej imeli tako-imenovani pasivci in kvotaši. Vsi bodo ekonomsko prisiljeni k povezovanju in kupovanju deviz, ki smo si jih že zaslužili s konkretnimi izvoznimi posli
Omenjena rešitev deviznega vprašanja bi v prvi plan postavila proizvodni interes namesto grupacijskega oziroma teritorialnega. Na osnovi tega bi lahko pričakovali podobno rešitev tudi pri določanju cen. Malo je namreč reprodukcijskih celot v gospodarstvu, ki lahko /. izvozom krijejo vse uvozne potrebe. Zato bo nujno potrebno kroženje deviz med reprocelotami, torej tudi kot čista kupoprodaja, vendar po uradnem tečaju, ki bo zato realen in enoten in ga bo moč prilagoditi dejanskemu ekonomskemu položaju v državi, odnosom med valutami na tujih deviznih borzah in stanju naše plačilne bilance.
L. B.
V obratu primarne predelave lesa Jelovice v Preddvoru so načrtovali, da bo nova žaga pod streho že do konca letošnjega leta. Pa so se zidarska in druga dela, ki so se še pokazala pri rekonstrukciji stare žagalnice, zavlekla tako, da bo tu steklo delo šele nekje aprila. Kljub zimi nadaljujejo z delom in tudi že montirajo strojno opremo. Dobrih petsto kvadratov površine bodo pridobili z novo halo, pa seveda prepotrebno žago, ki bo žagala les tudi za ostale tozde Jelovice. — Foto: D. Dolenc
Čas je zlato,
a material je še dražji
Otoče — Restrikcije pri uvozu so precej prizadele tudi tovarno merilnih instrumentov Iskra Otoče, ki sicer sodi med uspešne delovne organizacije radovljiške občine. Zaostreni gospodarski pogoji odpirajo pri njihovem vsakdanjem delu celo vrsto vprašanj in težav, ki jih ne morejo rešiti
'V Iskri ugotavljajo, da je po ložaj, v katerem se nahaja vse naše gospodarstvo, izredno težak bodisi pri dobavi domačih ali uvoženih materialov. Doslej je gospodarstvo račune uvoznega blaga pokrivalo z lastnimi deviznimi sredstvi, z združevanjem sredstev v delovni organizaciji ali izven nje, s terminskimi ukrepi ali deviznimi krediti. Pred kratkim pa so se stvari precej spremenile, ker se poleg deviznih sredstev in deviznih pravic zahteva še ustrezna pravica fizičnega uvoza. Višino določi samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, takšna dovolje-
nja pa temeljijo izključno na direktnem izvozu in obravnavajo celotno delovno organizacijo. Glede na izvozno-uvozna gibanja tudi ne pričakujejo, da se bodo problemi v začetku prihodnjega leta kaj hitro in zadovoljivo rešili. Po družbenem planu bo kar 25 odstotkov vrednosti vsega izvoza rezervirano za pokrivanje obveznosti iz zapadlih kreditov.
V tovarni Iskra v Otočah so v desetih mesecih uvozili od planirane vrednosti le 51,27 odstotkov materiala in realizirali 89 odstotkov planirane vrednosti proizvodnje. Le malo so izvažali, veliko pa so si prizadevali dobiti od domačih proizvajalcev. Če jim bo v prihodnjem letu uspelo znižati uvoz za enako vrednost kot v letošnjem, je možnost, da bodo poslovali vsaj na enaki kvalitetni ravni kot letos. Kot je zapisal Iskrin delavec Jože Ravnik, »čas je zlato, vendar je material danes celo dražji« I). K
G L A S 4 STRAN
STRAN ZA INVALIDE
TOREK, 5. JANUARJA 1912
Učinkovito reševanje problema invalidnosti
TRZIC - V tržiskih delovnih organizacijah posvečajo delovnim invalidom ustrezno pozornost ne le zaradi leta invalidov, pač pa zaradi družbene skrbi za invalide, ki so kljub svoji zmanjšani delovni sposobnosti aktivni člani naie druibe. V občini se že nekaj časa trudijo, da bi organizirali aktive invalidov po posameznih delovnih organizacijah.
KOORDINACIJSKI ODBOR DRUŠTEV INVALIDOV GORENJSKE ZELI VSEM f LANOM SREČO. ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVO V LETIT 1982
Številni interesi paraplegikov
Društvi) Korenjakih paraplegikov, ki j«* letos dejavno na vseh področjih, se odlikuje /lasti po svojih prizadevanjih za preprečevanje arhitektonskih ovir in gradnjo lastnega počitniškega doma. Ob tem resnem programu pa paraplegiki niso pozabili na oddih in rekreacijo.
Letos so se namreč udeležili vseh športnih tekmovanj, ki jih je pripravila Zveza paraplegikov. Sodelovali so na državnem prvenstvu v atletiki, na rnemorialu profesorja Bojana Hrovatina, na pohodu ob žici okupirane Ljubljane in na ined-društvenih košarkarskih tekmovanjih. Košarkarji na tekmah zasedajo drugo ali tretje mesto. Tudi atleti posegajo po vrhunskih rezultatih, med njimi je vrhunski športnik, dobitnik številnih odličij /. mednarodnih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Dva športnika sta tudi člana državne košarkarske reprezentance.
Tudi šah in streljanje sta med paraplegiki že zaživela, nedavno pa še ribiška sekcija. Med invalidi na vozičkih ie deležno posebnega zanimanja tudi radioamaterstvo. Pet članov gorenjske Zveze paraplegikov je letos opravilo radioamaterski tečaj- x prihodnje pa bodo nakupili tudi ustrezne tehnične pripomočke Vprašljivo je le. kje bodo dobili denal /a nakup radijskih postaj. Del poiii'i |>riča,KUJ€JO od občinskih štabov SLO, saj se nameravajo kasneje vključiti v program SLO
J Stare
Vendar pa vsaka gospodarska panoga zaradi svojstvenosti delovnega procesa zahteva posebno obravnavo.
SGP: ORGANIZIRANO DELO ZMANJŠUJE MOŽNOSTI ZA POŠKODBE
Andrej Pristan i*- vodja splošnega sektorja pri Splošnem gradbenem podjetju Tržič V delovni organi zaciji je zaposlenih J") 5 delavcev Podjetje štipendira tudi 41 učencev v usmerjenem izobraŽevanju. Glavna dejavnost delovne organizacije so visoke gradnje, stranska pa nizke gradnje in strokovnoobrtniške storitve (ključavničarstvo, vodovodno inštalaterstvo. strojni in avtoparkl.
»l'ri nas imamo organizirano službo varstva pri delu. strokovnega ile lavca Fizično delo pri nas poteka \ težjih pogojih, v neprimernih vremenskih razmerah, tudi pozimi Zato sprejemamo delavce, ki so tem pogojem kos. zato pred sklenitvijo pogodbe vse pošljemo na preventiv ne preglede. Ker smo manjša organizacija, nimamo lastne obratne ambulante, vendar smo v dogovoril / zdravstvenim domom v Tržiču. Fluktuacija delavcev ni velika 1'ri proizvodnih delavcih se pojavljajo poklicna obolenja, predvsem poškodbe hrbtenice zaradi težjih fizičnih opravil, zato jih vse bolj nadomeščamo s stroji. Število invalidsko upokojenih delavcev je majhno, trenutno imamo 8 invalidov, od tega 5 tretje kategorije. Take delavce premestimo na lažje delovno mesto, vendar ima naša delovna organizacija malo možnosti zaposliti invalide, ker ni veliko takih mest.« je povedal Prislan
Delavci so večinoma kvalificirani, veliko jih je iz drugih republik. V sklopu delovne organizacije imajo samski dom in sedaj ga preurejajo Izboljšujejo pogoje dela, predvsem z uvedbo mehanizacije. Delavci imajo možnost letovanja v lastnem letovišču, invalidnim delavcem pa sindikat enkrat letno finančno pomaga. Zanimivo je. da se na štipendije ne prijavlja veliko domačinov, ampak delavci iz drugih republik. Posebno primanjkuje delavcev za gradbene poklice, varilcev in ključavničarjev.
TIKO: DOBRA
KVALIFIKACIJA, MODERNA TEHNOLOGIJA
V Tržiškein podjetju industrijsko kovinske opreme se ukvarjajo predvsem s predelavo pločevine, izdelavo omar in podsklopov za kmetijske stroje. Referent za kadre je Vida Smolej:
»Smo manjši kolektiv. Zaposlenih je 88 delavcev. Pri nas so nevarna vsa delovna mesta. Tega se dobro zavedamo, zato imamo zaposlenega strokovnega delavca za varstvo pri delu Delavci delajo z nevarnimi stroji, zato sta potrebni pozornost in dobra    strokovna usposobljenost.
Zabeležene so poškodbe vida. sluha, prizadeti pa so tudi enakomerni gibi. Trenutno imamo h' invalidov, od tega •"> tretje kategorije in enega druge Za majhen kolektov je torej d os 11 obolenj Po starosti smo sicer med mlajšimi organizacijami, starejših delavcev ni veliko. Redno opravljamo preventivne preglede in sodelujemo / zdravstvenim domom, kiet imamo svojega zdravnika Invalidne delavce premeščamo na lažja delovna mesta, čeprav bolj malo Pri delu so vsi zaščiteni z zaščitnimi sredstvi, organizirana je tudi protipožarna varnost. Največ poškodb pa preprečuje sodobna tehnologija Kljub temu opažamo, da m velikega zanimanja za te vrste delo. saj se leto.s na razpis šupendii m nihče pri javil
TO KOS: NACRTNO DELO IN PREVENTIVA
V Tržiški tovarni kos m srpov izdelujejo ročna orodja za kmetijstvo, predvsem za izvoz, in rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo. V podjetju je 2X1 delavcev in po besedah Adele Semrov iz kadrovsko-splošnega sektorja ni velike fluktuacije.
»Izrazito poklicnih obolenj ni. toda naša proizvodnja invalidnost pospešuje. Delo poteka pri pečeh, v vročini, občutne so temperaturne razlike in hrup. Posebno nevarni so lesnoobdelovalni in vrtalni stroji. V načrtu imamo posodobitev proizvodnje, vendar je naša investicija vezana na nakupe v tujini. Razvito imamo službo varstva pri delu. obvezna je uporaba zaščitnih sredstev. Zadnje čase se pripravljamo na ustanovitev aktiva invalidov, ki jih je pri nas 20. Vsi sodijo v drugo kategorijo Izrazito lažjih delovnih mest ni. zato so premestitve odvisne predvsem od vrste poškodbe. Opažamo tudi. da za težka delovna mesta, zlasti za kovače, med mladimi ni zanimanja, zato tudi ni odliva na štipendije. Po osebnem dohodku smo pri vrhu v Tržiču.« je povedala Semrovova.
»Prejšnja leta smo imeli veliko invalidskih upokojitev, v zadnjih dveh letih pa nobene Sorazmerno velik problem naše delovne organizacije so alkoholiki. Delo je nevarno, zato vinjeni osebi ne moremo dovoliti upravljati s stroji, saj je zanjo to smrtno nevarno. Poskusili smo že z zdravljenjem, vendar ni bilo uspehov. Zaradi posameznikov trpijo vsi delavci. Mislim, da bi morali v okviru občine organizirati za več organizacij službo /a boj proti alkoholu.«
I/ teh izkušenj lahko sklenemo, da je potrebna skrb za človeka, napori za izboljšanje tehnologije, organizirani ukrepi varstva na nevarnih mestih. Čudežev se ne da delati, težav pri delu se ne da odstraniti, z načrtnim delom pa jih lahko omilimo
VI. Fornazarič
ALPETOUR
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B SOZD ALPETOUR 8KOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge
SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA STANOVANJSKE ZADEVE
Pogoji:
- višja šola ekonomske smeri ali višja šola za organizacijo dela - kadrovska smer ter J leta delovnih izkušenj ali
srednja šola ekonomske smeri ter 4 leta delovnih izkušenj, preizkus znanja.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZt) Alj>e-tour Skofja Loka. Titov trg 4 b.
O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v (M) dneh po izteku prijavnega roka. TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ PONOVNO
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta ter določil statuta dela oziroma naloge
POMOČNIKA VODJE TOZD
na katera so vezana posebna pooblastila in odgovornost Pogoji:
— višja izobrazba prometne ali ekonomske smeri ter tri leta delovnih izkušenj v prometni dejavnosti ali
srednja izobrazba prometne ali ekonomske smeri ter    let delovnih izkušenj v prometni dejavnosti, znanje tujega jezika.
moralnopolitična neoporečnost in družbeno politična aktivnost.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za dobo I let
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj Kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpejtcair, Skofja Loka, Titov trg 1 h. z oznako »ZA RAZPIS«
Delavski svet bo o izbiri kandidata odločil v HOdneh po preteku roka za prijavo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 1$ dneh po sklepu delavskega sveta o izbiri.
Konrad Pavli
Neizpolnjeno leto
Mednarodno leto invalidov se je izteklo, skrb /a prizadete pa ostaja še naprej obvezujoča naloga vseh humanitarnih organizacij in družbe v celoti — Ko ocenjujemo delo v preteklem letu, žal ugotavljamo, da ni izpolnilo pričakovanj — To je tudi razlog, da zvezni odbor za obeležitev mednarodnega leta invalidov odreja podaljšanje leta invalidov v leto 1982
V desetih letih, kar so invalidske organizacije aktivne in nekoliko glasnejše v zahtevah po enakem družbenem položaju invalidov, je bilo na tem področju veliko storjenega. Mednarodno leto invalidov naj bi bilo mejnik, ko bi se problemov prizadetih začela zavedati vsa družba in ne zgolj humanitarne organizacije. O tem. ali je namen mednarodnega leta invalidov dosežen, je spregovoril Konrad Pavli, predsednik republiške Zveze društev invalidov:
»Ce pod rezultate letošnjega mednarodnega leta invalidov potegnemo črto, se nam obračun pokaže kar lep. Toda razreševanje invalidske problematike žal še vedno ostaja domena društev, humanitarnih organizacij in strokovnih služb, katerih obveznost je delo z invalidi. Resda je posluh družbe za prizadetega človeka po izteku tega leta večji, saj so invalidske organizacije mnogo storile za osveščanje. Z raznimi manifestacijami, proslavami, športnimi igrami, posvetovanji smo javnost opozarjali na probleme. Zal pa so pobude in rešitve večinoma prihajale od invalidov samih, družba pa se v celoti kljub pričakovanjem ni zadosti vključila v ta proces«
Možnosti reševanja problemov invalidov se sicer deloma kažejo v njihovih specializiranih organizacijah, za širše razreševanje te proble matike pa nimajo ne družbene moči ne pristojnosti. Krivdo, da včasih stoje ob robu družbenega dogajanja, je bržkone v dobršni meri pripisati tudi invalidskim organizacijam.
