DRUŠTVENE STRANI
m
Bojana Rogelj Škafar
Drugi članki in sestavki / 1.25
KAJ JE N0V€6A V DRUŠTVU?
V prejšnjem Glasniku SED (41/3, 4. 2001) smo zadnje strani namenili za novo rubriko, ki smo jo poimenovali Društvene strani. Prinesle so nam strnjeni program SED za obdobje 2001-2002 izpod peresa predsednice društva dr, Brede Čebulj Sajko in poročila o rajžah, ki jih je prispevala njihova neutrudna organizatorka in vodja skupine za rajže Mojca Račič Simončič.
Od oktobra 2001 do konca marca 2002 je bilo naše društveno življenje izjemno pestro.
DEJAVNOSTI DELOVNIH SKUPIN
•	Delovna skupina za sodelovanje z zamejci, ki jo vodi Martina Re-pinc (pri projektu sta dejavno sodelovala Polona Sketelj in Andrej Furlan), je 24. in 25. oktobra 2001 v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta ter ob finančni pomoči ministrstva za kulturo izpeljala zelo uspešen posvet o muzejskih zbirkah Slovencev v Italiji. Dan pred tem je v sodelovanju z delovno skupino za rajže organizirala strokovno ekskurzijo na Tržaško. Referati s posveta so že transkribirani in čakajo na objavo. Posvet in ekskurzija sta bila nedvomno povod za dogodke, ki so sledili. Plod dolgoletnega prizadevanja SF.D za zaposlitev etnologa v Trstu je bil sestanek na ministrstvu za zunanje zadeve. Udeležili so se ga predstavniki Slovencev iz zamejstva, SED, ministrstva za kulturo ter ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Sklepi sestanka so bili: odpreti mesto mladega raziskovalca etnologa v NŠK in oblikovati skupni predlog za financiranje zaposlitve etnologa v Trstu, ki naj bi bilo usklajeno med MZZ, MK. MŠZŠ in MF, za kar je odgovoren gospod Pelikan, predstavnik MZZ. Obe krovni organizaciji iz Trsta sla pokazali pripravljenost pokriti plačo etnologa na NŠK do polovice.
■	Delovna skupina za spomeniško varstvo pod vodstvom Zvezde De-lak Koželj je sodelovala pri organizaciji simpozija etnologov kon-servatorjev v Paklenici in prispevala besedila za konservatorsko številko Glasnika.
■	Delovna skupina za etnološko muz en logi jo, ki jo vodi Tita Poren-la, je skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem na ministrstvu za kulturo prijavila projekt Evidentiranje neobdelanih in neobjavljenih etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo izven pristojnih muzejskih zbirk na slovenskem etničnem ozemlju.
*	Oktobra je v organizaciji delovne skupine za etnološke večere v SF.M pod vodstvom dr. Ingrid Slavec Gradišnik potekal pogovor z Murkovimi nagrajenci za leto 2000 (dr. Marijo Stanonik, dr. Vilom Hazlerjcm, Mojco Šifrer Bulovec, Tanjo Roženbergar Šega).
■	Delovna skupina za ekskurzije (rajže), ki jo vodi Mojca Račič Simončič. se je s številno etnološko srenjo oktobra odpravila na Tržaško, decembra pa si je v bolj komorni, a praznični zasedbi
ogledala Sadnikarjevo zbirko v Kamniku ter uživala v gostoljubju in dobrotah Budnarjeve hiše v Palovčah nad Kamnikom.
•	Delovna skupina za delo študentov, imenovana tudi ŠEG (Študentsko etnološko gibanje), ki jo vodi Lidija Jularič, je novembra 2001 izpeljala Dan etnologije - akcijo prodajanja etnološke literature, ki so jo zbrali po ljubljanskih etnoloških ustanovah. Dogodek jc potekal na dvorišču pred OFiKA. Knjige so bile večinoma razprodane in zanimanje študentov za delovanje SED seje prav v Icm času močno povečalo. Iz njihovih vrst smo našteli približno štirideset novih članov.
OBČNI ZBOR
*	V prijaznem okolju gostilne Žabar na Viču je 7. marca potekal redni občni zbor SED s tem dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednice in izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika
2.	Poročilo predsednice, nadzornega odbora in častnega razsodišča za leto 2001
3.	Razprava in potrditev poročil
4.	Predstavitev vsebinskega in finančnega programa SED za leto 2002
5.	Novi izzivi in usmeritve društva:
Dr. Aleš Gačnik je predstavi! pomen celostne grafične podobe društva. Foto: Tanja Roženbergar Šega.
a)	prof. dr. Janez Bogataj - položaj SED v primerjavi s preostalimi društvi v Sloveniji
b)	dr. Aleš Gačnik - celostna podoba SED
e) Bojan Maljašič - vizualna predstavitev nove spletne strani SED
L Razprava in potrditev programa SED za leto 2002
2.	Nujni popravki statuta SED in potrditev kadrovske spremembe članstva nadzornega odbora
3.	Sprejem novih članov SED
4.	Razno
Člani SED so se na tokratnem občnem zboru dodobra seznanili i družbenim položajem našega stanovskega društva, ki ga zaznamuje izjemna ambicioznost, želja po prepoznavnosti (nova celostna podoba, spletna stran), strokovnem delu in uresničevanju projektov. To se kaže tudi v našem programu, ki smo ga predložili ministrstvu za kulturo za leto 2002:
Glasnik S.E.D. 421I, 2 2002. stran 103
DRUŠTVENE STRANI
Si.D.
