Sl   23    L3
Slavčkova rana.
fistega dopoldne je bil Kožuhov Slavko nemiren in razposajen. Venomer je lelal okrog vogala domače hiSe in nagajal zdaj svoji sestrici Urškl, zdaj zopet soscdoveniu Tinčelu Kar ni ga bilo moči ugnati, tega razposajenca. Mali so se parkrat oglasili iz hiše in ga pokregali, pa ni nič zaleglo Kožuhovemu Slavkotu.
»Slavko, jaz ti nekaj povem, pa ne smeš nikomur povedati, veš, ntkomur," je nagovoril po daljšem od-moru Pljunov Tinče Slavkota. BZ tnano pojdi," nada-Ijuje Tinče in li bom pokazal. Streljala bova, veš, Slavko I Pa tiho bodi in ne zini o lem nobene besede ne pri vas doma. pa tudi pri nas molči o lem. ,La-borbar" sem vzel naSemu očelu iz omare. Skril sem ga pod posteljo. Zdajle grcm ponj Pet krogel je notri. Videl sem jih natanko.
,Kaaj — streljala bova? — Ha, kol vojaki, kadar gredo v boj, kajne Tinče!"
Pa sta izginila z dvoriSCa Knžuhove hiSe, jo zavila za vogalom in naravnosl na Pljunov vrt. Tinče je smuknil v hišo, Slavko ga je pa počakal na vrtu. Kmalu se je vrnil Tinčc z orotjem v roki.
,,Daj mcni, bom jaz poizkusil," sili vanj Slavko.
,Na, pa poizkusi- a pazi, da si česa ne narediš!"
Slavko je zgrabil z levo roko piStolo, z desno pa napel petelina, a v tislem trenutku se je obenem izprožilo.
Da bi ga 6iiY vi' virfeiV ATofuAovega Siaviofa, kako se je skremžil, ko je poCila pištola in sfrčala krogla skozi — palec njegove desne roke. Kot ranjen lev je zavpil v silni bolečini, in debele solze so mu orosile lica. Pa ludi TinCe se {e prestraSil, skočil je k njemu in ga izpraševal: ,Kaj pa je, kaj pa |e?" — Pa se je pocedila kri iz Slavčkovega palca, in rana se je odprla. Kri je tekla kar curkoma. PiStola je ležala na llch. Tinče jo je pobral v hipu, stekel z njo v hišo in se vrnil k Slavku. Bled kakor zid je stokal Slavko, drzeč z levo roko palec desne in gledajoč, kako mu curkoma odteka kri.
ai  24  ta
»Pojdi, greva na potok, da izmijeva, pa bo krnalu dobro," mu nasvetuje Tinče. In res jo popihata na potok in zmivata.
Slavčkova roka je jela otekati. Rana se je odprla in je zijala, kot bi inu holela očitali greh.
Preočitna je bila Siavčkova rana, da bi jo mogel zakriti pred starši. Objokan je bil ves, in mati so ga vprašali že oddaleč, kaj mu ic.
To je bilo vršanja pri Kožubovih! Oče so segli na polico po palico. Tam v kot je moral poklekniti Slavko in čakali, dokler se ga niso usmi11]i oče s pa-lico in mu jih naložili par na lilače.
Tedaj šele so slopili k Slavkotu mali z obvežo in mu obvili ter namazaii rano.
Naj vam povem, da se je vsled materine skrb-nosti Slavčku rana kmalu zacelila.
Z rano se je Slavčku zacelila ludi želja po orožju. Krepko jc odmevalo ludi v Pljunovi hiši, ko so jih oCe našievali domačemu Tinčeiu. Kisal se je, prosil in obljubljal, da ne bo nikoli več vzel nlčesar iz oče-tove omare.                                           ^
Oba sla se poboljžala: Tinče in Slavko Danes nič več ne želita nevarnih igfač. Slav^ka spominja na nesrečni dan zareza na roki. ki se mu še danes pozna; Tinčeta pa nad vratmi viseča Uskovka, ki je najboljše zdravilo za razposajence in za neubogljivce.
Vukovoj.