»Formalnopravno je invalidom zagotovljen enakopraven družbeni položaj in na nas samih je. da ustavna načela uveljavimo v praksi Najugodnejše mesto za uresničevanje zakona je občina. Invalidi smo kritični do svojega prizadevanja, ki v preteklosti ni rodilo dovolj pozitivnega. Vemo, da smo še vedno premalo vključeni v delegatski sistem, ki je temeljno mesto za reševanje naših kočljivih vprašanj. V mednarodnem letu invalidov smo pri občinskih konferencah SZDL ustanovili koordinacijske odbore za družbeni položaj in aktivnost invalidov, ki naj bi delovali kot posredniki med invalidskimi organizacijami in družBo v celoti. Ze dejstvo, da je odbor sestavljen iz predstavnikov invalidov na eni strani in iz članov sindikata, strokovnih služb in drugih dejavnikov samoupravljanja na drugi, prepričljivo govori o tem, da je odgovornost za vprašanja invalidov porazdeljena med vse družbene dejavnike. Tam, kjer so odbori zaživeli, se je premaknilo. Torej za v prihodnje vemo, kaj nam je storiti.«
Ponekod je torej vzpostavljen stik s skupnostmi socialnega varstva, izoblikovan program dela in bržkone v veliki meri tudi izpolnjen. Na podlagi letos začrtanega in že deloma uveljavljenega pa tudi prihodnje, podaljšano leto invalidov, ne bi smelo biti vprašljivo.
»Nikakor ni prepozno, če šele zdaj začenjajo uresničevati zastavljene naloge. Pred volitvami prihodnjega leta je naša naloga izbrati delegate, ki bodo zastopali naše interese v skupščinah. Tretja konferenca sindikatov, ki bo tudi prihodnje leto, je vključila nekatera vprašanja invalidov, in sicer problematiko zaposlenih invalidov ter ustanavljanja invalidskih delavnic. Dokaz več. da nas širša družba jemlje vse bolj resno! Prihodnja naloga društev invalidov pa je zlasti nova organizacija, ki bo prenesla težišče dela z občine v temeljna okolja. V prihodnje naj bi društva invalidov ustanavljali v združenem delu in krajevnih skupnostih. Tudi glede gradbenih ovir se kaže jasnejše obzorje. Iz analize, ki jo pravkar opravljamo, bomo potegnili najvažnejša načela, po katerih bomo oblikovali zakonske normative.«
Zaostreni problemi invalidov so sami po sebi terjali rešitev, vendar so humanitarne invalidske organizacije pravzaprav odkrile pot njihovega reševanja. Družba se je po zaslugi teh organizacij seznanila z mnogimi problemi, ki jih je treba rešiti. Ta dosežek nikakor ni skromen, a za mednarodno leto invalidov vseeno premalo. Ni težko zapisati velikopoteznih zakonskih načel in programov, pravi Konrad Pavli, težko je vse to prenesti v prakso.
D. Zlebir
Načrtno v prihodnje leto
Tržič — Konec oktobra se je v Tržiču sestal koordinacijski odbor vseh gorenjskih društev invalidov. Izčrpno je spregovoril o načrtih, ki prihodnje leto čakajo invalide, na kratko pa je ocenil tudi izvajanje letošnjih programov.
V razgovoru so se dotaknili osnutka statuta pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil dlje časa v razpravi. Gorenjski invalidi so predlagali nekatere spremembe glede položaja zaposlenih invalidov. O osnutku statuta je pred kratkim razpravljala tudi Zveza društev invalidov Slovenije, ki se je
Krav tako obširno posvetila pro-lematiki invalidov v delovni organizaciji. Ker so težave, ki jih poraja združeno delo. težko rešljive brez skupne akcije, je Zveza društev invalidov predlagala, naj se pred koncem leta še enkrat sestanejo aktivi invalidov in sindikat ter skupno pretresejo perečo problematiko zaposlovanja.
V pripravi finančnih programov, o katerih je prav tako tekla beseda, bo treba v prihodnje zreleje razmisliti. Vire financiranja bodo namreč v letu 1982 namenili vsem dejavnostim le 15 odstotkov dohodkov več kot lani. Gorenjska društva si obetajo nekaj več dotacij od zveze, drugje pa si bo verjetno vsakdo po svojih merah krojil društveni dinar Tudi v porabi sredstev bodo prihod-
nje leto spremembe. Lani so preo« denarja namenili socialno šibkejših invalidom. Kranjsko društvo j* obiskalo 105 težkih invalidov in jitv prineslo darilne pakete. Odslej b^ pomoč socialno šibkim možna le š prek socialnega skrbstva.
Pri organiziranju letnih konferen^ so mislili tudi na prihranek. Kor ference namreč precej stanejo, zal jih ne bodo prirejali več vsako let<\ nadomestili jih bodo delovni šestar ki. Prihodnje leto bodo volili tui novega predsednika koordinacijske ga odbora, čakajo jih delegatsk volitve, na katerih morajo bit enakopravno udeleženi. Pri delegira nju svojih članov morajo stopiti i stik s krajevnimi konferencam SZDL in s sindikatom, da jih h baza usmerila v tiste delegacije. kjV bodo lahko najbolj vplivali na svc položaj. Svoje predstavnike naj b imeli v samoupravnih interesnih skupnostih za zdravstvo, socialtv varstvo, pokojninsko in invalidski zavarovanje, zaposlovanje in stani' vanjsko gospodarstvo.
Z decembrom se izteka tudi mecf narodno leto invalidov. O letošnji-dosežkih še ni bilo besede, pač pa > vztrajno pripravljajo na splašn.«« oceno, o kateri bo bržkone govora m letnih konferencah. V Kranju h konferenca decembra, druga društvi pa jo pripravljalo februarja
D Z
TOREK. 5 JANUARJA 1982
KULTURA
5.STRAN GLAS
Zdravko igra po potrebi
Stiriindvajsetletni Zdravko Krja-vec je eden mlajših igralcev, ki s** igralstvu ni posvetil poklicno, temveč mu je igranje le osebno zadovoljstvo. Doma je iz Nove vasi pri Preddvoru, srečala pa sva se v avli novega RTV centra v Ljubljani, kjer je Zdravko čakal na snemanje otroške nadaljevanke. Prijeten sogovornik je bil, tako da je hitro minila urica najinega klepeta.
Zdravko je svoj prvi Filmski nastop imel v amaterskem fdmu »Zgodba nekega dneva«. O svojem debutu pri filmu je pripovedoval: »Do vloge sem prišel po naključju. Name se je spomnil Janez Peče. snemalec pri kino klubu Mini film v Ljubljani. Dobro me pozna in ve. da se rad ukvarjam z igranjem v gledališču, da občasno dobim tudi. kakšno vlogo na televiziji, tako da nekaj izkušenj imam. Priporočil me je režiserju Štefanu Loziču. Scenarij za film je napisal Miroslav Končina. Gre za preprosto zgodbo o mladem dekletu in fantu, ki se srečata na avtobusni postaji in si že tam z nekaj pogledi razkrijeta simpatijo. Naključno izstopita na isti postaji. Najprej kaže. da bosta šla vsak svojo pot, toda dekletu pot prekriža slabo vreme. Najde si zavetje in prikliče fanta k sebi, da bi ji delal družbo med nevihto. Cez čas zagledata osamljeno hišico in se zatečeta vanjo. Tam se med nevihto zgodi marsikaj, kot je že navada pri mladih ... Na koncu filma se vreme zvedri, dekle in fant se poslovita in gresta vsak svojo pot. Gledalec bi pričakoval, da se bo iz tega srečanja izcimilo veliko prijateljstvo, toda do tega ni prišlo... Dekle je odlično zaigrala mlada študentka FSPN Jelka Novak. Film smo snemali na ljubljanski avtobusni postaji, na Igu pri Ljubljani ter na Gorenjskem. Film je prejel že številna priznanja in nagrade na festivalih amaterskega filma.«
Zdravko Erjavec je nekaj časa nastopal v Šentjakobskem gledališču, žal ne dolgo. Gostovanja so bila prevelika obveznost, kar se pri obilici njegovega dela ni obneslo. Služba, šolanje in gledališče. Tempo ie bil prehud, vse skupaj se je križalo. Res pa je tudi, da raje sodeluje pri radiu in televiziji, kar je zanj primernejše. Stvar na RTV posnamejo in tako je vse za njim. Pogosto sodeluje v različnih radijskih igrah in radijskih šolah. Tudi pri televiziji sodeluje. Nekajkrat v televizijskem Zehtniku, v drami »Zasilna zavora«, v otroški nadaljevanki »Sedem stopnic do glasbe«. V lepem spominu ima sodelovanje v operi »Seviljski brivec«, ko je ob Majdi Grbac zaigral ljubimca. Vendar pa Zdravko meni, da mu vloge ljubimcev ne pristojajo najbolje. Sodeloval je tudi v dokumentarni oddaji o »kadilcih«
»Sam sem pripravil pet zabavno glasbenih oddaj »Od ena do pet« in jih tudi povezoval. Mislim, da mi ta oblika dela zelo ustreza in /. veseljem bom še sodeloval, če me bodo povabili« pripoveduje Zdravko. Nekajkrat se ie uveljavil tudi na javnih nastopih. Povezoval je dve modni reviji, z Mojco Blažej sta v Slovenskih Konjicah povezovala prireditev z naslovom »Revija filmov neuvrščenih dežel. Lani pa sta povezovala zabavno glasbeno prireditev »Festival revolucionarnih pesmi« v Škofji Loki.
Zdravko je takorekoč igralec po potrebi. Kadar ga kolegi potrebujejo, ga pokličejo in mu navadno dajo vlogo, ki mu leži. Zaposlen je kot korespondent za tisk pri RTV Ljubljana in njegovo redno delo je daleč od igralstva. Vendar pa mu je
Krav delo v radijski in televizijski iši omogočilo, da je spoznal veliko radijskih ljudi. Pogosto se z režiserji srečuje na stopnicah in že steče pogovor v delu.
Kako to, da se ni odločil na študij igralstva? »Včasih sem mislil tudi na igralsko akademijo,« pripoveduje. »Doma so mi starši ta poklic odsvetovali. Moram priznati, da mi ni
žal, imam vse možnosti, da tudi brez akademije dosti igram. Pomembno je, da je človek talentiran, predvsem
Ka delovno ambiciozen in to v sle-ernem poklicu.«
Še vprašanje, koliko upanja za uspeh ima igralec, ki se le občasno ukvarja z igranjem? »Tudi zame je upanje, seveda je treba veliko delati in s svojim delom tudi nekaj pokazati. Potem mora slej ko prej priti tudi željeni uspeh. A tudi kanček sreče, veliko znancev in prijateljev je potrebno,« pravi Zdravko.
A. Kerštan
Knjižna polica
Med novostmi in težavami
Knjižni sejem, ki se je v drugi
Eolovici novembra odvijal v Can-arjevem domu v Ljubljani je potrdil svoje mesto v slovenskem kulturnem prostoru. S samo zasnovo — kateri so temelj položili slovenski založniki - kakor s predstavljenimi eksponati, knjižnimi programi in ne nazadnje s spremnimi prireditvami. Uspel je kar najbolj popolno predstaviti knjižno produkcijo zadnjih dveh let in to z vseh področij založništva, kar pomeni knjige, učbenike, priročnike, periodični tisk in druge publikacije. Spremljali smo niz posebnih razstav, ki so prikazale nekatere medzaložniške napore, posebne uspehe slovenskega založništva, skušale pa so obeležiti tudi nekatere kulturne jubileje. Ni manjkala predstavitev slovenske knjižne ilustracije, večina programov slovenskih knjižnih založb pa je bila na voljo tudi kupcem, seveda s posebnim sejemskim popustom. Vrstile so se tudi predstavitve novosti, srečanja z ustvarjalci.
Tako bi lahko na splošno označili knjižni sejem. Ce se namenimo podrobneje pisati o posameznih novih izdajah slovenskih založb, se velja za začetek ustaviti pri novostih Mladinske knjige za otroke.
Obširen program izdaj za mladino je  po  besedah   urednika Boruta
Krefli v Ribnem
Ribno - V Ribnem pri Bledu že vrsto let uspešno dela dramska sekcija DPD Svoboda Rudi Jedretič. Vsako leto pripravi nekaj premier. Tudi letos so postavili na oder novo delo. Odločili so se za dramo Ivana Potrča: Krefli. Delo je režiral Miran Kenda, direktor jeseniškega gledališča Tone Čufar, ki z gledališkimi ljubitelji iz Ribnega že nekaj let uspešno sodeluje. Delo so premierno uprizorili ob Dnevu republike, Z njim pa bodo obeležili tudi 80-let-nico kulturne dejavnosti v Ribnem.
Krefli so v bistvu prava slovenska ljudska drama, v njej pa prevladuje nov odnos do sveta — miselnost, ki je prežeta z idejami marksizma. Igra prikazuje življenje na vasi docela realistično, domala naturalistično. Pravi junaki niso več oblastniki, gruntarji, marveč ljudje, ki so doslej ostali ob strani življenja, zdaj pa polagoma prevzemajo oblast: dekle, hlapci, kočarji. Krefli so torej drama iz naše revolucije, napisana v slogu takoimenovanega »socrealizma«.
Ob uprizarjanju Kreflov je ribniške gledališke ljubitelje bolj privlačil človek, kot pa zunanji dogodki okoli njega. Skrb so posvetili predvsem posameznim osebam in njihovim medsebojnim odnosom. Revolucija in z njo družbene spremembe sicer trkajo na vrata Kref-lovine in vplivajo na ljudi, ki žive na kmetiji. Hrup ob graditvi zadružnega doma, veseljačenje in detonacije ob razstrelitvi stresajo Kreflov dom in napovedujejo nov svet. Vendar je vse to le zvočna kulisa nekega zunanjega dogajanja, medtem ko se na Kreflovini dogajajo pretresi tudi v ljudeh samih: v ljubezni razdvojena snaha, oba sinova in predvsem stari Krefl se vsak na svoj način soočajo z novo stvarnostjo.
