List ljudstvu v pouk in zabavo. zhaja vsi k četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol let» 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — L'st se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list bre^ posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopiii se ne vračajo. — Upravništvo in roška centa štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Instrati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Nova volilna pravica. (Iz peresa spodnještajerskega rodoljuba.) Nihče ne more reči, da je veliko dalo volilna spremembe v državnem zboru šlo mimo nas Slovencev brez vsakega utiša. Nasprotno, Slovenci sobo s STojim velikim zanimanjem za to dalekosjžno vprašanje pokazali, da ne spimo političnega spanja, ampak da se živo pričenjamo zanimati za vse, kar odločuje našo ujoio. Toda drugo vprašanje je, ali zavzema»o povsod pravo stališče, recimo sedaj proti nekaterim določbam novega volilnega reda. Tako n. pr. stavimo različne predloge zaradi mestnih maadatov na Spodnjem Štajerskem. Moje mnenje je, da spodnještajerskim mestom ia trgom ne g .t do p: sobni mandati, izvzemši morda Maribora z njegovimi bližnjimi predmestaimi kraji, kjer stanujejo ljudje ist.h teženj kakor v mestu. Slovenci na Spodnjem Štajerskem bi morali iz narodnega in gospodarskega stališča zahtevati, da mesta in trgi volijo z dežjlo. Nobeno mesto, razven meuda Maribor, in noben trg na Spodnjem Štajerskem nima izrazito obrtnega (industrialnega) značaja. V teh naših mestih in trgih bivajo le nekateri uradniki in pa majhni trgovci, boljše rečeno mejkupci, ki občujejo in živijo v vedui gospodarski dotiki z deželo, koja jim skrbi za vsakdanji kruh. Veliko obrt, ki bi d tla kakemu okraju svoj značaj in svoje težnje, pa pogrešamo. Gospodarsko stališče naših mast in trgov torej nikakor ne zahteva, da se ločijo od dežele in izločijo iz dež»lnih volilnh okrajev mesta in trgi. Kaj pa naši narodai h prodaj emo. S tega stališča, in samo s tega stališča, se vsaj meni ne dopade, da tudi na Koroškem vsak majhen toTarniski kraj in vsak trgič hočejo izločiti, da „osigurajo" slovenski mandat. Ne mandatov, ampak narodno pojest si moramo csgurati oziroma priboriti! Ali si ne upamo pridobiti delavcev na svojo stran? Ali si res ne bomo trgov in manjših mest nikdar osvojili? Ali bedo na vsa veke v tujih rokah? Ne, gospeda, tukaj ja premalo zaupanja v našo organizacijsko in življensko moč! Nočem staviti nobenih predlogov, teh imamo že itak glede volilne spremembe dovolj! Toda opozoriti sem hotel samo našo javnost, da se svojemu poslanstvu v mestih in trgih in tovarniških krajih na smemo odreči, ampik dosledno moramo to zvanje naprej vršiti. Celjski in Upniški mestni mandat bi ne smela biti v volilnopravni predlogi, to zahteva naše gospodarsko ia narodno stališče 1 pa so vzrok, da se «ačne šole in učitelja bati. Vsled stariševih besed si misli otrok šolo kot najhujši pekel, učitelja pa kot največjega trinoga, ki drugo ne dela kakor deco pretepava. Ni torej čudo, da pride toliko otrok prvokrat v joku v šolo in da preteče prej mnogo časa, predno sa nekateri otroci privadijo šole in učitelja. Prva naloga starišev bodi torej, da vcepijo v mlada otroška srca veselje do šo'e; zakaj brez veselja otrok do šole je ves učiteljev trud brez uspssha. Poslušajmo kaj pravi v tem oziru škof in pedagog Slomšek! „Ni prav, otroka 8 šolo strašiti, rekoč: „Če ne boš priden, bom te pa v šolo dal, da te bojo." Dokler se otrok šole boji, se slabo uči; le veselje vsako delo lahko stori." Kako pa naj v capljaj o stariši otrokom veselje do šole? Pred vsem je potrebno, da govore o soli in učitelju vedno lepo in spoštljivo, zlasti pa, ko se bliža čas, da pojdejo otroci v šolo. Otrokom se naj pripoveduje, kako veselo je v šoli, da pridejo ondi med druge otroke, da se bodo vsi vkup lepo učili. In kako prijetno se je učiti! Učitelj pa so prijazen gospod, ki vsakemu radi povedo in pokažejo, ako česar ne zna; seveda malopridne in neposlušne otroke tudi pokregajo in kaznujejo, a ti si to zaslužijo. Pridnih otrok pa ne kregajo in ne kaznujejo; te imajo zeb radi. „Kaj ne, J-ikec, ti bodeš rad hodil v šolo? Ia priden boš tudi! No, potem te bodo gospod učitelj gotovo tudi radi imeli." Tako se govori z deco o šoli, a ne jih strašiti z brezovico, ki je tako dolga, da seže ž njo učitelj do zadnje klopi. Politični ogled. Poljedelsko ministrstvo je poslalo v Berlin in Momakovo kmetijske izvedence, da poročajo ministrstvu, kako se tuje drž\ve brigajo za povzdigo kmečkega stanu. Vendar enkrat nekaj, kar zahteva sedanji čas. — Govcri se, da bo za sebcijskega šefa v poljedelskem ministrstvu imeaovan Poljak vitez Za lesk i. Ča le gospod vitez razume kaj o kmetijskih težnjah. Kmetje in kmečke zveze. Vsi stan m se organizujejo dandanes. Učiteljstvo, uradništvo in delavstvo se zbir* v društvih. Na bilo bi prav, ako bi kmečki stan kot najvažnejši držal roke križem. Ža se je ustanovila na Kranjskem ena kmečka zveza, ki ima lepo število članov. A treba je takih zvez tudi po drug h okrajih. Lap zgled naj bodo v tem oziru našim kmetom moravski kmetje. Ti so združeni v katoliški kaečki zvezi, ki šteje na tisoče članov. Vsako leto se zberejo ti možje na sloveči božji poti ca Velebradu. Tu opravijo najprvo svojo pobožno»t iu poten? posvetujejo o potrebih kmečkega stanu. Letos so zopet Mirovali 7. in 8. sept. Ša nikdar ni doslo toliko vrlih katoliških kmetov, nego ta dva dni. B;lo jih je na Velehradu nad 35.000. Voditelja teh kmetov sta državni poslanec Hruban in kmet Šamalik, ki se je udeležil našega tretjega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani, kjer je jako navdušeno govoril. Ni čuda, ako moravski ka-tol ški kmetje, ki so tako dobro organizirani, zmagujejo pri vseh volitvah, tako do bo moravska dežela imela v dežalnem zboru kmalu katoliške poslance v večini, kljub vsem liberalnim spletkam Kmetje, posnemajte v tem vrle brate Moravane! Pristopajte v kmečke zveze, ki 8e brž ko mogoče osnujejo. Ako pa teh še ni, v kit diska politična društva. Združeni bomo dosegli vse. 0:roka se naj obljubi, da do&i, ko pojdt v šolo, novo obleko, lepo torb co, novo knjigo, tablico, kamenček . . . Teh stvari pa stariši otroku ne smejo dati takoj, ko jih kupijo; dobro je, kupljene stvari otroku samo pokazati in potem zopet shraniti. Kaj in koliko pa naj stariši otroka naučijo, predoo ga djvedejo v šolo? Tadi v tem se pogosto ravna napačno. Stariši namreč mislijo: več ko svojega o'roka doma naučim, boljša bode v šoli za njega, pa tudi za uč.telja, kateremu se z mojim otrokom ne bode treba tako mučiti, kakor z drugim, ki še no zna čisto nič. A ko bi stariši vedeli, kako malo hvaležen jim je včasih za ta trud v šoli učitelj! Ia zakaj neki to? Zato, ker je bil način, kako so stariši otroka doma učili — takozvana metoda* — kriva ali napačna. S svojo krivo metodo pa so stariši otroka samo zmoti'i, naučili pa so gi b re malo. Tako „pripravljen" učeiec povzroča potem učitelju v šoli mnogo več težav in sitnosti nego oni, ki še knjige nikoli v rokah ni imel. Prav je imel stari učitelj, ki je pripovedoval starišem, ko so mu hvalili svoje otroke, češ, koliko šolskih reči že znajo, lepo povestico o godcu, ki je učil na citre. Ta godec je baje rekel: „Kadar pride k meni učenec, ki še celo nič ne zna, tirjam za poučevanje na mesec deset kron, če pa že kaj zna, pa dvajset," Ko bo se stariši temu čudili ter ga vprašali, zakaj tako, je dejal: „Pri učencu, ki že * Kdor pri pouku ne postopa ravno tako tje v en dan, kakor nanese ravno prilika, marveč s« drži gotovih načel, o njem pravimo, da je metodik. Izurjenost v kaki metodi si moremo pridobiti po večletnem poučevanju. Razne novice. * Razpisano učiteljsko mesto ob meji. Na čt'rirazredni ljudski soli pri Sv. Ani na Krem-bergu v Slov. gor. je do 10. oktobra t 1. razpisana učiteljska služba v def. ali provizorično naraeščenje. Prošnje je treba vložiti do 10. okt. t. 1 na kraj ni šolski s^et pri Sv. Ani na Krembergu, okr. Cmurek. * Hrvatska