Delovno predsedstvo občnega zbora SED.
Folo: Tanja Roženbergar Sega.
1.	Izdaja štirih številk Glasnika SED
2.	Izdaja dveh publikacij iz zbirke Knjižnice Glasnika SED
3.	Podelitev Murkove nagrade in priznanj
4.	Strokovni simpozij Brežice po Brežicah (simpozij o stanju etnološke dediščine v posavski regiji in pomenu nove regionalizactje Slovenije za slovensko etnologijo; predviden novembra 2002 v soorganizaciji dr. Ivanke Počkar in Posavskega muzeja Brežice)
5.	Posvetovanje in strokovna ekskurzija o muzejskih zbirkah in etnološkem delu porabskih Slovencev (23. in 24. maja v organizaciji Kataline Hirnok Munda, Marije Kožar Mukič iz Muzeja Savana, prof, Karla Krajcarja, Polone Sketelj in Martine Repinc)
6.	Projekt Evidentiranje in dokumentiranje neobjavljenih etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo izven pristojnih muzejskih zbirk na slovenskem etničnem ozemlju (dveletni projekt delovne skupine za etnološko muzeologijo (Tita Porenta in SEM - Bojana Rogelj Škafar, Alenka Simikič)
7.	Dan etnologije (organizira študentska delovna skupina ŠEG novembra 2002, predvidoma v študentskem naselju pod Rožnikom)
8.	Redna društvena dejavnost: etnološki večeri in rajže v letu 2002
ter zvišana članarina (7.000,00 SIT, kar vključuje prejemanje vseh
društvenih obvestil. Glasnika SED in publikacij Knjižnice GSED).
ZALOŽNIŠTVO
*	Plod založniške dejavnosti SED sta dve publikaciji: v zbirki Knjižnice Glasnika SED (glavni urednik Marko Terseglav) je še prejšnji uredniški odbor izdal delo Podobe pokrajin 1965-1970. Etnološka fototeka Vilka Novaka (300 izvodov). Božiček pa nas je obdaril z Glasnikom SKD, letnik 41/2001. št. 3, 4 (glavna urednica Tanja Roženbergar Šega, odgovorna urednica Mateja Habinc, sou-rednica Tanja Hohnec). Posvečen je bil odnosu med etnologijo in konservatorstvom ter prinesel poleg slovenskih tudi prispevke hrvaških etnologov konservatorjev, ki so jih predstavili na prvem skupnem posvetu v Metliki.
SLD V MEDIJIH
•	Pod vodstvom Bojana Matjašiča je zaživela spletna stran SED (www.sed-društvo.si). Nekatere rubrike se še pripravljajo, druge že živijo in jih sproti dopolnjujemo. Spletno stran SED sestavljajo:
-	predstavitev SED,
-	predstavitev delovnih skupin SED.
-	etnološki večeri,
-	rajže,
-	aktualno (projekti, drugo).
-	publikacije (Glasnik SED. Knjižnica Glasnika SED),
-	diskusije,
-	seznam elektronskih poštnih naslovov.
NAGRAJENCI IN JUBILANTI
•	Komisija za podeljevanje Murkove nagrade in priznanja, ki jo vodi dr. Janez Bogataj, je novembra izmed treh predlogov izbrala dva: dr. Ingrid Slavec Gradišnik za dobitnico Murkove nagrade za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem in Martino Repinc za dobitnico Murkovega priznanja. Slovesni razglasitev in podelitev sta potekali 6. novembra v vili Bled na Bledu.
*	Februarja smo bili veseli še enega dogodka. Dolgoletni član SED Mirko Ramovš je prejel nagrado zlati znak ZRC za vrhunsko delo v glasbenem narodopisju. Predlagatelji nagrade so v obrazložitvi zapisali, da je po svojem teoretičnem in praktičnem poznavanju slovenskega ljudskega plesa, po dejavnosti in rezultatih dela prvi med slovenskimi etnokoreologi, saj je vso službeno dobo (35 let) v Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU posvetil izključno raziskovanju našega plesnega izročila. Mirku Ramovšu iskreno čestitamo!
Občni zbor je potekal v prijaznem okolju gostilne Zabar. Poio: Alenka Čas.
^še društvo hkrati zaznamuje tudi družbena stvarnost, ki zahteva vse večjo profesionalizacijo poslovanja. Eden izmed sklepov Občnega zbora je bil. da bo morala bili strategija društvene dejavnosti izoblikovana med profesionalizacijo in družabnostjo, k čemur bosta pripomogla tudi honoriranjc računovodkinje in tajniec