Like so. tolmačili: Janez Kerstnik. Matjaž Konda. Mojca Torkar, Vlad-ka Poljanec. Borut Pangerc, Jože Poljanec, Franci Cerne in Branka Mužan.
Rado Mužan
Ingoliča v tem trenutku okrnjen za najmanj dvajset naslovov, ki še čakajo na izid. Zastoju botruje pomanjkanje časa za tisk teh knjig, kajti tiskarne se v razmerah gospodarske stabilizacije usmerjajo k tiskanju za tujino. Primanjkuje pa tudi papirja in po kdove kakšni, seveda nesprejemljivi logiki, je najlažje odškrtniti program prav za najmlajše. Pri Mladinski knjigi upajo, da bodo zaostale izdaje še uspeli natisniti.
Knjižnih novosti za najmlajše, pa tudi za nekoliko starejše šolarje je kljub temu kar precej. Skupaj je izšlo več kot 400 tisoč izvodov novih knjig in preko 35 tisoč izvodov ponatisov.
Tako so pri Mladinski knjigi ponatisnili šuber ljudskih pravljic z vsega sveta v zbirki Čebelica; v njej je izšlo tudi devet novih naslovov različnih, večinoma slovenskih avtorjev. V zbirki Mala slikanica beležimo dve novi izdaji (Kaj je videl Mižek Figa in Kaj imamo radi), v zbirki Levi devžej originalen ponatis Levstikovega Martina Krpana z ilustracijami Hinka Smre-karja, v zbirki Velika slikanica pa tri od petih pripravljenih del (Kresna noč, Leteča hišica in Gal v galeriji) slovenskih avtorjev. Tu sta še dve novosti iz zbirke Deteljica (Drobne zgodbe in Juha Cviluha) ter zbirka valeških pravljic z naslovom Harfa na vodi v zbirki Zlata ptica. Omenimo tudi, da bo v kratkem izšel ponatis celotne zbirke. Deseti paket Zlate knjige pa tokrat prinaša šest izborov poezije, v prvi vrsti izborov poezije za mladino, pa tudi celotnega opusa slovenskih velikanov poezije Kajuha, Kosovela, Zupančiča,   Menarta  in Prešerna.
Boris Bogataj
Ob 16. razstavi v škofjeloški skupščinski dvorani
Gorazd Sotler razstavlja
Akademski kipar Gorazd Sotler je bil rojen leta 19.10 v Sentruper-tu na Dolenjskem, (»d leta 1934 je Živel v Ljubljani. Leta 1949 se je vpisal na kiparski oddelek Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, tretji in četrti letnik ter diplomo pa je delal na zagrebški akademiji pri prof. Augustinčiču. Specialni študij kiparstva je od leta 1956 do 1958 opravil na ljubljanski akademiji pri prof. Borisu Kalinu. Od leta 195« je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Do leta 1979 je bil v službi kot likovni pedagog. Sedaj ustvarja kot samostojni umetnik. Leta 1980 se je preselil v Škof j o Loko in se leta 1981 vključil v Združenje umetnikov občine Skofja Loka.
Ob prvi predstavitvi novega člana loških umetnikov je treba posebej opozoriti na dejstvo, da se, sicer kipar po izobrazbi, predstavlja javnosti s slikamu. Niti ni to nič nenavadnega v umetnosti, ki pozna vrsto tudi odličnih slikarjev ali grafikov med kiparji. Pri Gorazdu Sotler ju je to mikaven podatek, ki ga lahko dopolnimo še z drugimi: sodeloval je v slikarskih kolonijah in tudi sicer si zapisuje popotne vtise v skicirko ali jih naslika. Navsezadnje je tudi kiparju risanje skic za plastično upodabljanje v glini ali drugem materialu pa naj bo to samostojna plastika ali reljef.
Pri slikah Gorazda Sotlerja tudi ne moremo prezreti očitne sorodnosti z njegovimi plastičnimi stvaritvami, kajti odnos med potezo čopiča je lahko enak potezi v glini. Pravilna osvetlitev kipa ali reljefa naravnost ponuja primerjavo s sliko, ki pri Sotlerju približno enako učinkujeta.
Motivno se je Sotler oprl na poglede skozi okno svojega ateljeja. Lahko je to ulica, lahko je samo njen del. more biti kaj drugega, kar je slikarja zanimalo, celo v skladovnici drv vidi zanimiv motiv, detajl izbran izbirčno med možnostmi, ki.jih ponuja predmetna resničnost. Ateljejska obravnava se ne opira trdno na vidno otipljivost, ampak rešuje formalne probleme z izbiranjem pomenskih enot, ki samo namigujejo na dano resničnost v naravi. Tako je gledalec prisiljen osamljene elemente dopolnjevati s svojo fantazijsko zmožnostjo dograjevanja slikarjevega sporočila. Odmik od realnosti tudi ne dovoljuje vključevanje barvitosti v sliko in slikar je zato zadovoljen s sivo tonsko obdelavo pri reševanju formalnih problemov.
Gorazd Sotler si je na ta način zgradil svoj slikarski svet in vprašanja ki jim skuša odgovoriti, niso usmerjena v odkrivanje neraziskanega ker ga obvladuje želja za koncentracijo ekspresije znotraj odprih problemov. Med problemi ie opazen proces zoženega opisovanja predmetne otipljivosti in prevladovanje pystorninske scene na sliki. Sotler si je ob svojem kiparskem delu postopoma in ne brez upoštevanja nekaterih tradicionalno obeleženih form zgradil svojevrsten tip razumevanja krajine (motiva), ki ga karakterizira v voluminoznem pogledu zoženo kadriranje zornega kota. Slikarska tvarina je obravnavana v stabilnih namazih, ki ohranjajo aharmonično globino in zvočnost tona, kar daje splošni atmosferi slike neko elementarno dimenzijo ekspresije. V načinu obravnavanja slikarske površine uporablja Sotler premišljene poteze, ki vsebujejo trdnost prizadevanja za enostavnostjo, kar lahko razumemo kot vero v moč nekega svojevrstnega oblikovnega asketizma.
Andrej Pavlovec
Ob razstavi del Jake Kepica v tržiškem paviljonu NOB
Postavil je sonce v svoje nebo
»Imam pravico postaviti sonce v svoje nebo!« Smela misel, izrečena v pogovoru z Jako Kepicem, morda najbolj zgoščeno izžareva pogum in voljo avtorja-samorastnika, čigar trinajst velikih oljnih platen predstavlja pričujoča, letos že tretja, sicer pa po vrsti četrta samostojna predstavitev.
Da bi lahko pravilno označili slikarjevo sporočilo občinstvu, se moramo vrniti leto nazaj, k razstavi »nebo-zemlja-poezija«. Tako bomo lažje razumeli tiste drobne premike v Kepicevem slikarstvu, ki vodijo naprej in po svoje razkrivajo samo-rastniiško misel.
Na prvi pogled se ni spremenilo nič bistvenega. Krajina je ostala še vedno osnovno izhodišče, iz katere izhaja avtorjeva govorica. Ostala mu je predmet, ki ga upodablja ne
Sto malih grafik
Na letošnji takorekoč novoletni prodajni razstavi v Mali galeriji Mestne hiše v Kranju /. naslovom »Mala grafika na Gorenjskem, razstavlja dvajset avtorjev / dolenjske in pet gostov iz drugih delov Slovenije: Kvelina Abaza-Batista. Milan Bat ista. Berko Brčić. Boni ("eh. Miha Dalla Valle. Herman Gvardjančič. Alenka Khain-Pičman. Marjan Kuke«. Dušan Lipove«. Henrik Marchel. Mirna Pavlove« . Dušan Premrl. Zmago Puhar. Boris Sajovic. Nejč Slapar. Jože Trobe< . Vinko Tušek. Melita Vovk. Kram Vozel. Cveto Zlate in gostje Lucijan Bratuš. Štefan Galič. Janez Knez. Lojze Logar in K rane Mesaric.
Organizatorja razstav«' Likovno društvo in Gorenjski muzej v Kranju sta v katalogu k razstavi zapisala, da je razstava male grafike gorenjskih avtorjev namenjena predvsem tistim obiskovalcem, ki si za prihajajoče Novo leto želijo lepo in vredno darilo ter da je razstava privlačna tudi za tiste, ki grafične liste zbirajo, vlagajo V album«- m lili hranijo. Izbira je res velika, saj so vsi razstavijalci poslali na razstavo najmanj dve deli. nekateri tudi do šest. kar pomeni skoraj sto grafičnih listov, združenih v sicer majhnem galerijskem prostoru. Ni pa tu opazna sMmo kvantiteta, ampak j«-
celotna razstava na dostojnem kvalitetnem nivoju.
Množita drobnih del onemogoča posamično obravnav«) razstavi jakev in težko je tudi govoriti o dominantnem likoviu'in problemu z ozirom na značaj in mesto pričujoče razstave, re ž«' ne v okviru slovenske pa vsaj gorenjske likovne produkcije. Vpraševati se na tn način ni 'odveč in niti ni zahtevno, če pomislimo n,i razstave z naslovom Sodobna likov na prizadevanja na Gorenjskem, ki so res vredna likovna manifestacija z odmevnostjo V širšem slovensk«'in prostoru. Večkrat ugotavljamo. da likovniki neradi sodelujejo na tovrstnih skupinskih razstavah, kar pa s«- ni zgodilo na te*i kranjski razstavi Likovno društvo Kranj ima dobro ubojem* pot sodelovanja med član stvom in gosti ter nečlani, saj še ne zapira v ozek formalistični krog. ampak hoče privabiti k sodelovanju in na svoje razstave čim širši kron sodelujočih. Zato razstava tudi ne učinkuje mlačno. je privlačna m napoveduje, seveda z nekaterimi izboljšavami, v prihodnosti dobre rezultate na področju mal«- grafike. In če bo to vsakoletna prireditev, kar bi si želeli, potem bodo organizatorji vsekakor morali izbrusiti razstavo v še resnejšo prezentacijo delovanja gorenjskih likovnikov.
V Pavlove«
toliko zaradi njene poetične razsežnosti, pač pa zaradi poskusa, da v njenem odslikavanju nadgrajuje svoje izkušnje. Le-te so prerasle v trden slikarski program, katerega del je prav pričujoča razstava. Z že omenjenim ciklom »nebo-zemlja-poezija« se je Jaka Kepic predstavil kot izrazit kolorist. Z barvo, ki jo zdaj drobi, nato spet razplasteva, jo spet drugje spaja in potem razpršuje v megličasto kopreno, daje krajini svojstveno razpoloženjsko noto, kar smo lahko razumeli kot »psihološki portret krajine«.
Za razliko od prejšnjih je ta predstavitev preglednejša. Avtor je pred nas razgrnil tri teme, ki se med seboj združujejo v enotno govorico. Tako se zaporedje letnih časov nadaljuje v kozolce, ti pa nakazujejo pot k razžarjeni sončni obli. To, kar v kvadroptihu letnih časov le narahlo zaslutimo, se stopnjuje v umirajočih kozolcih in izzveni v žareči sončni eksploziji.
Najkvalitetnejši korak pomeni slikarjev« odločitev za večji, enoten in podložen format. S tem si je avtor pridobil idealen prostor za svojo kompozicijo. Ležernost, skoroda idi-ličnost podolžnega formata je nadgradil z dramatično kompozcijo, na primer Umirajoči kozolec.
Razmerje obzorja in oblačnih form ozračja se je krepko prevesilo v prid slednjemu - nastal je prostor, kjer je v polni meri prišel do veljave značilen Kepicev kolorit: samosv«)j. silen, a vendar pretanjen.
Postavil je sonce v svoje nebo ...
J. Šter
Spet obrtniški pevski zbor
Kranj - Kranj je imel pred leti kvaliteten moški pevski zbor, ki so ga sestavljali obrtniki in delavci obrtnikov iz Kranja in okolice. Za več let je prekinil delo, 16. novembra, ko so se v Kranju zbrali kranjski obrtniki na ustanovnem občnem zboru, da bi ustanovili svoje društv«>, pa jim je spet zapel. Malce spremenjen, pomlajen, toda njihov. Lepo jih je spet slišati, obenem pa je to lep prispevek k bogatejšemu kulturnemu življenju Kranja.
A. 8.
GLAS 6.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK. 5 JANUARJA 1912
BARAZA V OTRANTSKI 02INI
Ze leta 191") so začele pluti v Jadran nemške podmornice, ki so s tem močno okrepile avstro-ogrsko podmorniškn flotiljo. Iz oporišča v Boki Kotorski »o te podmornice plule v Sredozemsko morje in tam močno ogrožale zavezniški promet Proti tem napadom so začeli Italijani leta 1916 polagati minska polja v Otrantski ožini. Ker pa to ni veliko pomagalo, so zavezniki na tem območju organizirali protipodmorni-ško baražo Iz Velike Britanije so poslali več kot sto mobiliziranih ribiških ladjic — drifterjev. to so bile majhne ladje, ki so bile v skupinah po 6— 7 postavljene v eni črti povprek čez Otrantsko ožino in so nosile navadne ribiške mreže, na katerih so visele majhne bombe. Baražo je navadno varovala križarka s štirimi rušilci. Poleg tega so imeli zavezniki v Brindisiju od 6 do H križark in od 24 do 30 rušilcev
Praksa je pokazala, da braža ni učinkovita, ker so bile mreže prekratke in so podmornice nemoteno plule pod njimi Hkrati so bili presledki med skupinami drifterjev večkrat nekaj milj široki in so podmornice ponoči tudi v vožnji po površini morja prihajale skozi nje. Kljub tem pomanjkljivostim so bile v Otrantski ožini leta 1916 potopljene štiri podmornice.
Zato da bi podmornicam olajšala odhod in vrnitev iz Sredozemskega morja, je avstro-ogrska mornarica štirikrat pošiljala manjše udarne oddelke — od 2 do .1 rušilce v spremstvu križarke — ki so napadali in po tapljali drifterje. Zaradi teh napadov so morali zavezniki premakniti baražo iz Otrantske ožine proti jugu. na črto Santa Maria di Leuca —otok Kano.