Matica. Kolikor toliko se je pri nas Hrvatska Matica uvaževala že doslej. vendar le bolj teoretično, v praksi pa malo, kajti število slovenskih članov, ki jih šteje imeaovsna knjižna družba, je razmeroma prav majhno, neznatno. Da bi se dcseglo večje število slovenskih članov, je odbor Hrvatske Matice sklenil vsakemu, ki je ud naše Slovenske Matice, udnino za polovico torej na 3 krone znižati. Za bore 3 krone torej dobi odslej vsak ud Slovenske Matice devet hrvatskih obsežnih knjig prekrasne vsebine. Naj bi preprijazno vabilo Matice Hrvatske pri nas ne našlo gluhih ušes! Obenem se daje na znanje, da je pristop k Slovenski Matici mogoč še do 5. oktobra 1.1. — Gabriel Majcen, poverjenik Slovenske in Hrvatske Matice. * Ureditev cestnega prometa. Notranje ministrstvo namerava radi rastočega avtomobilnega prometa cestna določila po VBej Avstriji enotno urediti. Zato je potrebna sprememba raznih deželnih zakonov. Notranje ministrstvo je radi tega že stopilo v zvezo z deželnimi odbori. * Vinarski shod in vinarska razstava se priredita po incijativi avstrijskega društva za varstvo vinarstva cb priliki sadnega semnja v Ljubljani koncem meseca novembra. Razstava bo obenem tudi vinski semenj. Naše vinogradnike opozarjamo že sedaj na to prireditev, kajti dobro bi bilo, da bi se je tudi iz Štajerskega udeležili v obilni meri. Štajerci bi dobili na razstavi poseben oddelek. * Brezobrestna posojila. Za novo nasajenjo po trtni uši uničenih vinogradov je dobilo brezobrestna posojila v okraju: Brežice 71 vinogradnikov Bkupaj 34-800 K Kozje 20 „ „ 10-100 K Sevnica 28 „ „ 10.000 K Šmarje 28 . „ „ 10.000 K Konjice 4 „ „ 3.600 K Maribor 98 „ „ 71200 K Št. Lenart 34 „ „ 22.500 K Slov. Bistrica 74 „ „ 38.200 K Ptuj 112 „ „ 50.500 K Rogatec 24 „ „ 10 000 K Ormož 152 „ „ 65 000 K Ljutomer 58 „ „ 25 000 K Gornja Radgona 64 „ „ 800 K * Kmetijska šola v Grottenhofu pri Gradcu. Dne 18. t. m. se je s slovesno sveto mašo začela šola. Učencev je 52. Izmed teh je 12 Slovencev; štirje so v II. letniku, pet v prvem letniku in trije so v pripravnici. * Tečaj za izsuševanje. V svrbo pridobitve izobraženih in praktičnih melioracijskih delavcev je sklenil deželni odbor štajerski prirediti v Velikem Št, Fiorijanu, okraj Nemški Lonč, šestdnevni tečaj za izsuševauje in Bicer od 22. do vštevši 27. okt. 1.1. Štajerski deželni odb,r odda za ta tečaj petnajst ustanov po 20 K, da omogoči ubožnim kmečkim delavcem udeležbo na tečaju. Natančneje v razglasu med inserati. Mariborski okraj. m Dijaška kuhinja v Mariboru. Občni zbor tega prekoristnega društva vršil se je minoli petek dne 21. septembra po običajnem vsporedu. Najvažnejša točka dnevnega reda bilo jejblagajnikovo poročilo. Iz njega se je razvidelo, da draštvo vrlo in vspešno deluje ter mnogo stori v podporo revne srednješolske mladeži v Mariboru. Dohodkov je imelo v minolem letu 5476 60 kron, gotovo lepa svota, ki kaže, da je draštvo imelo obilo plemenitih in požrtvovalnih podpornikov. Dohodki so se vsi porabili za opoldansko hrano ubožoih dijakov, med katere se je razdelilo v celem letu 18.025 obedov; vsaki dan je bila v „Dijaški kuhinji" miza pokrita za 60 do 65 dijakov. Enoglasno in z velikim odobravanjem se je na občnem zboru sklenilo, najsrčnejšo zahvalo izreči vsem preblagim prijateljem in podpornikom naše „Dijaške kuhinje"; imenoma naj bodo navedeni tisti, ki največ darujejo, ti so: slavna mariborska Posojilnica, naša največja dobrotnica, slavni deželni odbor, preblag. gg : dr. Franjo Rosina in dr. Rad. Pipuš, odvetnika v Mariboru, si. Klub, „Hranilno in posojilno društvo v Ptuju", Posojilnica v Slov. Bistrici in več velespoštovanih mariborskih gospej, ki so prebitek od božičnice v slovenskem otroškem vrtcu v jako izdatnem znesku naklonile naši „Dijaški kohinji"; neizmerna škoda je, da je božja previdnost izmed kroga teh plemenitih gospej v minolem šolskem letu tako rano v večnost poklicala veliko dobrotnico mariborskih dijakov, pre-blago, ob vsaki dani priliki neumorno delavno gospo dr. R o s i n a! Slava in neomejena zahvala vsem vrlim dobrotnikom in podpornikom „Dijaške kuhinje" v Mariborn! Ob koncu šolskega leta 1906 poslovila se je od naše „Dijaške kuhinje" njena zelo marljiva gospodinja Ana Erjavec. Mnogo let je, kakor skrbna mati, vodila dijaško kuhinjo; kakor mravljica je bila delavna, stedljiva in skrbna, da so dijaki res pravi dom našli v dijaški kuhinji. Vsled tega so jo tudi vsi podpirani dijaki, in njih je na stotine in stotine, visoko Čislali in otroško spoštovali. S prijaznimi in modrimi opomini je tudi vzgojevalno zelo plemenito na nje uplivala. Njim vsem, kakor tudi društvu „Dijaška kuhinja" ostane imenovana odlična gospodinja vedno v hvaležnem spominu. Bog ji tisočero povrni vso skrb, dobrotljivost in požrtvovalnost do naše „Dijaške kuhinje". — Pri volitvi so bili na občnem zboru v odbor voljeni: dr. Ivan Mlakar, ravnatelj H. Schreiner, dr. Fr. Rosina, dr. R Pipuš, dr. Ant. Medved, prof. Vreže in prof. J. Kavčič; odbor še je takoj potem volil predsednikom dr. Iv. Mlakarja, podpredsednikom dr. Fr. Rosina, tajnikom dr. A Medveda, blagajnikom prof Jak. Kavčiča Upamo, da bo „Dijaška kuhinja" v Mari- boru tudi letos tako lepo napredovala in koristno delovala, kakor je v minolem letu. Dijakov se je oglasilo zopet veliko število, ki bo podpore res jako potrebni in tudi vredni. Premili rodoljubi, podpirajte torej našo „Dijaško kuhinjo"! Pobirajte pri vseh i mogočih prilikah za njo mile darove; prirejajte njej na korist narodne svečanosti! Bodite prepričani, da storite zelo plemenito, za narod prekoristao delo! Naše dijaštvo in vse slovensko ljudstvo Vam bode za vselej hvaležno! m Studenci pri Mariboru. Preginljiv je bil sprevod 18letne umrle Marjete Tkalec. Na zadnji poti so jo spremila poleg drug,h ljudi tudi bdo-oblečena, povečini majhna šest do desetletna dekletca. Na pokopališče so jo zanesle štiri vzgledne Marijine hčere in skazale ranjki zadnje delo usmiljenja. — Rajnka si je v hudi službi na Ogrskem nakopala neozdravljivo bolezen. Služila je pri neki judinji, ki jo je s preobilnim delom nečloveško mučila. Domov ni smela in tudi pisati ne drugega, kakor da ji dobro gre. Naposled se ji vendar posreči iz te suž-nosti uteči in vrniti se v svojo domovino s pomočjo ondotnega dušnega pastirja. Doma jo je bolezen položila na bolniško posteljo, bela žena smrt pa na mrtvaški oder in v grob. Med trimesečno mučno jetiko je dvakrat svete zakramente prejela z veliko pobožnostjo. Dekleta, pazite, da ne boste šle kar na slepo srečo službe iskat. Vrli slovenski in krščanski družini iskreno sožalje, rajnki pa večni pokoj! m Sv. Jožef pri Mariboru. Družba za zidanje novega zvonika je imela 19. avg. 1.1. zopet občni zbor. Podporni udje so prispevali 394 K 20 v, dobrotniki 106 K, ustanovniki 400 K. Skupaj 900 K 20 vin. Če prištejemo še prostovoljne doneske neudov 475 K, znašajo skupni letošnji nabrani doneski 1375 K 20 v. Isto prišteto prejšnjemu kapitalu in obrestim da svoto 15 046 K 67 vin. To je približno polovica vsega denarja, ki se bo izdal za novi zvonik, zvonove in orgije. Vsem blagim dobrotnikom družbe izreka vodstvo najprisrčneji Bog povrni in na pripKŠnjo sv. Jožefa vse dobro podeli! Prav iskreno se priporoča de nadaljni podpori, da bode mogel odbor skoro začeti s prepotrebno z davo zvonika, katerega zunanje lice bolj in bolj razpada. Vodstvo. m Sv. Križ pri Mariboru. Dne 21. sept. spremili smo k zadnjemu počitku kmeta Jakoba Hlade, bivšega več'etnega tukajšnega cerkvenega ključarja. Rajni je bil skoz in skoz značajen mož. Kako občespostovan in priljubljen je bil ne le pri svojih sožupljanib, temveč daleč na okrog, tudi zunaj domače župnije, pričal je pač jasno njegov veličasten pogreb. Bridka smrt ga je zasačila daleč od doma v selnički župniji, k,er je obiskal svojo tamkaj omoženo hčer. Počivati pa je hotel pri svoji župni cerkvi ob strani svoje žene, ki je šla v večnost pred njim že 1. 1890. Zato smo ga prepeljali iz Selnice semkaj v spremstvu mnogoštevilnega žalujočega ljudstva, ki je prihitelo od blizu in daleč vrlemu možu skazat zadnjo čast. Domači gospod župnik so mu ob odprtem grobu govorili ganljivo kaj zna, zahtevam deset kron, da ga učim in deset, da ga odvadim tega, česar prav ne zna." Knjigo „Abecednik", s katero se marsikateri oče ali mati tako rad baba, češ, kako dobro že zna iz njega njih otrok čitati, naj puste stariši raje v miru; čitanja se itak otrok v šoli igraje nauči, če ni že izvanredno zabite glave. Tako čitanje, ki se ga je navadil otrok doma, je navadno brbljanje samo na pamet, dočim dotično dete še niti črk prav ne pozna. Takovo znanje otrokovo pa je brez vsake vrednosti. Kako torej naj ravnam s svojim otrokom v predšolski dobi, da bom prišel učiteljevemu delu v šoli na pomoč? Tako vprašaš, dragi oče, skrbna mati. Pred vsem ti bodi naloga, da skrbiš za otrokov telesni razvoj. Le v zdravem in krepkem telesu more bivati tudi zdrava duša. Dajaj otroku redno primerne tečne hrane, skrbi pri njem za povoljno spanje, za snago, red, itd.! Pazi, da tvoje dete ne dobi nikoli opojnih pijač (vina, piva, zlasti pa ne žganja; toda o vsem tem še obširneje v enem prihodnjem pismu!), zakaj iste bo za otroka strup v vsakem oziru Dalje: Navajaj svojega otroka pred vsem, da bode znal prav rabiti svoje čute, da bode prav gledal, prav poslušal . . . Prav gledal? Gotovo Be čudiš tej zahtevi in mi porečeš: „Moj otrok ima zdrave oči in vidi vse, kar se godi okrog njega". Na to jaz: Gledati in gledati je dvoje. Površno gledanje se bistveno razlikuje od natančnega gledanja ali opazovanja kake reči. Le natančno opazovanje predmeta, bodisi živali, rastlin itd. ima za človeka vrednost in mu prinaŠA korist. O vsem, kar opazijo otroci na posameznih rečeh, se naj uče tudi izražati; o vsem morajo znati tudi kaj povedati. Na tak način se ne množi le jezikovni zaklad otrokov, marveč otrok si prisvoji tem potom tudi mnogo pojmov, ki so mu pozneje v šolskem pouku v korist. Majhen vzgled! Z otrokom greš na polje, skozi gozd, travnik, in vidiš razne reči, rastline, drevesa, cvetice itd. kako lepa prilika se ti ponuja tukaj, da pričnež z otrokom ta-Ie razgovor: „Poglej to cvetico 1 Kako cvete? Katere druge cvetice še cveto rdeče, belo, modro? Glej, to drevo, ali ga poznaš? (Hrast je.) Dobro! Hrast ima v zemlji korenine, tukaj deblo, zgoraj pa krona. Krona je iz vej, na vejah je listje. Kakšne barve je? Kakšno akorjo ima hrast? Ali veš za kako drugo drevo, ki ima tudi hrapavo ali razkavo skorjo? Kako skorjo pa ima breza? (Balo in gladko.) Tukaj se lahko otroku pripoveduje znana pravljica: „Zakaj ima breza belo skorjo?" Na tak in enak način se razgovarjaj s svojim otrokom, kadarkoli utegneš in sicer prav mnogo -— seveda le o rečeh, ki jih more razumeti priprosti otroški um. Pazi, da bode otrok na vsako vprašanje razločno odgovarjal ter da bode tudi naročila drugih ljudi natančno povedal. Zdrav otrok ne prosi svojih starišev samo telesne hrane, marveč si želi tudi duševnega krepila. Ta duševni glad otrokov, ki se kaže v raznih vprašanjih, pa je treba tudi po mogočnosti potolažiti. Zdrav otrok Btavi na dan sto in sto vprašanj, in na ta vprašanja otrokova naj vzgojitelj prijazno in kolikor mogoče pravilno, t. j. prav, odgovarja. Tukaj nastane vprašanje, ali naj vzgojitelj na vsako otrokovo vprašanje odgovori? V tem ozirn se naj vede vzgojitelj tako, kakor da ima opraviti 8 telesnim gladom otrokovim. Ni vsaka jed (ali pijača) za otroka, četudi si je poželi, marsikatera bi mu škodovala. Tako bi rad imel otrok tudi mnogokedaj odgovor na vprašanja, katerega se pametni stariši previdno izognejo. Očetu ali materi je treba marsikdaj mirno odgovoriti; „Dete, tega še sedaj ne razumeš; ko bodeš večje, ti že pojasnim." Zdaj je tudi čas, da učiš otroka kratkih molitvic, zlasti „očenaš", „angelsko češčenje" itd. Da bode za otroka lažje pozaeje v šoli, bi ti svetoval, da se držiš pri raznih molitvicah besedila, kakorsno se nahaja v predpisanih „Katekizmih". Zakaj težko je za otroka v šoli, ako se mora potem eno in isto molitev učiti z novim besedilom. — Otroci tudi zelo ljubijo knjige z lepimi podobami. Če le mogoče, naj jih stariši otrokom kupijo. Dandanes se dobe že tudi v nas Slovencih za otroke primerne knjige s podobami. Opozarjam samo na „Giontinijevo knjižico za otroke" (zvezčič 12 vin), Schweatnerjeve „Sladke orehe", „Noetovo barko" itd. Otrokn se s primernimi besedami pojasnjujejo dotične podobe. Da se prav razumemo: vse te knjige imajo sicer tudi besedilo, toda isto ni namenjeno za otroke v predšolski dobi. Naj si stariši ne govorijo pismene ali pravilne slovenščine, vendar lahko otroku o primernih prilikah tudi povejo, kako se ta ali ona reč zove v pravilnem ali tem iez-ku, ki ga govore v šoli. (Dalje prihodnjič). slovo, med katerim se je marsikatero oko posolzilo. Svetila mn večna Inč! m Sv. Peter niže Maribora. V nedeljo dne 23. t m. zjutraj okoli 2. uri nas plat zvona zbudi iz sladkega spanja; gorela je viničarija Josipa Ko-larič v Trčovi. K sreči se viničar še o pravem času zbudi, da mu je bilo mogoče iz hiše priti. Zgorelo je do tal. Tri metre oddaljeni hlev, ki je že tudi začel goreti, sta z nevarnostjo za lastno življenje rešila mladenič' Konrad Verlič in viničar Jakob Knuples. Zadnji je bil že 7krat pri požaru ter je po celi občini znan kot hraber, skoraj predrzen ugašalec ter rešitelj imetja. Šioda znaša 800 do 1000 K. Gospodar je bil zavarovan. Kako je ogenj nastal, se ne ve. m Poročil se bo naš slovenjebistriški rojak g. dr. Ivan Ž o Iger, c. kr. ministerijalni tajnik v prezidiju ministrskega sveta, docent na vseučilišču dunajskem, poročnik v ev., z gdč. Ezo Fried-mann-ovo, hčerjo gospoda Maksimilijana Fried-mann-a, veleindustrijalca na Dunajn, v torek 2. okt. t. 1. Čestitamo! m Sv. Jakob v Slov. goricah. »Slov. Gosp." št. 30. t. 1. je prinesel članek, v katerem pravi: „Videli bomo, kakšen sad bodo prinesle nove šolske počitnice." In koliko otrok boste imeli po 15. sept v šoli ? Res, zdaj se že vidi sad. V vsakem razredu sedi 4—6 otrok na dan in še tisti so od takih družin, katere imajo po 5 ali še več otrok, in med temi so. tudi nekateri, ki so starišem doma v nadlego, zato ga v šolo poženejo. Znan mi je neki posestnik, ki ima samo dva solarčka in jih je od začetka, kar sta v šolo hodila, prav redno tja pošiljal. Otroka sta tndi vsako leto in iz vsakega razreda najboljše šolsko spričevalo domov prinesla. In temu posestniku se je zdaj zažugalo s kaznijo do 100 gld., ker po tej novi postavi ne mara svojega otroka poslati v šolo. Potrebuje namreč enega za varstvo dveh malih otrok, od katerih je eden vedno bolan; drugega potrebuje za pastirja. Glejte, kaj ne, da je veselo, ako človek kaj takega sliši ali bere. Vidite, tak je sad novih šolskih počitnic. Ta postava je tako npeljana, da se brez škode ne moreš izogniti na nobeno stran. Ako otroka ne daš v šolo, ti dajo do 100 gld. kazni; ako pa ga daš, nimaš pastirja in pri drugih malih opravilih nikogar. Torej zopet škodo trpiš. Kaj tedaj storiti ? Najboljše, da si naprosimo vse tiste, kateri imajo besedo in moč v šolskih zadevah, da to novo naredbo mirnim potom zopet odpravijo — da se zanaprej kmetu zaradi šole ne bo treba bati take nečuvene in pretirane kazni. Ptujski okraj. p Ptujske novice. Dne 20. sept. je tukaj umrla gospa Kat. Oschgan (Ožgan), vdova po znanem slovenskem notarju v P t a ju, Oschgan. — Dodatno k notici v zadnji številki o onem zverinskem možu pri Sv. Vidu, ki je umoril dne 15. sept. svojo ženo, Be še poroča sledeče: Ubijalec se imenuje Anton Bedrač in je gostač in mizar v Lincevi vasi župnije sv. Vida. Omenjenega dne je vzel zjutraj britev v roko in se zagrozil ženi, da jo takoj umrti, če ne gre ž njim; rekel je, da mora v Ptuj. Stara mati, ki je hitro Blutila, da ne bo prav, je zaklicala ženi, naj ne gre ž njim, ker danes ne bo dobro. A zverinski človek je nato napadel staro mater in ji zavdal z britvijo več ran na glavi. Zena je nato šla z možem, ki jo je tiral pred