Zaradi tega premika baražne črte avstro-ogrska mornarica ni odnehala in je maja 1917 organizirala večji napad na drifterje. Akcija je bila zelo skrbno pripravljena in poleg ladij je v-njej prevzelo pomembno vlogo mornariško letalstvo, f Lahke križarke Novara. Saida in Helgoland (3500 ton. 27 vozlov — 49 km/h, 9 topov 100 mm. 6 torpednih aparatov) pod poveljstvom kapitana bojne ladje Nikolaja Horthvja de Nagvbanva bi ponoči morale pripluti vsaka na svoje izhodišče južno od Otrantske ožine in samostojno napasti drifterje. Najpozneje oh 7.16 bi se morale vse križarke zbrati na naprej določeni točki in se s polno paro vrniti v Boko Kotorsko. Preden bi prišle v stik s sovražnikom, ne bi smele uporabljati radia. Zaradi možnosti da bi jih pri vrnitvi napadale premočne zavezniške sile. so dobile ukaz. naj se pripravijo na polaganje dimnih zaves.
V Boki Kotorski bi morali biti pripravljeni oklepna križarka Sankt Georg. dva rušili a in štiri torpedovke. ki bi lahko vsak hip izpitih in priskočili križarkam na pomoč pri vrnitvi.
Rušili a Csepel in Balaton (860 ton 33 vozlov --58 km/h. 2 topa 100 mm. 6 topov 66 mm. 4 torpedne cevi) pod poveljstvom fregatnega kapitana princa Lichtensteiiiskega. ki je bil hkrati poveljnik rušil«a Csepel. sta morala ponoči preiskati območje okoli otoka Saseno in pri vrnitvi pluti proti Boki Kotorski 20 milj (37km) pred križarkarni Ce bi se pojavil sovražnik, bi ga rušilea skušala odvleči stran od
Rušile« Tatra so splovili leta 191
križark. če pa bi sovražnik plul naprej proti križar kam. bi se morala rušilea pridružiti križarkam.
Za obe skupini - karižarke in rušil« a — je bilo pri vrnitvi bistveno, da se izognejo boju.
Mornariško letalstvo bi moralo podnevi opravljati izvidniške akcije med Volani) m Brindisijem in ohve-ščati ladje o položaju na morju.
Po ena podmornica naj bi v zasedi čakala pred pristanišči Volana in Brindisi, tretja podmorniia pa bi najprej položila mine pred Brindisijem. potem pa bi prav tako čakala v zasedi pred tem pristaniščem.
Akcija bi se morala začeti z odhodom križark in rušilcev 14. maja zvečer.
Zavezniki niso slutili, da se pripravlja velik napad na drifterje. in 14 maja zvečer je za njihovo zavarovanje - kot je bilo že ustaljeno — iz Brindisija odplula italijanska izvidniška križarka Carlo Mirabel-lo ( 1400 ton 35 vozlov - 62 km/h. H topov 100 mm) s tremi francoskimi rušilci.
ZAVEZNIŠKI KONVOJ SO UNIČILI
Rušilea Csepel in Balaton sta 14. maja zvečer odplula iz Boke Kotorske in ob .]. uri ponoči nenadoma odkrila zavezniški konvoj - tri parnike v spremstvu torpedovke Borea - ki je plul proti Valoni. Oba rušilea sta začela iz vseh topov streljati na sovražnika. Kmalu so bili vsi trije parniki zadeti in na njih so izbruhnili požari: dva sta se nato potopila, tretjemu pa je uspelo uiti. Tudi na torpedovki Borea je bilo stanje že od začetka kritično. Uničena je bila radijska postaja, tako da niso več mogli oddati obvestila o napadu, razbiti so bili vsi kotli in topovi in ladja je oh 5.20 potonila.
Poveljnik Csepela je sklenil, da ne bo reševal bro-dolomcev s parnikov. ker je predvideval, da bodo zavezniki vsak Čas poslali pomoč iz Valone. ki je bil zelo blizu. Poleg tega je bilo morje popolnoma mirno m ni ogr«)žalo življenja ljudi v reševalnih čolnih.
Oba rušili a sta zato takoj po napadu na konvoj z vso hitrostjo odplula z območja Valone in ob 4.05 sta bila na zbornem mestu za križarke. Odtod sta se usmerila proti Brindisiju, da bi odkrila morebiten odhod sovražnikovih ladij. Ob 6.15 sta se vrnila na zborno mesto in ob 7.30 zaplula proti Boki Kotorski; zdaj sta bila - kot je bilo načrtovano - 20 milj pred križarkama. Ze ob 7 15 sta na severozahodu opazila večjo skupino ladij. To so bili britanski lahki križarki Dartmouth in Bristol, italijanska izvidniška križarka Aquila in štirje italijanski rušilci. Poveljnik te skupine, italijanski kontraadmiral Acton (na kražarka Dart-mouth), je ob 4 uri dobil od opazovalne postaje na otoku Saseno obvestilo o spopadu na morju. Z opazovalne postaje so namreč videli bliske in grmenje top«)V Csepela in Balatona pri napadu na konvoj. Ladje pod Actonovim poveljstvom so odplule ob 5. uri! toda A«ton ni vedel, kje je zdaj sovražnik, in je ob 7.40 poslal naprej Aquilo in rušilce. V tem trenutku je bilo razmerje sil glede na topove naslednje: zavezniške ladje s«) imele 1.1 topov 152 mm. 16 topov 100 mm in 20 topov 76 nun proti 4 topovom 100 mm in 12 topovom 66 mm (na ( sepelu in Balatonu).
i«   SMUJAN B0ZMABT
TA GLAVNA URŠA
Prav zato sem se začela važni: -Oh. kakor hoče« sem rekla k.ir tako. kot da mi je prav mak mar. »Ce ne ho hotela verjeti, pa tudi dobro.«
»In cvek. ki ga boš dobila'« je zaskrbelo Barbaro, čeprav bi ji tega ne bilo treba in bi bilo bolje, da bi razmišljala o svojem iz angleščine.
»Kar drezaj še malo,« mi jo šepetal m«>j Glas. Jaz pa: »Oh, cvek! Ne bo prvi. ne zadnji. Ga bom že popravila. Teh računov pač ne razumem. Tovarišica preučeno razlaga Toda, brez skrbi. Dedek bo ie poskrbel zame. Če pa ne dedek, mi bo papači preskrbe! najboljšega inštruktorja. Ko htim imela najboljšega inštruktorja, ne bo problemov. Tudi tovarišice se ne bom bala.« »Tako, tako,« mi je govoril Glav
Tatjana je spet hotela biti najpametnejša: »Saj ne gre za strah. Le Žal mi je. da sem pozabila napisati nalogo. Toda, tudi ce bi jo lahko prepisala, bi tega ne storila,« je rekla in pozabila, da jo je maloprej hotela prepisati od mene. In če bi jo jaz imela, bi Tatjana t«> nedvomno tudi storila. ^ Spet je žvrgolela naprej: »Kaj bi lagala tovarišici. Ce me bo vprašani
o nalogi, ji bom pač po pravici povedala. Pozabila sem nanjo pa konec.« .loj, kakšna važnost! »Lahko je tebi, ki imaš petico. Tebi tovarišica še zamerila ne bo,;« je rekel nekam žalostno Jaka, kar je bilo zanj nekaj nenavadnega. Tatjana je zamahnila z roko, kot da ni res.
Potem se je oglasila še Barbara in rekla, da nam ostane le še upanje, da bo tovarišica razlagala novo snov in pozabila na nalogo. Nazadnje pa je še predlagala, da bi bilo najbolje, če bi sami tovarišici povedali, kako je.
Proti temu predlogu je bil ves razred.
Se nikoli nismo čakali tako nestrpno na šolski zvonec in na začetek prve učne ure. Hoteli smo že vedeti, pri čem smo. Najhujše je pač čakati z negotovostjo v sebi.
Pa smo tudi to dočakali. In bolje bi bilo, da ne bi. Vsaj zame. Saj sem prav jaz postala črna ovca vsega razreda. Za tovarišico pa tudi ne vem, kaj jo je prijelo. Toda, zdelo se mi je, da je tistega dne vstala z levo nogo, kot se reče, če je kdo siten.
Tovarišica je prišla v tazred z nekam odločnimi koraki. Bilo je tiho, da bi lahko slišal muho leteti. Sedla je in vprašala, kdo manjka in tako naprej, kot je ob začetku ure v navadi. Potem pa je zaprla razrednico. vstala in kar naravnost: »Tako, najprej bomo pogledali domačo nalogo. Pripravite zvezke!«
V razredu je završalo. Spogledali smo se in ubogali. Zvezke smo pripravljali prav počasi, da bi pridobili čas, čeprav nismo vedeli, zakaj nam bo to koristilo. Zdelo se mi je, da tovarišica ve za naš spodrsljaj. Toda to še ni bilo vse.
Pogledala je naravnost vame, kot da mi bere misli in zapela: »Urša. kar ti začni s prvim računom.«
»Na, zdaj sva pa tam,« mi jc zašepetal Glas. »Nasrkala sva. ni kaj reči. Zdaj se pač izmaži, kot veš in znaš.«
No, in ko sem tako poslušala Glas, sem pozabila na nalogo, na zvezek pred sabo in na tovarišico, ki me je morala opomniti, naj vendar že začnem.
Pa sem res začela. Samo kako. S tresočim glasom stare kitare: »Tovarišica profesorica, kako naj rečem, nimam naloge . . . pravzaprav nalogo imam.« »Kar tako, tako je prav. Kar naprej! Ni treba vreči puške v koruzo.« Seveda sem ga poslušala. »Da, res jo imam, le da sem jo pozabila doma . . .«
Nekdo v razredu je zakašljal.
»Saj imaš vendar zvezek pred sabo.«
»To je drug zvezek. Tistega pravega sem pozabila doma,« sem razlagala. Moj Glas pa: »Bravo, bravo!« To mi je dalo novih moči in začela sem brbrati: »Da, imam namreč dva zvezka. Enega za dom, drugega za šolo. Pa še tretjega za vaje. In prav tistega, domačega, sem pozabila.«
Tovarišica se ni dala zmesti. »Joj, kakšno predavanje o zvezkih. Si naredila nalogo ali ne? Pomisli, lahko te pošljem domov po zvezek, saj ne stanuješ daleč . . .«
»No zdaj sva pa tam. Nič so ne da narediti. Najbolje je, da vse lepo priznaš/' je šepnil Glas. »Prav imaš,« sem mu rekla sama v sebi in prav boječe pogledala tovarišico. »Naloge, naloge res nisem naredila.« Ze sem hotela nadaljevati po pravici, pa mi je spet zašepetal Glas: »Kljub temu poskusi šc zadnjič.« Poslušala sem ga in začela: »Nisem je mogla narediti, res ne.« «
»Zakaj pa ne?« se je zanimala tovarišica.
1
RADAR  RADAR  RADAR RADAR RADAR   RADAR RADAR
» .______,_J_.._.__,_!_ i ■ m m i _,__—_
Zlata Volarič:
»Mog«jče.« »Pa pridi!«
Pomislila je na gospodinjo, ki ji naibrž ne bo tega dovolila. Res ji ni.
Delala je in nosila težke vreče z žitom. Potem se ji je uprlo. Vrgla je vrečo po stopnicah in rekla: »Grem!«
Tudi Janko je bil na mitingu in prijateljica Mila. Poslušali so govor, recitacije in nazadnje so še plesali.
Gospodinja je ni več karala.
Na mitingu ji je Mila povedala, da so fašisti ujeli ranjeno partizanko. Bila je noseča in so jo peljali skozi vas na vozu.
Izdala jo je neka kmeti« a iz vasi.
To žensko so kasneje našli mrtvo na njenem salašu.
Milo za drago Zob za zob.
Taka je vojna.
Ce ne bom jaz tel>e, boš ti mene.
To je grozno. Neusmiljeno. Zato je bolje, če ni vojn. če živimo v miru. Na svetu je za vse ljudi dovolj prostora
Delo naj bo glavni cilj človeštva. Brez siikršnih vojsk«>vanj.
ll
Za partizani so prišli Rusi. Prinesli s«» s ieboj pivo in ga ponujali gospodarju Bilo je v bencinskem sodu in je smrdelo. Gospodar se je ipiral, pa so ga prisilili, naj pije
Pivo so nalili v vedro, pa je pil. Šele potem » pili ruski vojaki.
Neki Rus ie pristopil h gospodarju in mu ekel. da leži njegov sin ranjen Džurica je ne! sina partizana
Sli so ponj Rana je bila huda.
Ležal je doma in Majda ga m- previjala
Kant je ozdravel.
12
Fronta se ie približevala iz dneva v dan »o!i proti Madžarski. Nemci so zahtevali od ladžarov, naj jim predajo vse za delo zmožne l.i  »odo kopali strelske larke in utrdbe
Nazaj še pridemo
18
Šarbarsko vodstvo se m upalo upreti nemškim zahtevam. Najbrž tega niso niti želeli.
Leta 1944 so v decembru pobrali vse za delo zmožne ljudi iz taborišča in jih odpeljali v Avstrij«) v Rohnite Tam so.jih izročili Nemcem. Ti so jih odpeljali na nemško (bivšo avstrijsko) madžarsko mejo. kjer so skupaj z Že prej ujetimi Rusi kopali jarke za skrivališča fašističnim vojakom
Marec je bil leta 1945 deževen in precej hladen.
V koncu marca so se rdečearmejci približevali avstrijsko-madžarski meji. zato so fašisti umaknili in internirance in ujete Ruse.
Stopali s«) skozi gozdove v notranjost dežele. Vojaki, ki so jih stražili. so vedeli, da so jim ruski vojaki tik za hrbtom in so mislili le na lastno *kožo. Niso strogo pazili na internirance.
Ko so ob poti zagle«lali mrtve ruske ujetni ke, iz skupine, ki se je umikala pred njimi, so se odločili za beg.
Približeval«* se je streljanje Rdeče armade.
Internirana so začeli bežati iz. kolone v gozd in nazaj proti fronti. Rusi so streljali iz jarkov in utrdb, ki so jih oni zgradili.
1. aprila 1945 se je večina internirani ev iz omenjene skupine rešila na osvobojeno ozemlje in krenila proti domovini.
4.1.
V taborišču Sarvar je ostalo le malo ljudi. Med njimi so bili tudi Prekmurci. ki se niso utegnili ali mogli pravočasno skriti ali oditi k partizanom.
Fašisti so hoteli taborišče pognati v zrak. zato so podtaknili mine Določili so človeka, ki bi ob prihodu Rusov sprožil napravo, ki bi aktivirala mine in bi vse zletelo \ zrak Tako Rusi ne bi našli taborišča,
Streljanj«' se i«- približevalo Fašistični stražar je napeto čakal, da vsak trenutek pritisne na sprožil«
Taboriščniki so postavili na stražo neko žensko Cernetov«) Lizo. Še sadnje trenutke pred svobodo so se morali boriti za življenje
Streli so se slišali že tik ob taborišču
Vojak je vprašal: »So Rus)?«
Trenutek še in vse bi šlo v zrak Ženska je b«>! je pogledala in rekla: »Ne. ne to so naši!« kot bi bili fašistični vojaki zares naši. Vojak je verjel.
Cez pol ure sta pritekla na vhod dva Rusa in ustrelila stražarja.
Takoj so «xlstranili mine. Končno rešeni.
Zičnata ograja ni bila več meja za odhod domov, vendar je pot bila dolga še dva meseca,
44,
Spet je sijalo SOp.ce s panonsko suho poletu«) vročino. Bil je julij. Nedelja.
Marija je tekala iz kuhinje v hlev in spet v kuhinjo.
Hranila je otroke, praške in kure.
Ivan si je oblekel čisto srajco, oprane in zlikane hlače ter si zavijal cigareto iz domačega tobaka in časopisnega papirja.
Leta 1945 so bile trgovine še skoraj prazne.
Sedel je na klop in gledal po dvorišču, kjer so se igrali otroci. Vsi so bili tam. le Nadica je počivala na taboriščnem pokopališču. Mala Angelina je tekala za drugimi čebljala, prav po žensko, saj je štela že dve leti.
Prvi je prišel soseil Miheli. nato Snnkovič in zadnji Vidič.
Sedli so k Ivanu na klop.
»Pa smo preživeli še eno vojno.« je začel
VidiČ.
»Staramo se. ja. tretje najbrž ne bi mogli.« I« rekel Ivan Vežnaver
Njihove -družine so preživele, sicer Ka-movčani niso imeli veliko žrtev V taborišču so umrle Marija Pakler. Terezija Stanič, starejši ženski in štiriletna Nadica Vežnaver. Vrnili so se le brez treh.
»Kaj boš posejal na veliko njivo poleg naše. je vprašal sosed Miheli. kajti polovica libila le preorana in pobranana. a semena ši nismo vrgli v zemljo.
»PrOSO.« i<- rekel oče. »čeprav ne vem. ali bom k je dobil seme •
Ivan Sankovič je pripomnil:
»Meni ga je ena vreča ostala, to ti lahko
dani.«
»Prav. jutri pridem ponj!«
Tako so mo«lrovali. kaj bodo posejali, kako popravili orodje in vozove, redili živino, skratka, živeli.
45.
Tako so Kaniovčani v svoji skromnosti bili le kameni'ek v mozaiku delovnega človeštva, ki je p«> končani vojni verjelo, da ne bo nihče več držal orožja v rokah z željo, da bi morali ali vsaj strahoval druge ljudi v svojem egoizmu.
Poslušali so Tita. k<» je po radiu govoril o miru, bratstvu med narodi, o mostovih prijateljstva in vsak dan bogatejšem in lepšem življenju, o mladih, ki delajo v delovnih brigadah, o Jugoslovanih, ki se šolajo, ki vsi srečni ustvarjajo lepši jutrišnji dan.
46.
Danes ne živi nobeden več otl starejše kamovške generacije, tiste, ki je preživela dve vojni. Vsi so umrli, ležijo na kamovškem pokopališču, le sedeminsedemdesetletna Marija Vežnaver, čila in zrava še vedno teka iz hleva v kuhinj«), v novi moderni hiši svoje najmlajše hčere Angeline m spet v hlev.
Angelina in njena otroka govorijo enak«) oba jezika, madžarskega in slovenskega
Starejši sin Andrej, osmošolec se uči. kakor vsi drugi otro«i madžarsko in slovensko
Na nekdanje dni. ko je med posamezniki bilo še sovraštvo, s«) ostali le obledeli spomini, zastareli, ki so mladim že zgodovina. Prebereš jo in pozabiš
Danes je v naši Jugoslaviji, v Sloveniji. V Lendavi in Kamovi ih vseeno, od kod je kdo prišel. k)e se je rodil, katere narodnosti je Pomembno pa je. da spoštuje sočloveka, sodeluje z njim in uspešno gradi naš«) sam«)-upravno družbo v ljubezni, prijateljstvu in bratstvu.
Sreča je. če delaš, ljubiš in imaš svoj dom
KONEC
VIRI
1 Spomini Mari|e Vežnaver, Milana Mi-• helja m Majde Komar poročene Varga
1. Jože Vidi«. Slovenci v madžarskem koncentracijskem  taborišču Sarvar.  1942-1945
90
TOREK. 5 JANUARJA 1982
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
19.STRAN G LAS
S prodajo deviz do kredita
Temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, so pripravile za svoje varčevalce ugodne kredite na osnovi vezave dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviznih sredstev. Krediti se lahko uporabljajo za vse namene, razen za tiste, ki se ne smejo odobravati po Uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Občani lahko porabijo kredite z virmanom na podlagi ustrezne dokumentacije ali s prenosom na hranilne knjižice ali tekoče račune.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v enotah temeljnih bank Ljubljanske banke.
/Q     hitreje do cilja
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ Z N SOI O KRANJ, ULICA MIRKA VAJ>NOVA 1 *» *Mno L n.BHJL.U.
objavlja prosta dela in naloge v TOZD KOMUNALI bo.
I OPRA VIJANJE INVESTICIJSKIH POSLOV - 1 delavec Pogoj:
- visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri in najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj. Dopolnilna znanja - strokovni izpit. Poskusno delo tri mesece
II VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V DE POGREBNE STORITVE - 1 delavec Pogoj:
- srednja šola gradbene ali sanitarne smeri ter tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece. Šoferski izpit B kategorije.
III VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V ENI IZMENI V DE POGREBNE STORITVE - 1 delavec
Pogoj:
- srednja šola gradbene ali sanitarne smeri ter dve leti delovnih izkušenj ali poklicna šola gradbene stroke z dopolnilnim izobraževanjem za pokopališko dejavnost ter tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece Šoferski izpit B kategorije.
IV VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL NA TRŽNICI - 1 delavec Pogoj:
- poklicna šola trgovske stroke ali druge ustrezne široke in najmanj dve leti delovnih izkušenj Poskusno delo tri mesece.
V OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNIH DEL NA RELACIJI ZGORNJA BESNICA - PODBLICA - 1 delavec
Pogoj:
- Nedokončana osemletka in priučitev za navedena dela Poskusno delo dva meseca, v TOZD OPEKARNE b. o.
I. OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL - VZDRŽEVALEC OBJEKTOV - 1 delavec Pogoj:
- poklicna šola gradbene stroke in eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo dva meseca. II OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH ELEKTRIK ARSKIH DEL- l delavec Pogoj:
- poklicna šota elektro stroke in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo tri meseee.
Za vsa zgoraj navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati na pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala ali TOZD Opekarne, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA!
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetiiskih ladrug
m
cilmiro
ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA
Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb razglaša prosta dela in naloge
MODNEGA OBLIKOVALCA
Pogoji:
- višja oziroma srednja strokovna izobrazba .oblikovne usmeritve, smer moda.
- možen tudi sprejem pripravnika
Odbor za delovna razmerja pri TOZD proizvodnja pletenin pa ponovno razglaša prosta dela in naloge:
I VZDRŽEVALCA COTTON P LET ILNIH STROJEV
2. MEHANIKA V MEHANIČNI DELAVNICI
l STREŽNICE V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE
Pogoji: pod 1.
- srednja strokovna izobrazba tekstilne oziroma tehnične usmeritve ali poklicna šola splošno-ključavničarske usmeritve in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
pod 2.
- poklicna šola strojno ključavničarske usmeritve ter 1 leto delovnih izkušenj na vzdrževanju vodovodnih in pnevmatskih naprav, obvladanje elektro in avtogenega varjenja.
pod 3.
- dokončana osemletka.
- opravljen tečaj o higienskem minimumu
Vsa razpisana dela se združujejo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela je mogoč takoj.
Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev na naslov Almira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2, odbor za delovna razmerja skupnih služb oziroma odbor za delovna razmerja TOZD pr. pletenin.
Razpis velja do zasedbe del in nalog. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po izboru.
B
SFEcerlDa
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 33,
objavlja po sklepu sveta šole javni razpis za naslednja dela in naloge:
POMOČNIKA RAVNATELJA
za tekstilno tehnološko usmeritev za dobo 4 let
Pogoj:
- kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje za učitelja ali sodelavca šole v tekstilno tehnološki usmeritvi, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu in opravljen strokovni izpit.
Rok za zbiranje prijav je 15 dni od dneva objave javnega raz-razpisa. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev na naslov lole s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od sprejetja sklepa o izbiri kandidatov.
Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje prosta dela in naloge
POSLOVODJA I (trgovina v Podnartu) Pogoji:
- poslovodska šola in ;{ leta delovnih izkušenj na področju vodenja trgovine
- poklicna šola trgovske smeri in t leta prakse na področju vodenja trgovine
POSLOVODJA III (trgovina na Srednji Dobravi)
Pogoji:
— poslovodska šola in 2 leti prakse na področju vodenja trgovine
— poklicna šola trgovske smeri in Wi leta prakse na področju vodenja trgov ine.
Izbrana kandidata bosta delovno razmerje sklenila za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati nai vloge v roku 15 dni po objavi pošljejo na naslov: Veletrgovina Specerija Bled, kadrovska služba, Bled, Kajuhova 3. O izidu razpina bodo kand-dati obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa.
NOV OPTIČNI SERVIS V KRANJU
na Cesti JLA 18 (nasproti porodnišnice)
IZDELAVA VSEH VRST OČAL
na recept ali brez
PREGLED VIDA
ponedeljek, torek, sreda, petek od 13. do 15. ure četrtek od 8. do 10. ure.
ODPRTO: vsak dati od 7.30do lf>. ure. ob sobotah d«. 12. ure
Priporoča se
TELEFON: 22-196 OČESNA OPTIKA
MARIBOR
G L* A S 20. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 5. JANUARJA 1912
Naši športniki
Vojko Mencinger šahovski mojster
Jeaenice - Vojko MENCINGER, 2:Metni Aahist. je na mednarodnem turnirju v spomin velemojstra Vanja Pirca. ki je bil organiziran v Ljubljani, osvojil prvi bal za naslov moJHtra FIDE. obenem pa je osvojil tudi naziv jugoslovanskega šahovskega mojstra. Številni gledalci na omenjenem spominskem turnirju so Vojka zaradi njegovih dobrih in borbenih iger nagrajevali i aplavzi, ki so sicer za šahovsko igro neobičajni. S taksno igro je prinesel gorenjskemu šahu dolgo pričakovan uspeh
»Razen uspeha sem se hotel na tem turnirju tudi marsikaj naučiti. Za dosego tega cilja pa je potrebna igra na zmago.« je dejal po končanem turnirju. Potrditev tega je zadnja turnirska partija proti mednarodnemu mojstru Barletu. Partijo je igral na zmago. Trajala je devet ur. Izgubil jo je, čeprav bi po mirnejši in manj borbeni igri igral remi, kar bi mu prineslo pol točke in še en uspeh - prvi bal za mednarodnega mojstra.
Vojko Mencingerje predstavnik nove mlade generacije gorenjskih šahistov. Kot prvemu mu je leta 1961 uspelo odvzeti naslov gorenjskega prvaka šahistom starejše generacije. Vojko Mencinger je doma z Javomika in je končal jeseniško gimnazijo. Dvaindvajset let je bil star, ko je že diplomiral na Elektrotehniški fakulteti v Ljubljani Štirinajst let igra šah v Šahovskem društvu Murka iz Lesc. najprej kot mladinec, sedaj pa kot nepogrešljiv igralec članskega moštva. Dobro igra v moštvu, vedno večje uspehe pa dosega tudi na najrazličnejših prvenstvih in turnirjih. Na lanskem šahovskem festivalu na Bledu je premagal velemojstra Vukica in Nikoliča. letos pa je v zveznem finalu porazil mladinskega svetovnega prvaka Cvitana. Igral je na zveznem turnirju mojstrskih kandidatov, kjer je bil za naslov mojstra za pol točke prekratek. Razen šaha se ukvarja tudi z glasbo, kar mu vzame nekaj časa tudi na račun šaha. Potrditev njegove kvalitete sta tudi zmaga nad madžarskim velemojstrom Forintosom in remi z velemojstrom Djuričem na turnirju v Ljubljani.
V. Perovič
(Sedmi mnofticni smučarski tek »Po poteh Kokrtkaca odreda«)
Proga vzdržala
KRANJ — Letošnji sedmi množični smučarski tek »Po poteh KokrSkega odreda« je v jubilejnem letu Kokrskega odreda. Sredi junija bo namreč poteklo štirideset let. ko ie bil ustanovljen Ko-krški odred na KahJču pod Storilcem Težišče svojih napadov ie ta odred usmeril predvsem v dolino Kokre in Podiju belj. Tu je onesposobljal oba cestna prelaza čez Jezersko in Ljubelj Svojo aktivnost je razvijal vse do Kranja in Šmarne gore Borci tega odreda so bili tudi prvi med slovenskimi partizani, ki so v poletju 1942 zanetili iskro upora tudi na Koroškem.
Organizatorji TVD Partizana Duplje se vneto pripravlja na ta množični sedmi smučarski tek. ki je dobil ime po Kokr-Akem odredu - Čeprav je v preteklih dneh pobiralo sneg, Dupljanci niso obupavali, temveč so delali naprej. Tako vneto so se zagrizli v delo, da jim tudi odjuga ni pobrala snega. Res je sicer, da je na neka-terih delih kritično, a Dupljanci so tudi na teh delih proge poskrbeli, da bo v nedeljo 17. januarja, start bo ob 10. uri, lahko startalo tritisoč tekačev. Tako udeležbo namreč Dupljanci pričakujejo.
Za letošnji sedmi množični tek »Po poteh Kokrskega odreda« so organizatorji pod pokroviteljstvom Slovenijalesa pripravili smučarski tek na 30, trim tek na 15, vojaški tek na 15, in pionirski tek na 7 kilometrov. Enako dolga smučina pa bo speljana tudi za družinski tek. Organizator bo poskrbel, da bodo vse proge potekale po poteh, kjer so med NOB hodili in se borili borci Kokrskega odreda.