seboj do bližnje h aste, kjer je imel skrito motiko; tukaj jo je kakor žival pobil, da je kmalu nato izdihnila. Nek mož, ki je to videl, je začel kričati in hitel na pomoč; a ker ni mogel prek širokega potoka, je pribežal prepozno na kraj umora; ubijalec jo je bil že popihal. Takoj so začeli zasledovati zverinskega človeka, a do danes se jim še ni posrečilo ga dobiti. Bedrač je dal glas, da bo še tri pobil, namreč dve ženini Bestri ter posestnika in gostilničarja Gomilšeka, zadnjega iz maščevanja, ker je kot občinski odbornik kazal orožnikom pot in jim dajal navodila, kako ga ujeti. Ko so ga zasledovali in se neko večer v hosti pogovarjali o načinu, kako ga ujeti, je bil Bedrač čisto blizo v šumi, kjer je poslušal ves razgovor, kakor so potem ljudje povedali. Vsa okolica je prestrašena, nihče si zvečer ne upa na prosto. Bedrač je silno zvit in predrzen; po tem umoru je bil že enkrat v Ptnju. Orožniki, ki so to zvedeli, so ga povsod zasledovali, a zastonj. Uradni list ptujskega glavarstva, ki naroča v svoji zadnji številki obč. predstojnikom in orožnikom Bedrača izslediti, piše, da je ubijalec tudi žganjar. Glejte, to dela ptujski šnops! Da se ljudje pozve-rinijo, je krivo nesrečno žganje. Štajerc, največji zagovornik in prijatelj ptujskih šnopsarjev, kaj praviš na to? p Slovenska posest. Z >pet so prišle tri hiša v Ptuju v Blovenske roke: G. Franc Mahorič, gostilničar in trgovfc v Ptujn, je kupil v Gosposki ulici hišo za 14.700 K od nemškomisleca Franca Wressner od Sv. Kunigunde nad Mariborom. Ptujsko posojilno in hranilno društvo je kupilo hišo v poštni uliei nasproti mestnega drevoreda za 8000 K od g. Janeza Krivec. Tam namerava lepo hišo staviti, ker je na lepem prostoru. Skoro bi to posestvo prišlo v židovske nemške roke, če bi se nekateri gospodje ne bili toliko brigali. G. Janez Krivec je kupil v Kaniži hišo od J. Ribič za 6000 K. Za to posestvo si dela dosti nemčurjev dolge zobe. p Zlata maša. Na Rožnivensko nedeljo ima preč. g. Franjo Repič zlato sv. mešo v rojstni župniji pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., kjer že več let stanuje kot umirovljeni župnik na domačiji svojih starišev ter na svojem posestvu. Posvečen je bil 20 sept. 1856 v Trstu, tedaj v Tržaško-Koperski škofiji. Na mnoga leta! p Kmetijsko društvo za ptujski okraj naznanja svojim udom, da bo za gnojenje travnikov tudi letos naročilo umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol oz. kajnit itd. Kdor si namerava kaj umetnih gnojil naročiti, naj to v kratkem odboru naznani, da si ta more priskrbeti pravočasno zadostno množino umetnh gnojil. Ob enem se vabijo kmetovalci, kateri še do sedaj niso postali udje tega društva, naj pristopijo kot udje, da bodo tudi oni mogli dobivati vse kmetijske potrebščine pri društvu, ker društvo priskrbuje vse potrebščine v najboljši kakovosti in je oddaja po najnižji ceni, ker ne išče nikakega dobička. p Sv. Marko niže Ptuja. V seji krajnega šolskega sveta dne 23. t. m. je krajni šolski ogleda dr. pl. Fichtenau pokazal ol ko ptujskih gospodov. Začel je pri seji z gospodom nadučiteljem samo nemško govoriti in ko ga je opozoril eden izmed udov, da bi slovensko govoril, začel je nad njim prav plemenitaško rohneti, češ, da on govori kakor hoče, in če kmet nemško ne razume, naj si da stvar od gospoda nadučitelja raztolmačiti. Seveda je tako postopanje razgrelo navzoče ude, ki so v prav krepkih besedah šolskega ogledo dr. Fichtenau-a pončili, da se bo v seji razpravljalo samo slovensko — brez tolmača. Na to se je pl. Fichtenau udal in je začel tako slovenščino govoriti, da je navzoče kar glava bolela. p „Štajerčeva" razstava. Iz Haloz se nam piše: Ptujski „Štajerc" vabil je v predzadnji številki na razstavo v svoje uredništvo in je kot posebno zanimivost navajal „Raztrgano srajco iz Polenšaka". Ker se v naših Halozah ne vidi lahko raztrgana srajca, še manj pa cela razst va, zato B9m se odločil, to lepo priložnost sedaj porabiti in si razstavo ogledati. Da bi si prihranil vstopnino, izposodil sem si od soseda „Štajerca", katerega sem samo pokazal in vstop mi je bil prost. V razstavi me je prav prijazno sprejel nek človek s precej rndečim nosom, rekoč: Ljubi kmet, le pridi! Jaz sem prav rad voljen ti našo razstavo pokazati in razložiti. In kaj sedaj vidijo moje cči? Tam v kotu je velik kup samih človeških kosti, na njih čepi neka ostudna stvar — pa ne giftna — z razprostrtimi nogami, s krastavim hrbtom in s širokimi nstami pa brez zobi. Prijazni človek začne razlagati: Glej, ljubi kmet, te kosti so kosti slovenskih „dohtarjev" in prvakov, tvojih in naših sovražnikov. Veseli se, ljubi kmet, da jih je ta koristna stvar že toliko pohrustala, kajti kadar bo ta brezzobna stvar zadnjega slovenskega prvaka požrla, takrat se začne za tebe novi boljši čas, pravi raj. — Tam v drugem kotu sem zagledal velik kup samih črnih snkenj, na njih pa strašnega „vtiča", kakoršnega še nikdar videl nisem. Bil je ves Črn, imel je žareče oči, dolge kremplje, ter oster zakrivljen kljun, s katerim je neusmiljeno trgal črne suknje. Človek z rndečim nosom začne zopet govoriti tako-le: Ljubi kmet, po nauku svetovnoznanega modrijana Darvina ni Bog stvaril človeka, ampak človek se je razvil iz opice in opica iz mačke. Ta „vtič", ki ga tukaj vidiš, se je tudi tako razvijal, zvaUl se je v neki slavičji gnezdi, iz slaviča je postal zaporedoma regljava sraka, čuk, jastreb in zdaj je hndi črni krokar. Priletel je ta vtič iz severnega nemškega rajba čez Berolin in Blovenske pokrajine v naš slavni Ptuj. Ljubi kmet, ta „vtič" je tvoj največji dobrotnik, ker živi od črnih sukenj — slovenskih duhovnikov. Kadar pa teh mračnjakov več ne bode, takrat se bo tudi tebi, ljubi kmet, razjasnilo, razsvetljen boš kakor mnogo naših bivših gotrudnikov in privržencev, ki sedaj celo po ječah temo preganjajo. Sadaj pa sem bil že Bit razstave, raztrgane srajce niiem videl. Pred odhodom sem obljubil, da hočem iz hvaležnosti vso zanimivo razstavo v „Slov. Gosp." popisati. „Štajerc", bodi mi hvaležen 1 p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Po naklučju mi pride 208. štev. „Slov. Naroda" v roke. Na drugi strani zapazim dopis od nas. Mislim si, šmentajte, kaj pa bo to. Ko ga prečitam, kar ostrmim, ker dotični dopis prinaša take grde laži zoper našega č. gospoda župnika. Prvič je laž, da bi bili predsednik Slov. kat. izobraž. društva, drugič je laž, da bi oni odvračali ude, iti k Sv. Ropertu na veselico, ker smo imeli mi tukaj veselico, kateri je dotični dopisun mnoge zapreke delal. Pa, hvala Bogu, smo vse srečno prestali, ker se je vse v najlepšem redu izvršilo in zato gre prva hvala gosp. župniku. Tretjič je tudi laž, da bi gospod župnik iz prižnice obrekovati nekatere osebe. Kar so oni iz prižnice povedali, je prava resnica, ker je tudi mnogo zadelo dotičnega dopisuaa. Ker resnica v o 5i bode, zato si je ta dopisun moral malo jezo ohladiti z grdenjeiu v „Slov. Narodu". Prihodnjič več, če ne bo miru! — Bolfanaki naroini mladenič. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Malo pozno poročamo o naši izvrstno „speli veselici dne 9. t. m. Vse je bilo tako imenitno, da še danes ne moremo pozabiti na vesele ure. Govor g. prof. dr. Ilešiča, petje in gledališka predstava, vse nam ostane nepozabno. Prisrčna hvala vsem, ki so sodelovali, hvala pa tudi vsem ljubim gostom. Prosimo, še večkrat kaj enakega! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Od drugih faranov se nam je že očitalo, da pri nas v narodnem oziru spimo, ker nimamo bralnega društva. To vem, da se dobrih knjig in časnikov mnogo naroča in bere. Tistih hinavskih in giftnih pa le malo. Tiste sprejema pa ne plača le nekaj tistih „spnfanih", ki jih Ž3 vsak pozna. No, tudi tj pust;m pri miru, ker itak niso v boljši koži kot jaz. Veseli me le, da imamo precej številno Marijino društvo: fantovsko in dekliško. To se pa vrlo giblje. Na lastno željo si je začelo nabirati za društvene zastave, ki bodo zopet novi kinč za našo lepo cerkev. Dne 2. in 8. septembra pa so fantje Marijine družbe vprizorili igro: „Kmet Herod", prav dovršeno in živo, da je bilo obilo smeha in poštene zabave. Cerkveni pevski zbor pa je zapel umetae pesmi iz Mohorjeve pesmarice: „V petju oglasimo", „Bačelice rojite" in „V hribih se dela dan" tako vznesano in živo, da je moral ponavljati v občno zadovoljnost. Dve nedelji prej pa so igrale dekleta Mar. družbe ginljivo igro: „Na Marijinem srca". In zapele so sama dekleta: „Molitev za slov. rod" in umatno koncertno skladbo „Slovenskim mladenkam" z spremljevanjem harmonija. Igra in petje, oboje je bilo istotako dovršeno. Priprave in vaje za igre so vodili naš vneti in blagi Č. g. kaplan Franc Močnik s pomočjo in v najlepšem soglasjn veleč, gospoda dekana in žnpnika. Petje pa je učil in spremljal naš mežaar g. Fr. Zemljič. H /ala vsem! Udeležba je bila precej številna, kar je znamenje, da so To-mažčani zavedni, a krščansko zavedni. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mialil, morda tudi vi gospod urednik, da spimo p d peratmi ptujske kvokače, gifcae krote. p V Rogatcu je umrl 18. t. m. odvetniški koncipijent Juro Virant 38 let star. N. v m. p.! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Znani ptujski . list, ki pa ne zaslnži imena, katerega nosi, je po stari navadi tudi predale svoje 18. št. t. 1. napolnil z lažmi in obrekovanjem. Med drugim piše o mojem mnogoč. gospodu dekana, češ, „da bi prav dobro bilo, ko bi fajmošter pazil na to, da ne bi njegov kaplan lačen po vasi pohajal". Na to nesramno obrekovanje sem dolžen to-le odgovoriti: 1. Tebe celo nič ne briga, sem jaz sit ali lačen. 2. Gostoljubnost v našem župn šču in ljubeznjivost našega mnogoč. goBpoda dekana je obče znana, zlasti našim faranom; zato se za tvoje pisarjenje, ljubi „Štajerc", nihče ne zmeni, k večjemu par pijancev. Vsi farani dobro vedo, da vlada med nama prava duhovska ljubezen in sloga. S tem svojim dopisom si torej slabo naletel. Ce pa se misliš znabiti za mene potegovati, pa ti odkrito izjavim, da si to odločno prepovem in za vselej odklonim. Sramotno bi bilo, če bi se list, kakor je „Štajerc", za mene potegoval. — Sv. Tomaž pri Ormožu, 21. septembra 1906. — Franc Močnik, kaplan. Ljutomerski okraj. 1 Ščavniške občinske volitve — tretje — se vršijo v torek dne 2. oktobra in sicer v gostilni Slačekovi (Cvilakovi) na Sčavnici. Ob 9. uri predpoldne voli III. razred, ob 11. uri II. razred, ob 12. uri pa I. razred. Da so volitve v tej obmejni občini nad vse imenitne, o tem je sedaj prepričan vsak naš somišljenik. Držimo zato sknpaj, kakor lani dne 1. julija in 28. decembra in zmaga bo spet naša. Naj sedanje res silno delo nikogar ne zadrži doma; vsak glas je važen in lfhko odločilen. Vo-lilci, pokažite tudi tokrat, da ste zmčijni, verni in tudi narodni Slovenci in odločite s svojimi glasovi, da bo naša lepa občina v prihodnje tudi po svojem občinskem zastopu katoliška in narodna občina. StoveBci Da Ščavnici se ne vojskujemo *oper Nemce, ker teh nimamo v občini, ampak zoper obdane, ki hočejo kot rojeni Slovenci biti Nemci, da bi tako izdali svoj narod. Pravi Nemci in Madjari »e držijo svojega naroda in jezika in ga branijo, držimo se tudi mi Slovenci svojega in ga branimo in »e dopustimo, da bi nas vladali ljudje, ki se sramuje,'o svojega jezika in naroda, ki pravijo „Mi smo Nemci", pa še nemški ne znajo, ki trob jo v rcg znanega Wratschka. Vsi naši na volišče, da bodo na dan volitve vsi naši ljubi nasprotniki vzdihovali, kakor zadnjič; „O je, kelko je t< tih Slovencov! Saparment, kelko je tu ljiiistva!" Ne vdajmo se! 1 Cven blizu Ljutomera. Pri nas je bilo že vse pripravljeno, da se ustanovi nižja kmetijska šola z dvema zmskima tečajema. Toda g. Mišja iz Ljitomera je začel spletkariti z drugim krajem, ki bi seveda tudi bil pripraven za enako šolo, zanesel je s tem razpor med kmete našega okraja ter zi-vlekel celo stvar. Kmetje, ne dajmo si sloge razdirati po ljudeh, ki ne čutijo z našimi kmetijskimi zahtevami, ampak postavimo se na višje stališče ter delajmo, četudi z žrtvami, za svoj napredek. Saj vemo, da se kmetijska šola ne more v vsaki obč ni zidati, ampak odločiti se moramo za en kraj. Ker je naša cvenska zadruga začela stvar mešati, je samoumevno, da si je izbrala Cven. Tukaj torej ni nobenega preziranja drugih občin. Stavba šole na C 'eru je z vsemi potrebnimi progtori proračunjena na 59 300 K. Država in dežela bosta prispevali vsaka po 10.000 K. 1 Umrl je dne 13. sept. Martin Geratič, posestnik v Gornjih Ivanjcih. Rajni je bil skrben gospodar, vrl katoličan in zvest Slovenec! Slava njegovemu spominu! 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Na paši se je opekla 3 letaa Mira Žagar iz Bseijan tako močno, da je umrla. Konjiški okraj. k Zibika. V nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. je zven slovite romarske cerkve na Tinjskem prijazno vabil farane k večernicam. Spremljalo ga je gro-menje topičev in naznanjalo, da se ta dan vrši nekaj izvanrednega na tej gori, namreč šolska slavnost. Ljudje so prihajali v velikem številu od blizu in daleč. Po večern cab se je proti navadi hitro izpraznila cerkev. Ogromna množica ljudi bila je obrnjena proti cesti, ki se vije po grebenu Tmj-skih gor. Po tej cesti se je za šolsko zastavo pomikala dolga procesija otrok. Spremljala jih je slavca zibiška godba iz Marijine do Anine cerkve, kjer je bil na vzhodni strani postavljen okincan oder. Ko so se otroci v red spravili, je zavladala grobna tišina. Na oder stopi učenec ter v svojem govoru primerja potovanje na Tinjsko potovanju skozi življenje in skozi preteklo šolsko leto posebej. Zahvaljuje se starišem, da so kljub raznovrstnim zaprekam vendar pošiljali svoje otroke redno v šolo, dobro vedoč, da je to, kar se v soli nauče, otročje najboljša premoženje. Zahvaljuje se gadalje starišem in učiteljem za ves trud in za vso skrb, katero so z otroci imeli. Slednjič pozdravi vse dosle, kateri so s svojim prihodom pokazali, da so otročji prijatelji ter se hočejo ta dan z otroci veseliti. Ginljive besede majhnega govornika so v«em navzočim segale globoko v srce. Nato je solarski zbor dvoglasno zapel nekaj lepih pesmic. Petje se je menjavalo z deklamacijami, pri čem so otroci pogumno nastopili ter glasno in jasno prednašali. V sredini vzporeda je imel g. S. Strenkl slavnostni govor. V jedrnatih besedah je razlagal važnost sole in polagal starišem na srce, naj pošiljajo otroke pridno v šolo ter podpirajo učitelje pri vzgoji po geslu: „Vse za vero, dom, cesarja." Na koncu glavnega vzporeda se je zapela cesarska pesem, na kar se je neka učenka v imenu sol. mladine zahvalila za obilno udeležbo pri veselici ter izrazila zahvalo posebno g. Strenkelnu, povdarjajofi, da mu je ta veselica napravila mnogo stroškov, katere si je prostovoljno naložil, samo da bi otrokom napravil veselje. Obljubi slednjič, da se hočejo otroci g. Strenkelna v molitvi spominjati, da bi mu ljubi Bog to dal, kar si sam želi, ter ga še veliko let ohran 1 srečnega v na^i ljubi domovini. Temu se pridruž mo tudi mi rdrastli Zibčani in ob jednem prosimo, spomnite se še g, Strenkel večkrat naše šole in šolske mladine. Bjg daj mnogo takih šolskih prijateljev! Po zahvali so se vršile mladinske igre, katere so povzročile v vseh navzoč h dosti veselja in smeha. Konec slavnosti je bilo pogoščenje otrok, katero se je vršilo na stroške zgoraj imenovanega gosp. Strenkelna, vpokojenega učitelja na Tinjskem, že iz prejšnjih let znanega šol. prijatelja. Nato so se otroci razšli, mnogo odraslih pa se je pri godbi še zabavalo do poznega večera. Sklepam to kratko poročilo z nado, da^bo nam kmalu zopet dana prilika, udeležiti se v Zibiki tako dobro uspele šolske slavnosti, kakoršna je bila letošnja. Celjski okraj. c Slov. kat. polit, društvo za laški okraj Pravila za „Slov. kat. politično društvo za laški okraj" so že potrjena. Sedež bo imelo v posijilniški hiši v Laškem. Ustanovni shod bo bržčas 7. okt. Program sledi. c Politično zborovanje v Mozirju bo v nedeljo, 30. sept. t. 1. v gostilni g. Goričarja (na pošti). Začetek ob 3. uri popoldne. Govoril bode državni poslanec dr. Voušek o gospodarskem vprašanju in o volilni reformi. Volilci, pridite mnogoštevilno! c Celjske porotne obravnave. Dne 11. t. m. je stal pred tnkaičnjimi porotniki Valentin Graschina, ključavničar iz Šoštanja, ker se je nravno pregrešil. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. Isti dan se je imel zagovarjati tudi še 56 letni Peter Ofčar iz Ribnice zaradi ropa. Ovčar je bil v svojem življenju že 28krat kaznovan, pa se ni poboljšal. Dne 9. aprila 1.1. so ga komaj izpustili iz zadnjega zapora, ko je začel takoj okoli postopati. Dne 12 aprila je prišel na svojem beraškem potovanju v Št. Peter pri D-avogradu, kjer je obiskal v farovžu ohromelega župnika g. Audreja Kajtna. Le ta je potegnil iz žepa dve vinarski dvajsetici in eno dal Ovčarju, ki pa s tem ni bil zadovoljen, nego je izpulil župniku se drugo iz rok. Mimo je prišel ravno hlapec Jammk, ki je pa prisilil Orčarja, da je drugo dvajsetico vrnil. Nato je zbežal in se v fa-rovžkem gozdu skril za neko kapelico. Izza te je zvečer napadel 17 letnega Josipa Kvec, ga začel daviti in pestiti, terjajoč od njega, da mu mora dati en goldinar. Kvec se mu je izvil in zbežal, O /čar pa za njim in ga je kmalu došel ter cd zadaj napadel. Pri tem se je Kveca posrečilo dobiti v roke večji kamen, s kojim je Oičarja z vso silo udaril po nosu. To je pomagalo in ropar je odnehal, tako da je Kvec lahko zbežal. Ovčar je ta rop pred porotniki tajil, a spoznal ga je Kvec natančno po obleki in postavi. Najbolj ga je pa izdala brazgotina na obrazu, ki mu jo je bil zadal s kamenjem Kvec D kazalo se mu je namreč, da pred napadom ni imel nikake poškodbe na obrazu. Dobil je štiri in pol leta težke ječe. c Dobrna pri Celju. V nedeljo dne 16. sept. je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice kmetijske družbe sklical poučni shod, na katerem je g. potovalni učitelj Fr. Goričan poljudno predaval o koristi kmetijske družbe, o potrebi strokovne izobrazbe za kmetovalce ter o pridelovanju sadnega mošta. G. župnik Kakovič je poročal o dosedanjih korakih pripravljalnega odbora. Znani Lenko je v Gradcu priporočal Dobrnčanom, naj pristopijo k celjski podružnici, a Dobrnčani so uljudno odklonili nasvet. Gospodariti si hočemo sami, ne pa pod nadzorstvom celjskih Nemcev. Vedno pristopajo novi udje, ki že tudi plačujejo letne doneske za 1. 1907. Radovedni smo, če si bo Lenko še enkrat upal priporočati pri glavnem odborn odklonitev podružnice, kakor je to storil dne 2. majnika 1906. V Cilje ne premo! To si naj Lenko zapomni! Pogoji za prospeh te podružnice na Dobrni so dani, in zato pričakujemo, da bo glavni odbor v Gradcu sprevidel, da ne gre, ustavljati se pametnim željam kmetovalcev po napredku! c Kdo ve, kje je dobrnski poštar Gol? Menda ga že pol leta nismo videli, vedno ima v uradu po enega ali dva namestnika ali boljše rečeno namestnici. Mi pa bi svojega ljubčeka tudi radi videli. „O pridi spet, nam Div nazaj !" c Št. Jungert pri Celju. Dolgo že ni bilo v „Slov. Gosp." nikakega poročila od nas, a tudi danes morem le nekaj žalostnega poročati. Dne 17. t. m. se je lamreč ponesrečil vrli, povsod priljubljeni mladenič, Josip Podpečan pri mlatvi ovsa. Pri porivanju snopja je segel predaleč v mla-tilnico, ki ga je zgrabila za levo roko, mu razme-sarila štiri prste, da je srednji komaj za kožo obvisel ter mu z dlani potegnila meso do kosti. Ponesrečenega so dne 18. t. m. prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu prst odrezali. Pozor pri strojih! — Iskren pozdrav od nas šentjungerskih mladeničev. c Sv. Vid pri Grobelnem. Minulo nedeljo se je igrala gledališka igra „Lurska psstarica" s čudovito spretnostjo. Domače deklice, ki se niso nikdar videle nobene gledališčne igre, so se s toliko gibčnostjo in sigurnostjo vrtele in s primernim nagi »som govorile, da so gledalci le strmeli. Zal, da je le 250 ljudi vstopnice dobilo, ker ni bilo več prostora. Prihodnjo Mihelsko nedeljo bo druga in zadnja predstava, h koji tudi drage sosede iz Šmarja, Ponikve, Št. Jurija in od Sv. Štefana vabimo. Oder, igro in kvartet, vse je izvrstno priredil neatrudljivi g. katehet Fr. O str ž, kateremu za tako poučljivo in srce blažilno veselico srčno zahvalo izrekamo. c Šmarje pri Jelšah. V Lašah je pogorelo pet poslopij. Zažgal je otrok, ki se je igral z uži-g&licami. c Občinski zastop občine Marijagradec je sklenil kolekovati vsa svoja pisma z narodu m kolekom c Št. Pavel pri Preboldu. Vegelica prost pižame brambe iz Latkove vasi v nedeljo se je obnesla v občno zadovoljnost, za kar gre hvala šentpavelski godbi in bratskim drnštvom, katera so mnogo pripomogla k povoljnem uspehu. Prišle so požarne brambe iz Prekope, Oisterške vasi, G.m iške, Gr»jske vasi, Polzele in Št. Petra. Pričakovali smo od domačih občanov obilnejšega obiska z ozi-rom na blagi namen dra?tra. c Na pošti v Rečici se nastavi s 1. okt. poštni pot, ki bo obhodil šestkrat na teden kraje: Sp. Rečica, Nizkr», Varpolje, St. Jauž, Grušovlje, Zg. Pobreže, S?. Pobreže in Trnovce. V Sp. Rečici, v Št. Janžu, Zg. Pobrežah in Trnovcah bo poštni nabiralnik. c Mozirje. Dna 8. sept. slavila je tukajšna požarna bramba v teku 19 let prvo slavnost. Blagoslovila in razvila se je krasna društvena zastava. Ze na predvečer bile so okrašene tukajSne planine z mnogimi kresovi. Spuščale so sa rakete, da, bilo je videti, kakor bi se utrinjale neštevilne zvezde. Po trga je korakala požarna bramba z biklami in lampijoni, na čelu vrla šoštanjska narodna godba, do doma kumice gospe Alojzije Šufer, kateri na čast je bila prirejena ta baklada. Dekleta so ji podarila krasen šopek, g. A. Breznik jo je pozdravil in se ji zahvalil v imenu društva. Nato so zapeli domači pevci pod vodstvom gosp. F. Mikeka par krasnih narodnih pesmi. Ob polnoči nas iznenadi glas trobente, oznanjajoč prihod vrlih tovarišev iz Trbovelj, kateri so se udaležili kot^konjeniki. Ob svitu zbudil nas je grom t)pičev ter milo ubrani glasovi godbe, oznanjujoč pričetek veselega dae. Ob dveh je bil sprejem in pozdrav bratskih društev. Pri prihodu v trg pozdravil jih je v imenu trga c. kr. poštar g. A. Goričer, v imenu občine g. Iv. Lipold. Potam so odkorakali brambovci po trgu, kjer so leteli krasni šopki raz oken na vrle brambovce. V sredi trga je bilo slovesno blagoslovljenje zastave. Pred blagoslovom imeli so domači gospod žapnik ginljivi govor, pri katerem so se spomnili tudi našega milega vladarja Franca Jožefa I. Po blagoslovu imeli so dimači gospod kaplan podačljiv in resen nagovor. Krasen šopek je podarila duhovniku gdč. Lenika Goričer. Nato se je pričelo slovesno zabijanje žebljev, katerih se je zabilo 75 med zanimivimi reki. Po zabijanju žebljev je gospa kumica podarila in privezala na zastavo dragoceni trak, od-zavednih tržank darovani trak privezala je g. M. Troger, od narodnih tržkih deklet darovani trak privezala je g. M Paher, od prijateljev brambovstva iz Amerike darovani trak privezala je g. M. Mliner. Gospod načelnik izroči zastavo g. A. Breznik, naj jo nosi v čast Bogu ter v slavo brambi. Nato se je zastava dvigaila in objela svoje pri slavnosti navzoče sestre. Zatem ste deklamovali dve mladenki Lenka Goričar in Angela Šuster. H koncu se je gospod zastavonoša v imenu društva zahvalil vsem, ki so darovali kaj k zastavi in vsem navzočim druUvom. Čast brambovcem, kateri ste se udeležili, Vzlic nepriljubljenim dopisom niste dvomili nad narodnostjo požarne brambe mozirske. Z vašo udeležbo ste pokazali našim občanom, da vlada med brambovci sloga, edinost in bratska ljubezen, katera nas druži v eno celoto, in to celoto veže neomahljiva vez slovenskega poveljništva. Slavnosti so se udeležila naslednja brambovska društva: Trbovlje, Kaplja, Prekopa, Grajska vas, Braslovče, Polzela, Paka, Rečica, Sv. Frančišek. Kličemo vam krepki „Na pomoč"! Brežiški okraj. b Sevnica ob Savi. To so vam bili strašni časi, ko so Turki opetovano