Prijave bo organizator TVD Partizan Duplje sprejemal do 10. januarja. Start -nina za udeležence sedmega množičnega smučarskega teka »Po poteh Kokrskega odreda« je za prijavljene do 10. januarja za člane smučarske zveze za odrasle 100 in za pionirje 10 dinarjev. Tisti, ki niso člani smučarske zveze, pa za odrasle 150 in za pionirje 20 dinarjev. Tisti, ki pa se boste prijavili do vključno 13. januarja, boste odrasli odšteli 230 oziroma 200 dinarjev, pionirji pa 30 ali pa 15 dinarjev
-dh
PRIJAVNICA ZA 7 MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK -PO POTEM KOKRSKEGA ODREDA DUPLJE Rok za prgavo ie 101 1982
Prgave poslat' na naslov   TVD PARTIZAN DUPLJE-64203 Oupl|e '
PRIJAVNICA
PO POTEH KOKRSKEGA ODREDA
40letmOUPU,
(prvoga pri|avl|enca)
Postna Številka.
						30 km	y'i km	7 km	1b km	7 km		
Izpoln. organizator		Priimek in ime	leto roistva	spol |	delov org Spon drus	mnoi t e k	Inm	pion t e k	JLA UJV	dru! t e k	km. tja	
						A	G	C	D	E	*	
												
												
												
												
Spol ženski    Ž. mojki M
Pri|avl|enci pod K morajo obvezno označiti tudi A
Startnino vplačal dne
po posti na. TVD Partizan Duplie 64203 Duplie na iiro račun itev 51500-679-70076
□ □
(Pišite čitljivo, prekrižajte ustrezni kvadrat)
Devetnajsti pohorski pokal za Zlato lisico
Tretja zmaga Erice Hess, Andreja Leskovškova deveta
MARIBOR - Vodilna v letošnjem ženskem alpskem svetovnem pokalu Švicarka Erica Hess je zmagovalka Pohorja '81. V prvem nastopu v letu 1982 je na mariborskem Pohorju na enem od najtežjih slalomišč za ženske na svetu nastopilo šestinsedemdeset najboljših smučark na svetu. Od osmih Jugoslovank sta bile uvršečni le dve: na odlično deveto mesto se je uvrstila šestnajstletna Ljubljančanka Andreja Leskovšek, štiriindvajseta pa je bila Tržičanka Polona Pehare. V prvem nastopu so morale odnehati Bojana Dornig, Anja Zavadlav, Metka Jerman, Nuša Tome in Maja Cesnik, medtem  ko je bila Tjaša Klanišček
Za stanovanje je potrebno varčevati
Ja... z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke.
>Pn reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite
če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom,
z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz,
s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev.
Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe /
Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko.
/0
ljubljanska banka
diskvalificirana. Sicer je prvi slalomski nastop pokazal, da je pohorsko slalomišče težko, kljub temu, da so organizatorji storili vse, da bi bila proga kar najbolje pripravljena, saj je terjalo več kot polovico odstopov.
Že ena od favoritinj za zmago na Pohorju Liechtensteinka Konzet je najavila, da vse ne bo šlo brez zapletov. Hitro se je pognala na progo, toda najtežjega dela proge ni mogla več premagati. Za njo so mogle v sneg Se nekatere favoritinje. Najbolje je prvo progo prevozila Francozinja Perin Pelen, ki je imela med vsemi dvaintridesetimi uvrščenimi najhitrejši čas. Nobena ji ni bila kos. Do polovice
Jroge so res odlično predstavo pokazale ugoslovanke Domigova, Jermanova in Zavadlavova. Se posebno Zavadlavova, saj je imela po polovici proge drugi najboljši vmesni čas. Toda hotela je preveč, zaneslo jo je s proge in za Anjo Zavadlav je bilo tekme konec. Pred njo je morala odstopiti Bojana Domig in še Metka Jerman.
Na startu za visoko jugoslovansko uvrstitev je bila bila še edini naš adut Andreja Leskovšek. S startno številko štirideset je na razriti prvi progi pokazal«, da je res odlična smučarka. Vse do vmesnega časa je bila med najhitrejšimi. V najzahtevnejšem delu proge je »malo zavirala,« a vseeno dosegla trinajsto mesto. Tudi Polona Pehare se je dobro znašla, a za več kot trideseto mesto ni zadostovalo.
Na drugi progi, ki je odločala o končni zmagovalki, se je najbolje znašla poznejša zmagovalka Erica Hess. Vodilna Francozinja Pelenova je naredila preveč napak, da bi bila lahko zmagovalka. Posebno je presenetila reprezentantka CSSR Olga Harvatova, ki je bila tretja. To je bil hkrati tudi njen doslej največji uspeh v svetovnem pokalu. Odlična je bila spet Andreja Leskovšek, ki je dosegla drugi najboljši vmesni čas. Toda v drugem delu proge je naredila isto napako kot v prvi vožnji. Spet je zavirala, a njeno deveto mesto je največji jugoslovanski uspeh na Zlati lisici.
Rezultati - 1. Hess (Švica) 1:37,58, 2. Ouario (Italija) 1:38,43, 3. Harvatova (CSSR) 1:38,53, 4. Pelen (Francija) 1:38,70, 5. Cooper (ZDA) 1:39,03, 6. Zini 1:39,95, 7. Mačehi (obe Italija) 1:40,10, 8. Kinshofer (ZRN) 1:40,25, 9. Leskovšek (Jugoslavija) 1:40,53, 10. Serrat (Francija) 1:40,80, 11. Kronbichler (Avstrija) 1:40,82, 12. Glur (Švica) 1:41,19, 13. Eder (Avstrija) 1:41,27, 14. Nelson (ZDA) 1:41,79, 15. Riedl (Avstrija) 1:41,81. 24. Pehare (Jugoslavija) 1:46,10
-dh
./■ -—v
Aktivnost alpinistov AO Jezersko v letu 1981
Ob koncu leta so tudi alpinisti Alpi-, nističnega odseka Jezersko pregledali svoje uspehe v tem letu. Številčno majhen odsek, ki združuje 13 članov, od tega 7 aktivnih, je opravil skupaj kar 240 vzponov, med katerimi izstopa 30 zimskih in kar 18 vzponov najvišje šeste stopnje v letnih razmerah.
V začetku decembra so pri Češki koči pripravili dvodnevni tečaj, ki je zelo dobro uspel. Pogoje za sprejem med alpiniste je letos izpolnil samo en član.
Zaradi pomanjkanja sredstev člani odseka letos niso odšli v tujino, namesto tega pa so se odločili bolje spoznati nafta gorstva. Tako so organizirali tabor v Durmitorju in tu preplezali več zanimivih smeri.
Razen uspehov na plezalnem področju se odsek lahko pohvali tudi s smučarskimi uspehi. Poleg posamičnih zmag na tekmah za alpinistično prvenstvo v smučanju si je AO Jezersko priboril tudi ekipno prvo mesto.
Matjaž Dolenc V---*
Zmaga Elana
Begunje - Ob praznovanju dneva JLA so tekmovali Šahisti Elana iz Begunj in vojaki iz vojašnice Antona Dežmana-Tončka. Igrali so po dvokrožnem sistemu na sedmih deskah. Zmagal je Elan z 72,5 točke, vojaki pa so zbrali 25,5 točke. Elanovo moštvo so sestavljali Maks Vrečko, Vinko Jerala, Zvone Potočnik, Jože Valant, Alojz Knavs, Pavel Erzar in Tone Benedičič. Vojaki so se šahistom Elana zahvalili za sodelovanje na dvoboju.
T B.
TOREK. 5. JANUARJA 1982
KRONIKA
21.STRAN.G LAS
Obveščamo, da je umrl
ALOJZ KOTNIK
skladiščnik na Železniški postaji v Kranju
I'ogrel > pokojnika bo danes, ">. januarja 1982, ob l">. .10 v
Dupljah
Sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
Kolektiv TOZD za promet Jesenice — Zelezniska.postaja Kranj
NESREĆE
NENADNA POLEDICA KRIVILA PLOČEVINO
Slabe vremenske razmere, ki so vladale novoletnim praznikom, so presenečale tudi na cestah Nekaj dni je varljiva odjuga vlivala voz nikom brezskrbnost. kaj kmalu pa je prej mokre ceste pokrila poledica Na Jesenicah in v Tržiču so te kritične praznične dni zabeležili dve prometni nesreči, ki ju je zakrivila pregladka cesta. Koliko pa je bilo še tistih, kjer so se vozniki sami spora zurneli. pa ni znano.
• Na Jesenicah se je nezgoda pripetila malo pred osmo uro zjutraj, v soboto. 2 januarja. Voznica osebnega avtomobila. 38-letna Eva Rrimer. nemška državljanka, je peljala po cesti Maršala Tita v koloni proti Kranjski gori. Zaradi poledice je voznico zaneslo v levo preko ceste.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubljene žene, sestre in snahe
MIMI GRILC
in
ljubljene hčerke in sestre
MARINKE GRILC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem DO IKOS Kranj, DO Iskra Kranj, članom SK Triglav - skakalna sekcija, ZSMS Grad-Dvorje, frizerskemu salonu Meri, Dop. ESS in Vzgojiteljski soli v Ljubljani za darovano cvetje, izražena sožalja iti spremstvo na njuni mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala Andreju Remi< ti ki
nam je vse težke dni stal ob strani. Zahvaljujemo se tudi oddelku milice Cerklje, |>evcem iz Nakla in Cerkelj za zapete žalostinke ter duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred.
Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki ste ju v tako velikem številu pospremili na zadnjo
pot.
Žalujoči: mož in brat Janez, brata Janko in Marjan, mama in ostalo sorodstvo
kjer je vozilo treščilo v betonsko ograjo in drog javne razsvetljave. V avtomobilu na srečo ni bil nihče ranjen, škode pa je bilo za 30.000 dinarjev.
• Proti večeru je po cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču vozil voznik osebnega avtomobila Jože Rožič, star .'17 let, iz Bistrite. Nenadoma je pod kolesi začutil led (doslej je namreč vozil po mokrem), zaradi česar ga je zaneslo v rob pločnika in na nasprotni vozni pas. Tam je trčil \ vozilo Nika Hladnika, starega 40 let. doma iz Kovorja V trčenju je nastalo za 0U000 dinarjev materialne škode, ranjena pa je bila Hladni kova sopotnica. 17-letna Vida Hladnik.
ZARADI HITROSTI S CESTE
Jamnik - V nedeljo, 3. januarja, se je na testi med Kropo in Dražgo šami V naselju Jamnik zgodila nesreča, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila Anton Zupan, star 25 let. doma iz Radovljice. Zupan je bil to jutro s prijatelji v lovski koči na Petelinovcu, od koder je odšel in brez dovoljenja vzel avtomobil Zvonka Prezlja. Odpeljal se ie proti Jamniku, na cesti pa ga je zaradi neprimerne hitrosti nekajkrat močno zaneslo, slednjič tako usodno, da ni mogel izpeljati ovinka. Zapeljal je v sneg, tu ga je obrnilo na bok in ga nekajkrat prevrnilo, potem pa se je avtomobil ustavil ob spomeniku NOB. Neprevidnemu vozniku ni bilo nič hudega, pač pa avtomobilu. Materialno šk<xlo namreč cenijo na 7().0(X)dinarjev.
I) Ž.
Omahnil s previsa
Bled — Med prazniki so pogrešili Miroslava Vidita, 21-letnega delavca DO Elmont z Bleda. V sredo. 30.de cembra, je namreč odšel z novoletne zakuske neznano kam. Domnevali so. da se je nekoliko vinjen odpravil proti Zatrniku, zato se je tjakaj v soboto, 2. januarja, zjutraj odpravila ekipa reševalcev in miličnikov. Ob lf>. uri so našli pogrešančevo sled pri tako imenovani »Pokljuški luknji«, nekaj metrov naprej pa so pod skalnatim previsom odkrili tudi Vidica. Pogrešani je najbrž zašel, potem pa s 50 metrov visokega previsa omahnil v globino.
Vilice stisnile delavca
Kranj - Zadnje delovne dni je v kranjski opekarni prišlo do delovne nesreče, ker delavec ni upošteval varnostnih predpisov. V ponedeljek. 2H. decembra, je namreč voznik viličarja Hiseim Selimi, star 22 let. skušal sam popraviti viličarja. Iz hidravlike je odtekala tekočina. za H* je dvignil nosilne vilice in sam poskušal priviti zrahljani vijak. Vendar se je le-ta odtrgal, tekočin;, je iztekla, vilice so se spustile in stisnile voznika Ranjenega so ga "'našli sodelavci in ga rešili izpod st roja.
PROIZVODNO
IN TRGOVSKO PODJETJE
1. J I'M. J ANA, MIVKA 25
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja nasledit |a prosta dela in Haloge v proizvodnji obutve
I STROJNO NATEZANJE KONIC 1 izvajalec
2. KOSMATENJE OBUTVE
1 izvajalec
! VEC DELAVK V OBRATU MONTAŽE, ŠIVALNICE IN KROJILNICE
Pogoji Pod 1 in 2:
- K V   ali   PK industrijski čevljarski   delavec,   1 oz.
2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo HO dni. nastop dela po dogovoru.
Pod 3
- KV ali PK prešivalke gor njih delov obutve ali NK delavke za priučit ev v obutveni industriji, po- ; skusno delo 00 dni, delo s«- združuje za nedoločen čas.
Piane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na gornji naslov v 15 dneh od objave. Vlog brez dokazil komisija ne bo obravnavala.
i
51
G L* A S 22 STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
TOMEK, 5 JANUARJA 1M2
TOZD TRGOVSKA MREŽA
Obveščamo cenjene kupce, da bo prodajalna II, Prešernova ul. 3 v Kranju od predvidoma 6.1. 1982 zaprta.
OBSTOJEČE PROSTORE NAMERAVAMO V TREH MESECIH POPOLNOMA OBNOVITI IN POSODOBITI
Začasno poslujemo na Titovem trgu 12 (nasproti cerkve)
1
-4
:>
<
r-
o
(L
-1 Ui				
		/		m
				vi
■a
?HE$EWO\,r} ULICA
TITO I/ T«.$
V NOVA
J PAODArJALNA
Kljub zmanjšanim prodajnim površinam se bomo trudili da vam tudi v teh začasnih prostorih nudimo naš celovit program civilne in
adidaš
obutve, istočasno vse obveščamo, da imamo v vseh naših trgovinah
sezonsko znižanje
od 4. 1. 1982 DALJE
Oh izgubi drage mame, stare mame in prababice
JERICE BERNIK
se zahvaljujemo vsem. ki ste se poslovili od nje. je spremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom za darovano cvetje, sosedom pa za veliko pomoč v težkih dneh. Zahvaljujemo se župniku za pogrebni obred, za sodelovanje pri obredu pa smo hvaležni tudi pevcem.