pustošili naše slovenske pokrajine, med njimi tudi Savsko dolino. Požigali so, ropali in morili. V turških četah bo se po svoji besnosti najbolj odlikovali takoimenovani janičarji. To so bili večinoma sinovi krščanskih slovenskih starišev, ka'eri so pa bili kot otroci vjeti, na Turško odvedeni in potnrčeni. Ti tedaj niso znali več svojega jezika, niti poznali vere svojih očetov. — Ta žalostna zgodovina nam je silila v spomin zadnjo nedeljo v jnlijn t. 1., ko smo videli v Sevnici otroke sloveisiih starisev okrašene z nemškimi barvami korakati od nemške šole ca prcstor veselice in jih slišali izlivati z vsenemškim „heiltt, ko so se v trdi temi \račali nazaj v trg v rokah držeč lampijone v nemških barvah. — Slovenski stariši sevniški 1 Zopet se bliža 1. oktober, ko bo treba pomisliti, komu bomo svoje otroke, svoj najdražji Eaklad za upali. Treba jih je poslati v šolol V katero? — V temško šolo nel Slovenski otroci le v slovensko šolo! Zakaj ? — Gotovo vsi želite srčno, da bi se vaši ctre ci kaj naučili in da bi bili skrbno vzgojeni; tako vjgojo pa j;m nudi le sestrazredna slovenska šola, katera je itak utrakvistična, to je dvojezična, kjer se poučuje v slovenskem in nemškem jeziku. — 1. Mislite si, da bi vi sami bili še v šolskih lttih in bi prišli v kako francosko šolo. Kaj ne, pač malo bi se naučili, ker bi učitelja ne razumeli. Tako «e godi tudi vašim otrokom, ako jih silite v nemško šolo. Ker ne razumejo, nimajo veselja do učenja in zmiraj bolj zaostajajo. Tadi se ne morejo tamkaj toliko učiti, kakor v slovenski šo!i, ker so v enem razredu združeni učenci raznih let. — 2 Pa morebiti pravite: moj otrok mora znati nemški in zato ga dajem v nemško šolo. Gotovo, dobro je, če človek zna več jezikov, če zoa Slovenec tudi nemški. Zoper učenje lujih jezikov ni nihče. Zato pa se ludi v slovenski šoli otroci že od 2. razreda naprej učijo nemški in v 6 razredu znajo že popolnoma nemški govoriti. Da je to res, dokazuje nam sledeči slučaj. Dva nčenca iz Sevnice, eden iz nemške, drugi iz slovenske sole, delala sta pred kratkim skušnjo za vsprejem v realko v Mariboru. Učenec, ki je obiskoval slovensko šolo, znal je dovolj nemški, da je skušojo prestal, oii iz nemške šole pa je pri izpitu padel. Sicer pa poglejte svoje slovenske uradnike, zdravnike, duhovnike itd., vsi so obiskovali večinoma slovenske ljudske šole in vendar so postali nekaj. Ako pa svoje otroke v nemško šolo dajate, vam na zadnje ne zoajo ne nemški, ne slovenski. Slovenski ne znajo, ker jih n hfie ni učil, nemški pa tudi ne, ker m bilo prave podlage; kajti le na podlagi matarnega jezika u5i se drugih jezikov. Vaši otroci se v nemški soli le potujčijo, sramujejo se slovenske krvi. Ia vendar so rekli že nepozabni skti Slomšek: „Kdor svoj materin jezik zavrže, ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela." — 3 Kdor pa se izneveri narodu, izneveri se mnogokrat tudi veri. In to je popolnoma naravno. Verske resnice treba ji vet piti globoko v srca. V globino src* seže samo materinska besela, torej slovenskim otrokom slovenska. Mi nočemo delati krivica g. kateh3tom, ki poučujejo na nemški šoli v Sevnici veronauk, ne, prepr čani smo, da se oni trudijo in žrtvujejo svoje moči. Ali ravno tako smo prepričani, da pri vsem svojem trudu le malo dosežemo pri tako neugodnih razmerah. Sicer pa šulierajnska šola nima namena versko odgojevati, drugače se ne bi Blovenskim otrokom vrivali nemški katekizmi in zgodbe; drugače se ne bi katebetov tožilo, kakor smo zvedeli od zanesljive strani, če slovenskim otrokom naročajo slovensko ljudstvo slovensko pozdravljati z krščanskim pozdravom „Hvaljen bedi J. Kr." ; drugače se ne bi kateh:ta težilo, ako kopi kakemu otroku slovenski katekizem, ali pa da enkrat v tednu moli z otrcci v šoli slovenski. Ako pa se pri otroku zanemarja verska vzgoja, lesrečen je lahko otrok za časno in večno življenje. — 4. Drugi pravijo, da pošiljajo svoje otroke zato v nemško šolo, ker dobivajo tamkaj podporo. Če menijo s to podporo hrano in knjižice in tu in tam kakemu posebno ubogemu kako oblekico, vedite, da se ubogim otrokom daje isto tudi na slovenski soli. — 5. Pa še eno prevdarite vsi stariši, posebno davkoplačevalci sevniške okolice. Sedaj vidita veliko novo poslopje nem&e šole, delo nemškega šulferajna. Sulferajn pa si silno prizadeva, da bi šolo izročil v oskrbo dežele in občine, pa le izrecno pod pogojem, da se uče vsi predmeti le v nemškem jeziku. Zdaj pa pomislite, ako boBte dajali otroke v velikem številu v nemško šolo, se zgodi lahko, da bode šola BČasoma postala res javna ter vsiljena sevniški občini v oskrbo, a plačila boste imeli le vi. Nimate ie dovolj stroškov s šeatrazredno utrakvistično šolo, hočete še si sami breme obtežiti z vzdrževanjem nemške šole? Zakrivili vse to pa bodo le tisti, ki pošiljajo otroke v nemško šolo. — Sicer pa je tudi velika nehvaležnost od starisev in otrok, ako tri, štiri leta zahajajo v slovensko šolo, potem ko so se učitelji že toliko ž njimi mučili, obrnejo jim pa hrbet in se vpišejo v šulferajnsko šilo. Stariši, prevdarite vse to in vaš sklep naj bo: Moj slovenski otrok mora v sloveasko šolo 1 b Nemško uradovanje. Čadno je, da Planinska vas še zmiraj nemško uraduje, čeprav niti eden odbornik ni nemščine zmožen. Kako se torej morejo podpisovati nemški računi, ki jih g. „sekretar" na Planini izstavi in le eden ve dobro, kaj je vsa v račun spravil. Ali se ne morejo zgoditi pomote? Olbor pa le to podpise, kar mu župan ali pa g. Schescherko sama raztolmačita. Občinski račun je vendar važna reč za vsakega davkoplačevalca, ne seveda za občinskega pisarja, ki ne plača v to občino niti vinarja davka. Nazadnje še to vprašanje: v kateri seji in z glasovi katerih odbornikov ss je zvišala plača g. Sch. za pisavo? Iz drugih slovanskih dežel. Iz zavoda sv. Nikolaja za brezposelna dekleta v Trstu. V mesecu avgustu so doposlali sledeči teh prispevke: Slavno županstvo Kanal 40 K, slavno županstvo Dol pri Kamniku 5 K, gdč. Ivana S eftnčič in gdč. Antonija Vončina po 2 K. Vsem tem izreka zavod prelepo zahvalo. Iz navedenih prispevkov more se opažati, da se je na ta potrebni in koristni zavod pozabilo tekom poletnih mesecev, četudi ima zavod redno p >lno zopet došlih in odhajajočih deklet, ki isžejo zavetja v tem prebivališču. Zavod sv. Nikolaja ima vedno stroške za vzdrževanje istega, in se radi tega ne ame nanj tako pozabiti. Vsakovrstna diuštva prirejajo izlete, slavnosti, veselice itd, a kedo se pa zmeni za ubogo društvo, ki vrši le človekoljubno delo, ki pomaga najzadnjemu v človeški družbi — ki pomaga našim revnim brezposelnim dekletom. Outi je često graje, da te nezavedne niso vredne in potrebne pomoči, da niso dobre, ubogljive itd., ko prihajajo v službo. Ras je med n;imi mnogo ljulike, a za te se skrbi in podači, in radi ene ali dveh pa ne sme trpeti cela dobra stvar. So dekleta, ki se nahajajo iz zavoda po pet, šest, tudi osem let vedno v eni in isti hiši v popolnoma zadovoljnost gospej. Te delajo čast našemu zavodu. Krivo je mnogo tudi, da se z gospo često snide dekle popolnoma drugačne narave, ki nikakor ne morete skupeo vstrajati, a poskusiti je treba in vgaka malo odjenjati, in stvar pojde lepim potom naprej. Ni se tu, da se ravno dekleta zagovarja, temveč da se jim pomore in poduči. Sadaj na jesen prihajajo v zaved dekleta od vseh strani, često jih je od 40-50 na večtr. Nobene se ne odslovi, vse so prijazno sprejete, in kolikim se tudi denarno pomaga, če so brez sredstev. Slavnim županstvom se priporoča, naj se letno spominjajo tega zavoda, ker odbor istega skrbi za dekleta od zunaj prihajajoča in nikakor za tržaška in okoličanska. Vsem onim, ki imajo usmiljenje do naših slovenskih službo iščočih deklet, priporočamo zavod sv. Nikolaja in prosimo podpore, ker vreden je v popolni meri iste. — Odbor zavoda sv. Nikolaja, via Farneto 18 v Trstu. Narodno gospodarstvo. Železo dražje. Združeni tovarnarji za železo so sklen il ¿'ouat podražiti železo. To je letos že drugokrat. V tem