SINOVA FRANC IN IVAN Z DRUŽINAMA
Bukovščica, 23. decembra 1981
Zahvaljujemo se vsem, ki so našega dragega očeta
JANEZA POKLJUKARJA
spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izkazali
sožalje.
Posebna hvala dr. Lubeju za dolgoletno uspešno zdravljenje, vsem sosedom, Gasilskemu društvu Zasip, Mihu Frčeju za po slovilne besede, pevskemu zboru iz Zasipa za ganljive pesmi ter g župniku Oražmu za lepo opravljeni obred
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ HVALA!
ŽALUJOČI: žena Katarina, sin in hčerka z družino
		
	^^Hfljjjj^B	Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla naša zlata žena, mama in babica :f
	T	SUZANA
	\	GLAVATI
Pogreb bo v sredo, 6. januarja 1982 ob 15.30 v Predosljah. Do pogreba leži v Predosljah št. 01		
ŽALUJOĆI: mož Mirko, sinova Mirko in Franjo, hčerka Ivanka ter drugo sorodstvo		
Predoslje, 3. januarja 1982		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata
ZDRAVKA JEREBA
iz 2irovskega vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč, pevskemu zboru podjetij Žiri, sodelavcem in predstavniku podjetja Etiketa Ziri za poslovilne besede in PGD Račeva, Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI: Ludvik. Marija, Jožefa, Rajko. Justina z družinami in
Lambert
Zagreb, Skofja Loka, Kranj, Spodnja Idrija, Ljubljana, 22. decembra 1981
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi sina,
ki je preminil v letalski nesreči
na Korziki
FRANCA FRELIHA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Iskrena zahvala družbenopolitičnim organom, SO Kranj, KS Kokrica, TOZD Varnost Skofja Loka, GD Jelovica, KS, pogrebcem in g. župniku iz Sovodnja za pogrebni obred in poslovilne besede
ŽALUJOČI OCE IN VSI NJEGOVI
Bobovek - Kranj, Sovodenj, 23. decembra 1981
TOREK, 5 JANUARJA 1982
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
23 STRAN G LAS
ZAHVALA
Oh smrti našega dragega moža. očeta, starega ata m »nma
JANEZA DEBELJAKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju iz Železnikov, župniku za lep obred in tople besede.
ŽALUJOČI: žena Ivana, hčeri Minka in -Jožica, sin Igor in vsi
njegovi
Dolenja vas, Železniki, 24. decembra 1981
MALI	telefon
OGLASI	27-960
(nasproti porodnišnice) C. JLA 16
uprava
komerciala 28-463
PRODAM
Prodam KOBILO z žrebetom in TELI CO simentalko. brejo 7 mesecev. Voklo 100 1
Prodam 7 tednov starega BIKCA. H rastje 55. Kranj 2
Prodam 180kg težko SVINJO. Golnik 48 3
Prodam PRAŠIČA za zakol. TELETA ir. polovico KRAVE. Orehovlje 13, Kranj
4
Prodam KUHINJSKO MIZO in 4 STOLE. Ogled popoldan. Sorlijeva 29. Kranj, stanovanje 16 .r>
Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol, težka po 130 kg Zalog 41, Cerklje
«
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naših najdražjih-.ata. mame. brata, sestre ter svakinje
IVANA REBERNIKA MARINKE REBERNIK DARKA REBERNIKA
iz Šenturške gore št. 26
MIMI GRILC , rojene Rebernik
MARINKE GRILC
iz Grada
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sovaščanom, KS Senturška gora in mladini, sorodnikom, viken-dašem. prijateljem, znancem, Darkovim sošolcem in učiteljem, sošolcem in učiteljem gimnazije Kranj ter poklicne Sole Skofja Loka, družini in sorodnikom Grilc iz Grada, dr. Beleharju, PM Cerklje, AMD Cerklje, delovni organizaciji KOGP Kranj, gasilcem Kranj in ostalim delovnim organizacijam, vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam ustno in pismeno izrekli sožalje, jih v tako velikem številu spremili na njihovo zadnjo pot,
ter s cvetjem in venci zasuli njihove prerane grobove. Iskrena hvala tudi pevcem iz Nakla, govornikom, prečastiti duhovščini za izrečene poslovilne
besede in opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala Žalujoči: Janko in Marjan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem. ki ste ljubili in pospremili našo ljubljeno hčerko
m sestrico
JANO VARL
ekonomistko turistične smeri
se iskreno zahvaljujemo. Posebno so nas ganile tople besede, ki jih je v imenu kolektiva Kompas ob krsti povedala Miša Tičarjeva, šef Janinega »ddelka. Prav tako so nam segle globoko v srce občuteno zapete pesmi Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja. Zahvaljujemo se SO Kranj in kranjskim godbenikom, zahvaljujemo se vsem. ki ste čutili z nami, nam izrekli sožalje darovali šopke in vence in s cvetjem zasuli njen mnogo prerani grob. Iskrena hvala vsem sosedom
znancem in prijateljem. NAŠA JANA BO OSTALA VEDNO Z NAMI! Af amica Vida, atek Jože, sestrica Irena in drugi sorodniki Kranj, 28. decembra 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta. deda. pradeda. brata in strica
JOŽETA OKORNA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili našega očeta k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Reftku, dr. Možcanu in dr. Habjanu za njihovo pomoč v času bolezni, organizaciji ZB Zalilog, za poslovilne besede Antonu Zbontarju in Cirilu Pogačniku, gospodu župniku za lep pogrebni obred ter organistu Iganciju Frelihu za petje in glasbeno spremljavo obreda, sosedom in sosedam, ki so sodelovali pri pogrebnem obredu ter sorodnikom, prijateljem in znancem.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: sinovi Jože. Janez. Francelj, hčere Mici, Ivanka in Francka z družinami ter vnuki in pravnuki
Sp. Sorica, 17. decembra 1981
Poceni prodam zrcalno refleksno KAMERO EXA. 24 x 36. objektiv 1:2.9. f »80, Kličite 21-217 7
Prodam PRA&IČA. težkega 160 k*, za zakol Cirče 23 H
Prodam PRAŠIČA za zakol Sp Brnik 39 9
Prodam KRAVO ciko z drugim teletom. 2van Martin, Sr. vas 5, Bohinj 10
Prodam KONJA in KRAVO s teletom Kmičar Jože. Mevkuš 7 Zg. Gorje        11
Prodam dva PRAŠIČA za zakol Breg ob Kokri 11. Preddvor, tel. 45-391 12
Prodam lep siv ZIMSKI PLAŠČ za srednjo postavo (moški). Ogled popoldan Rizjan Francka. Lesce, Čopova 25 13
Prodam PRAŠIČA in TELIČKA za zakol ali za rejo. Glavarjeva 70. Komenda
14
Prodam dva PRAŠIČA za zakol Obed Alojz, Stara Oselica 27. Gorenja vas IS Poceni prodam skoraj nov MAGNETOFON z mikrofonom tamberg. Informacije po tel.23-538 do 10. ure 31 Prodam  drobni  krmilni KROMPIR. Voglje 79. Šenčur 32 Prodam  KRAVO, ki  bo  v kratkem teletila. Visoko 39 35 Prodam PRALNI STROJ gorenje, p« delih. Bremec Tatjana. Mlakarjeva 22. Kranj. tel. 23-888 37 Prodam suha bukova DRVA Suha 22. Skofja Loka 38 Prodam brejo OVCO Poljanska i 63. Skofja Loka *,x«JP Prodam   več   mesnatih PRAŠIČEV, težkih od 100 do 120 kg. Oman. Zminec 12. Skofja Loka 40 Prodam ŠIVALNI STROJ  mirna I omarico. Češnjevek 25. Cerklje 41 Prodam KRAVO po izbiri Tenetiše 13. Golnik 43 Prodam 3 mesece brejo KRAVO in 10 dni starega BIKCA. Drinovec. Podbrezje 3, Duplje 44 Prodani teden starega BIKCA simen-talca. Podbrezje 25 47 Prodam    prvomajsko STRUŽNICO (1 m stružne dolžine) ter vrhunsko DIRKALNO KOLO puch. Žitnik. Suška c. 26. Sk. Loka. tel.064-60-928 48 Prodam tri mesece stare PRASlCKE. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 49 Prodam PRASlCA za zakol. Sp. Brnik 55, Cerklje • 50
Prodam PRAŠIČA, težkega 100 kg, in kupim BIKCA za rejo. starega 4 tedne Glinje 12. Cerklje _ M Prodam 10 tednov stare čistokrvne PSIČKE nemške volčjake. Krašovec gostilna »Ankele« Podljubelj, Tržič
KUPIM
PEC za v kopalnico, novo ali rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Pogačnik, Kranj, Ljubljanska 13 < Lahore i 16
Kupim OTROŠKI STOLČEK. Veleso-vo 44, Cerklje 17
VOZILA^
Prodam STROJ z menjalnikom za fiat 750. Ahačič Drago. Podljubelj 110 pri spomeniku 18
Prodam dobro ohranjen AKUMULATOR, 12 voltov. Sp. Besnica 62. telefon 40-559 19
Ugodno prodam FIAT 126-P. letnik 1977, z dodatno opremo. Vlado, C. na Brdo 53. Kokrica - Kranj 20
Prodam široka PLATIŠČA za VW (na 4 vijake). Kavčič, Grahovše 7, Tržič 21
Dve ZIMSKI GUMI komplet s platišči za Z-750, prodam. Telefon 27-329 22
Zaradi odhoda v JLA ugodno prodam a ALFA ROMEO giulia Koselj Franci, Ribno 88. Bled 23
126-P, letnik 1977, spredaj karamboli-ran, nevozen prodam. K od ras. Hlebce 9, Lesce 24
Zaradi odhoda v JLA prodam SlMCO 1000. Janez Rozman, Križe 76. Tržič 36
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 31. 12.81-8. 1.82
za občini Kranj in Tržič
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175
SOKLIC Drago, dipl. vet.. Strahinj 116, tel. 47-192
za občino Skofja Loka
HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 KRI2NAR Miro, dipl. vet., Godeiič 134, tel. 82-130
Za   občini   Radovljica in Jesenice
PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 2S-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
BLATNIKE Široke izvedbe in varnostni DROG za traktor ferguson prodam Suštaršič. Medvode. C. na S vet je 44 25
Prodam MOTOR in MENJALNIK za zastavo 750. obnovljena, in MENJALNIK za fiat 850. Mohorič. Zabrekve 9. Selca nad Skofjo Loko 42
STANOVANJA i
Družbeno trosobno STANOVANJE s kuhinjo in kopalnico (86 kv. m) v Osijeku (blizu centra) zamenjam tudi za manjše <. bližini Radovljice ali Kranja. Šifra; 777
26
Opremljeno, skromno GARSONJERO, oddam. Pismene ponudbe pod šifro: Skofja Loka 45
Fant in dekle iščeta STANOVANJE za eno leto v Kranju ali okolici, Šifra: Gotovina vnaprej za 3 mesece 46
1 POSESTI i
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali STAREJŠO HIŠO v okolici Radovljice. Šifra: Opis s ceno 33
Prodam vrstno GARAŽO v Radovljici, poleg isospan blokov, najboljšemu ponudniku. Šifra: Ponudbe s ceno 34
Ugodno prodam kletno in srednjo stanovanjsko etažo v enonadstropni hiši v Gorenji vasi v Poljanski dolini (zraven glavne ceste). Hiša je stara 8 let in takoj vseljiva. Poizve se lahko vsako soboto in nedeljo na naslov: Fras Anton, Trebija n. h.. Gorenja vas 2'
ZAPOSLITVE
Takoj ali po dogovoru zaposlim mlajšega delavca za priučitev ali že priučenega. KERN »MODNO ČEVLJARSTVO« - Partizanska 5, Kranj 12378
Sprejmem K V KOVINOSTRUGARJA za serijska dela. Naglic Jože, C na Brdo 26, Kokrica _28
— OSTALO s
MATEMATIKO POUČUJEM v popoldanskem času v Kranju: telefon 27-329; kličite popoldan 2»
STARE MARIJA, stanujoča na Bohinjski Beli št. 101 prekhcujem vse žalitve in obrekovanja v zvezi s krajo zlate verižice z obeskom, ki sem jih izrekla LJUBI ROPRET. Bohinjska Bela št. 25 30
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
SILVESTRA KRALJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Najlepša hvala pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Posebna hvala dr. Bajžl ju za pomoč pri njegovi bolezni.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, Križe, Begunje na Gorenjskem, Ljubljana, Kranj, 22. decembra 1981
I ZAHVALA
Ob smrti našega dragega sina. očeta, dedka, brata in strica
TONETA ONIČA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje Posebej se zahvaljujemo stanovalcem, organizaciji ZB, organizaciji PTT Kranj, pevcem ;-godbenikom ter Lovski družini Udin boršt, ki so mu izkazali zadnjo čast. Vsem govornikom h val;
lepe in tolažilne besede.
NJEGOVI
m
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame. stare mame in prababice
MARIJE ŠIMNOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, pevcem in    župniku za poslovilni obred
ŽALUJOČI: Francelj. Mari, Jaka, Angelca, Ana, Vinko z družinami. Ivanka z možem. Pavla, vnuki in pravnuki
Nevarno
razdejana
cesta
Kranj
— Na kranjski obvoznici so bile v praznikih zaradi odjuge precejšnje luknje, ki niso bile le žalitev za oko. pač pa tudi močno nevarne za voznike. Dve vozili, ki sta v soboto, 2. januarja, peljali čeznje, sta to krepko občutili. Prvemu avtomobilu se je zvil obroč pri kolesu, drugemu pa je kolo celo odtrgalo.
Pri kranjskem Cestnem podjetju mo obljubili, da bodo kritična mesta označili, po praznikih pa takoj začeli popravljati.
Jezerski turizem oživlja
Jezersko - Turizem na Jezerskem ubira nove korake. Medtem ko tujci poleti niso mogli prehvaliti odlično organiziranih piknikov in so v navdušenju pred hotelom celo zaplesali kolo. so se delavci kranjskega Centrala dobro pripravili tudi na zimsko sezono.
V hotelu Kazina, v Planinki, gostincu Jezerski vrh, bifeju pod vlečnico, v
v nekdanji očesni bolnišnici, ki jo je Centra! prevzel, so gostje vedno dobro postreženi. Central ima na Jezerskem tudi 180 ležišč, od tega prek sto uvrščenih v B kategorijo.
Vendar pa samo udobna postelja in okusna hrana ljudi ne privabita
več. To v Centralu dobro vedo. Zato so se odločili, da ponudbo popestrijo z možnostmi rekreacijskega in zabavnega življenja. Prejšnje, že precej zastarelo kegljišče so preuredili v diseo. Ob petkih in sobotah je odprt do štirih zjutraj, na željo večjih skupin gostov pa ga odprejo tudi ob drugih večerih. Sobotne programe so izpolnili z živo glasbo
_  * -t r ■ 1---p-—««    m z   ŽIVO   iT »uhu
S hTT    T™ " iffra «n«mbel Sibila - nekajkra
esni bo nišmci ki in i*>    no     •uu;k!ii ...jj . ,,e*aJKrat
Nov »železniški« most
, Vlaganja, ki jih prihodnje leto načrtuje tržiika komunalna skupnost, bodo zahtevala dobrih 58,5 milijona dinarjev — Slaba polovica vsote bo ila za obnovo nekdanjega železniškega mostu, ceste od Gradbinca do Metalke in ceste od Žiganje vasi do Križ
Trtic — O posledicah letošnjega neuspelega referenduma za četrti občinski samoprispevek, po katerem bi Tržičani združevali denar za razvoj družbenih oziroma prvenstveno komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih, je bilo že veliko govora. Krajevne skupnosti, ki so snovale srednjeročne programe na tem izdatnem viru, so se pač morale sprijazniti, da marsikatere "'Vaste, kanalizacije ali česa drugega še dolgo ne bo mogoče zgraditi.
Denarja, ki ga združeno delo odvaja za Komunalni razvoj krajevnih skupnosti, ni dovolj. Kot ni dovolj bogata niti občinska komunalna skupnost.
Ta je na četrtkovi seji (dosedanjega predsednika Matevža Koširja je zamenjal Janez Meglic), sicer sprejela osnutek programa investicijskih vlaganj za prihodnje leto, ki pa se, ovrednoten z nekaj več kot 58,5 milijona dinarjev, dotika le reše-v arij a najbolj perečih vprašanj.
Skoraj polovica načrtovane vsote bo šla za posodobitev cestnega ožilja. Stroji bodo še naprej brneli največ na območju industrijske cone. Z izgradnjo križišča pri Zlitu in asfaltiranjem ceste po nekdanji železniški progi je namreč leseni most čez Tržiško Bistrico postal še bolj
očitno ozko grlo. Dotrajane mostni-ce, kovinska konstrukcija in razpokam podporniki ne prenesejo več težjega tovora. Most je razen tega tudi zelo ozek, tako da je promet mogoč le v eni smeri. Naložba, za katero bodo združevale denar tudi nekatere organizacije združenega dela, bo stala okrog 4,8 milijona dinarjev.
Kot nadaljevanje izgradnje komunalne inf ^strukture v industrijski coni na Mlaki je v naslednjem letu predvidena tudi posodobitev ceste od Metalke do Gradbinca, ki bo zahtevala dobrih pet milijonov dinarjev. Celoten znesek bodo prispevale delovne organizacije.
Cesta od Žiganje vasi do Križ je bila deležna že številnih kritik, saj je njena asfaltna prevleka s tamponom popolnoma uničena. Obnova, ki bo zahtevala najmanj 12,2 milijona dinarjev, je bila načrtovana že v letošnjem programu komunalne skupnosti, vendar je zaradi pomanjkanja denarja izpadla. Tudi prihodnje leto naložbe  ne  bo  mogoče  v celoti uresničiti, saj banka posojil za te vrste gradenj ne daje več. Ob 50-od-stotnem blagovnem kreditu izvajalca del bo lahko sklenjena 1982. leta, sicer pa šele 1983.
H. Jelovčan
pa so povabili tudi »posebne« goste: alpinista Nejca Zaplotnika, popotnika Staneta Tavčarja in Kranjski dixieland ansambel. Podobnih »veselih večerov« bo odslej še več. zatrjujejo v Centralu.
Za rekreacijo je na Jezerskem obilo možnosti tudi pozimi. Ob hotelu bo asfaltno igrišče zamenjalo drsališče, na voljo je dobro urejeno sankališče pa še vlečnici za navdušene smučarje. Prva je dolga 700 metrov, druga, prenosna, pa 200 metrov. Kasneje, nameravajo vlečnico potegniti še više v hrib, kjer je snežna plast zanesljivejša in traja dlje. Na Jezerskem so razen tega tudi idealne tekaške proge, smučarske učitelje in gorske vodnike pa si skupine lahko »sposodijo« pri domačem športnem društvu.
Ob nagajivem Zimskem vremenu pa tudi poleti, ko vabijo igrišča za mali nogomet, rokomet, odbojko in košarko — teniška so zdaj v gradnji — smučišča na Češki koči in na Ledinah, se gostje, željni rekreacije, lahko udejstvujejo še v trimskem kabinetu v hotelu Kazina.
Ponudba je torej dovolj vabljiva za posameznike, še posebej pa za priprave športnih reprezentanc, za šole v naravi, športne dneve in sindikalna prvenstva.
H. J.
Z akupunkturo do zdravja
Bled — Hotel Toplice, meu tujimi gosti eden najbolj cenjenih hotelov pri nas, ima v svoji ponudbi že dolgo let termalno kopališče, savno in masažo, pred nekaj meseci pa so vanjo vključili tudi zdravljenje z akupunkturo. Za to so pridobili magistra Igorja Mullerja, ki je študiral akupunkturo na Akademiji za tradicionalno kitajsko medicino v Pekingu.
Ta novost je zbudila veliko zanimanja med tujimi gosti, pa tudi med domačini, ki si žele olajšati bolezenske težave po tej stari, a pri nas še povsem novi metodi zdravljenja. Za goste v hotelu vodi zdravniške preglede dr. Borut Rus vsak ponedeljek od 17. do 19. ure in vsak petek od 10. do 12. ure. Vsak bolnik mora namreč najprej opraviti zdravniški pregled, šele potem se ga lahko loti specialist za akupunkturo, ki dela v svojem kabinetu vsak ponedeljek od 13. do 20. ure, od torka do vključno petka pa od 7. do 14. ure. Ni pa nujno, da opravi bolnik zdravniški pregled v hotelu, lahko tudi pri svojem zdravniku.
Čeprav so v hotelu od začetka dvomili, da bo zadosti zanimanja je obisk iz dneva v dan večji. Posebno zanimanje kažejo Blejci sami. Pravijo, da se mnogi že lahko pohvalijo z ozdravljenjem prav zaradi blejske akupunkture.
D. D.
Sporočamo vam, da bo letošnja osrednja svečanost v Dražgošah
V NEDELJO, DNE 10. JANUARJA 1982 OB 12. URI PRI SPOMENIKU.
Kot vsako leto. tudi letos organiziramo dva pohoda in sicer:
1. Čepulje — Mohor — Dražgoše, približno 3 ure hoda. Avtobusi bodo za to smer vozili od 7.30 ure dalje izpred hotela Creina v Kranju.
Ta pohod priporočamo samo tistim, ki so kondicijsko dobro pripravljeni in imajo za to tudi ustrezno opremo.
2. Nemilje — Dražgoie, približno 1 uro 30 minut hoda.
Avtobusi za to smer bodo vozili od 9. ure dalje izpred hotela Creina v Kranju.
Ta pohod je krajši in lažji, zato po tej poti običajno usmerjamo starejše občane in družine.
Povratek je planiran samo iz smeri Nemilje —Kranj, in sicer bo prvi avtobus iz Nemilj (izpred gostilne) odpeljal ob 15. uri. zadnji pa oh 18. uri.
Najmlajiih veselje - Na Kranjskem sejmišču so pripravili
Potočno novoletno praznovanje za najmlajše. Malčke je obiskoval Dedek Mraz, obilo veselja pa jim je prinesla tudi razstava malih Hvali. - Foto: M. Ajdovec
Cari in nevarnosti
bele
zime
Zasnežena pokraiin« T
piano - Nujna ji 1 8^et Vaoi planince in smučarje na * rajem izleta in *   8kp8Jna previdnost pred plazovi - s Kranj - Zi     asom vrnitve seznanite svojce
rtžh V'8/'' ki'^aveLjfeitUitt>e,a' »nežena, mikavna. Številni smu. čakali 5" dru^ ki jimil ™no*,.*ne«a dričanja na organiziranih srnu-sneJ L a * bo zleteleV užitek turno smučanje - so komaj ?im%SlP°meai toiiSji nv?VO,i Sne*a- Tudi Planincem in aIPinistoa Počitnicami bodo e' da 86 ne bi Po&U v gore. Posebno h y°»tran8tvih naravT° mnogi hote,i P™°ti čas preživeti v pobe}*? , .    vendar, v vesejj
Le*£tnihuče Pobiti nTn-°Vanja prvt*a *tika s čari ,eto*nje zime "e nehali ' °b skraJni 2Sffi?nH' ki 'ih fa ,etni ia8 P"'"1?1 * Sebo'T S, Jena zaradi m2SJ nOSt' ln Pridnosti, bo naša radost ostala «>m«v in na delw »tne nesreče. Tako .se bodo tudi vsi lahko vrnifi
M ' poini novih moči in bogatejši za lepo doživet.
N<*rečni dogodki iz
dosti nam morajo biti v stalno opozorilo.
nas zajame plaz' nam pretj
zov. s*> vre-
L
.. uukuuki iz preteklosti nam morajo   ^ ^ u da so snežni plazovi največja zimska ne vam os •  ' j kdaj nas reši lahko zgolj naključje. Zato je bolje spoj ^ pon0vimo znano nevarnost plazu in kako se ji izogniti. Ne bo od ve izdatnega sneženja, dejstvo, da se plazovi največkrat prožijo zaraa ^ vzrokov. za
nanosov snega z vetrom ali nenadne otopi« t ve • 'a(jj mraza. Takšne trganje plazov je tudi preobrazba 8ne*neJ*j ^olj dejavnost v zasne-razmere prav gotovo niso primerne za kakršno
ženih strminah, še zlasti v gorah. Zaoadel jf že večkrat.
Tokrat nam je zima nasula dovolj snega. ^ HevarnOSti plažo-zato je možnost plazov izrazita. Da bi se ,zogn'anjmo s podatki o pred nameravanim odhodom v hribe najprej sez men u in opoz~~ stva javnega
bomo največ ..cum pn planinskih drustvin. K' jan postojanke. Tod se bomo tudi prepričali, kate
pozimi odprte. »Hločati preudarno. Ce
Za sleherno zimsko turo v gore se morainotl°Ji; primerno opremiti, ocenimo, da smo zanjo sposobni, se moramo s ^boj pa vzeli
Oblekli se bomo v topla in nepremočljiva °™a     Rimsko opremo za rezervno obleko, hrano in toplo pijačo. Med oD     rern() moramo znati hojo v gore sodijo dereze in cepin; seveda, to p uporabljati. .     on smučanju. Poseb-
Previdnost pred plazovi ni nič manj Pot j gozdno mejo, lahko no turni smučarji, ki se največkrat povzpno na *jro£ju jn sprožijo kaj hitro prerežejo snežno odejo na plazovltenV^vanje pred plazovi, plaz. Na organiziranih smučiščih skrbijo za °P m našem smučišču kjer je to potrebno, vendar pa je na marslJr;_i;evanje od steptanih lahko usodno za smučarja že malenkostno ooaa j prog oziroma meja smučišča. ali ,z|ete v gore, naj
Pa še to! Kdor pozimi odhaja na Hm.u^Jnaj ;n kdaj se namerava pred odhodom svojce seznani, v kateri kraj odnaj reDitni reševalni vrniti. Taki podatki so lahko v veliko pomoč pn nepotreDnem. in akciji, ali pa zagotove, da reševalci ne P°j*reTU-!:' kninskih postojank, ne nazadnje, upoštevanje nasvetov oskrbnik o p •. ^ ^ušnjami 0 gorskih reševalcev, redarjev na smučiščih in dr"*\n. ' ' g gaje nevarnostih na snegu ne bo nikoli in nikomur škoo
Razstava ob visokem jubileju
Vsi avtobusni prevozi so brezplačni.
Ob vstopu v Dražgoše boste dobili kontrolni karton, ob spomeniku pa na podlagi tega kartona čaj in značko.
J
Medvode — Pod geslom »Kuhaj počasi in z ljubeznijo« so v delovni organizaciji Donit v Medvodah pripravili privlačno kulinarično razstavo jugoslovanskih narodnih jedi. Med razstavljenimi dobrotami, ki so jih skrbno pripravile kuharske zanese-njakinje, je tudi mnogo takih, ki so že skoraj pozabljene. — Foto: -fr
Kranj — Društvo gojiteljev malih živali v Kranju bo marca slavilo 50 let. V počastitev visokega jubileja bo društvo od 8. do 10. januarja v prostorih Gorenjskega sejma pripravilo 4. republiško razstavo malih živali.
Razstava, katere pokroviteljica je kranjska d »lovna organizacija IBI, bo doslej največja manifestacija gojiteljev malih živali Slovenije. Sodelovali bodo namreč člani vseh slovenskih društev (teh je 120), ki so vključena v Zvezo društev gojiteljev
Sasemskih malih živali Slovenije, lazstavljalci bodo prikazali 700 živali in sicer 400 primerkov okrasnih in športnih golobov, predstavnikov 30 pasem, 20 pasem kuncev z
200 primerki, 20 pasem perutnine 100 primerki ter še nekaj redkih j živalskih pasem, na primer južnog ameriško činčilo.
Razstavljene živali bodo strokov no ocenili strokovnjaki iz domovin« m in Avstrije. Med razstavo bodo pripravili tudi sodniški seminar zq cenilce malih živali, ki jih v Sloveniji žal ni in so na takih prireditvah docela odvisni od kolegov iz sosed, nih republik in Avstrije. Ljubitelji malih živali si bodo lahko na raz-stavi kupili tudi literaturo, ki jim bo v pomoč pri reji živali. Razstava bo odprta v petek, soboto in nedeljo od 9. do 19. ure.