oziru se je vložila v državnem zbira intsrpalacija. Dunajski mesarji s« z vso silo trudijo, da bi se odprle meje za rumuns in srbsko živino. To bi pomenilo znižanje cene >asi avstrijski živini, katere imamo za avstrijske m«soje<'ca popolnoma dovolj. Ječmenska razstava se bo vršila letos na Dunaju od 30. septembra do 7. oktobra. Naznanjenih je že več koi 1000 ječmenskih pošiljatev na razstavo. Pivo farji se zelo br gajo za razstavo. Osrednji zadružni denarni zavod. Dne 19. in 20. sept. se je vršil na Dunaju shod zadruž-■ih strokovnjakov, ki so se posvetovali o ustanovitvi osrednjega zadružnega denarnega zavoda. Sedaj zadruge mnogokrat težko najdejo kredita, nikdar pa ne za nizko ceno. Obema nedostatkoma bi naj od-pomogel nameravani zavod. Jugoslovane j« zastopal predsednik „Zadružae zveze* v Ljubljani dr. Ivan Krek. d Draginja. Sedaj, ko že vse podražujejo, • premog, milo, sveče itd., bodo podražili tudi roko-vice. Tudi tovarnarji bakrenih in svinčenih izdelkov bo sklenili povišati svoje oeie. Bikreni izdelki se bodo podražili za 10 kron pri 100 klg, svinčeni pa za 2 K. Za izomiko kmečkega stanu. Na Nemškem so letos upeljali izleta srednješolcev na uzoria kme tijstva, da vsaj površno spoznajo trud kmečkega dela in spoštujejo kmečki stan. Pri nas na Avstrijskem pa vlada niti ne skrbi, da bi se za kmečko mladeniče prerejali izleti v druge kraje, kjer vidijo uzorna kmetijstva! Najnovejše novice. Politični shod v Trbovljah priredita v nedeljo 30. t. m. ob pol 9. zjutraj v gostilni g. Pusta drž. poslanec dr. Korošec in dež. poslanec Ros. Ker so na sporedu važne zadeve, zato pridite, kmetje in delavci 1 Jarenina. Najbolj hudi na nove šolske počitnice so naši posilinemci Baumgartner, H«s Gornig itd. Nam se to aelo čudno zdi. Ali v«sta gospodje, kdo je te nove šolske počitnice določil ? Vaši prijatelji so to. To so tisti nemški gospodje Mariboru, za katere 8e vi toliko potegujete, za katere vi toliko agitirate pri vseh volitvah, katerim se vi toliko klanjate. Mi smo že opetovano povdarjali, slovenski kmetje naj skupaj drže, nemška meščanska gospoda nima srca za s'.oveaskega kmeta, a nam se ni hotelo verjeti in še se nam zdaj ne verjame. Neaški meščan ni bil nikdar prijatelj kmečki, če so mu tudi prilizuje. Kdaj bo naše ljudi pamet srečala? Kaj imajo od tega, da sa toliko bahajo, da so „deutschfreundlich." Razstava sadja bo dne 30. t. m. v Mozirju, ki bo bolj krajevnega pomena. Tatvina. Dne 24. t. m. ob 4. uri zjutraj je bilo ukradeno v Negovi mežnarju, ko je šel jutrnco zvonit, prazniška obleka, 2 srajci, srebraa ura z verižico in nekaj denarja. Društvena naznanila. Sv. Anton v Slov. gor. Začetek veselice dne 80. t. m. bo ob treh popoldne. Sedež: 60 vin, stojišče 40 vin. Udi bralnega društva plačajo 20 vin. manj. Četelaraki shod pri Sv. Benediktu v Slov. gor. bo v nedeljo, dne 30. t. m. predpoldne po rani maši, ne p» večernicah, kakor je bilo zadnjič objavljeno. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu ponovi v nedeljo dne 80. septembra igrokaz „Dan sprave". Pobirala bo se udnina in sprejemali novi udje. Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnioi naznanja, da priredi dne 14. oktobra vprizoritev „Lurške pastarice". Bralno društvo nad Laškem priredi dne 7. oktobra ob 3. popoldne predstavo „Trije tički". Čisti dobiček je namenjen pogorelcem na Hamu. Pevski zbor v Šmartnem ob Paki obhaja letos desetletnico svojega obstanka in priredi ob tej priliki veselico dne 30. sept. s sledečim vsporedom. 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Slavnostni govor. 8. Gledališka predstava : „Kje je meja?" 4. Srečolov. Med posameznimi točkami poj« mešan in možki pevski zbor in igrajo slavni petrovški tamburaši. Veselica se vrši na vrtu g. Pirtušeka v Rečici. Začetek ob pol 4. uri pop. K obilni udeležbi vabi uljudno pevski zbor. Llstnloa urednlfttva. Sv. Jurij ob Stavnici: Prihodnjič, morali smo vzeti to prej, kar zastari. — Sv. Miklavž: Bomo nekoliko črtali, ker je preostro ter priobčili prihodnjič — G. J. M—n; Maribor: Pridite si po Vašo pesem, ker mi takih pesmi ne priobčujemo — O premiranju bikov v ptujskem okraja pride prihodnjič v „Našem Domu". Pozdiave! — Jož. Planinšek, Velenje: Mi smo dotično poročilo o ustanovi povzeli iz „Uradnega lista" mariborskega okrainega glavarstva, kjer je rok do 30. t. m. — Belevode, Negova: Za to številko prepozno. — Celje: Ko bodo sedanja pisma gotova, se lahko ob času objavijo tudi Vaša. Pozdrave! Sv. Jurij ob Ščavniei (Popravek v izkazu daril za drnžbo sv. Cirila in Metodi): Martin Hfašovec je dal 1 K, Ana Vajngerl 40 v in Lovro Hribaršek 20 v. Znova je dala Neža H'ašovec 40 v. G. Vertniku v spomin. Odbor slovanske čitalnice je namesto venca na grob vrlega čitalničnega uda, preruio umrlega trgovca gosp. Stanka V e r t n i k a , daroval „Družbi sv. Cirila in Metoda 20 kron. Loterijske številke. Dne 22. septembra. Gradec .... 44, 34, 31, 68, 71. Dunaj .... 67, 80, 40, 45, 56. Slovenske gospodinje! Kupujte in zahtevajte povsod odločno* pralno milo ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda! --- Pozor! Vsem cenjenim kupovalcem priporoča se nova in najcenejša trgovina z modnim, suknenim, volnenim in platnenim blagom kakor tudi z raznimi oblekami za «lecke in gospode* Grajski trg 2 M. E. ŠepeC, Maribor, Burgplatz 2 ■ lastni lniši) : K bližajočemu mrzlemu času priporočajo se posebne novosti zimskih izdelkov za vsakovrstna oblačila, tudi odeje in 579 9 . koče, sukneni, volneni in štrikani robci, perje za blazine itd. 615 2 Oznanilo. Št. 34915. 11 5535. Deželni sadni drevesnici v Gleisdorfu in Brnckn ob Mnri bodeta prodali štajerskim zemljiškim posestnikom v jeseni 1906 oziroma spomladi 1907 skupaj 53.200 komadov nižje zaznamovanih vrst jablan in hrnšk in sicer se bode oddalo 3 četrtinke te cele množice samo štajerskim kmečkim posestnikom po znižani ceni od 70 vin. za drevesce, eno četrtinko pa nekmečkim posestnikom po tržni ceni od 1 K 20 vin. Troški za z<».mot*nj9 in pošiljatev se prištejejo k računu. Na Gornje Štajersko se bodo prodajala samo jabolka teh le vsst: 1, 2, 4, 11 in 12, hruške samo vrste 1, 2, 3 in 9. Naročila naj se pošiljajo do konca decembra 1906 na deželni odbor, katerim mora biti priloženo županovo potrdilo, da je naročitelj kmečki posestnik v dotični občini. Kdor potrebuje drevesca zato, da je vsadi v jeseni 1906, mora to v prošnji jasno povedati in dati naročilo do konca oktobra. Prošnje se bodo reševale, kolikor bo zaloga zadostovala, po vrsti, kakor bodo prihajale. Več kakor 120 komadov se ne bo oddalo enemn posestniku in bode posestnik obvezan prejeta drevesa vsaditi na svoji lastnini. Drevesa se oddajo samo proti plačilu v gotovini. Zaznamek jabolk in hrušk, katere bode prodajala deželna sadna drevesnica v sadni dobi 1906/1907. Zaporedno število I. Vrsta jabolk a) v Glei8dorfu b) v Brucku j« 3 a rast las, to je Kapilor št. II Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mi>ne pod naslovom : P. Jarišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 5 Učanoa želi sprejeti takoj Fr. Divjak, slikar, Pfarrhofgasse 7 v Mariboru. 638 1 Posestvo, dobro ohranjeno, okoli 4 orale zemlje, 1'/« ure zapadno od Maribora, potem ena vila v Mariboru z 10 stanovanji itd., zdrava lega za kakega zasebnika ali vrtnarja pripravna, se po reni proda. Natančneje pove Mihael Sakowitz, Domgasse 8, Maribor. 639 3 Oienjana hlapec in dekla dobita službo k živini z mesečno plačo 70 K, kurjava, stanovanje in razsvetljavo pri grajščinskem oskrbništvu v Loki pri Zidanemmostu. 640 1 Učenec za trgovino iz boljše hiše z dobrim šolskim spričevalom se takoj sprejme. F. Puconja, trgovina raznega blaga, Križevci pri Ljutomeru. NleSnar in organlat na župniji Žabnice-Lušarje se sprejme z novim letom 1907. Plača: 1326 K 40 vin. v gotovini, stanovanje v lastni hiši z vrtom, servitutni les za kurjavo in štola. Natančneje pri osebni predstavi. Slovenščine in nemščine zmožni prosilci naj pošljejo svoje prošnje, oprem ljene s spričevali do 1. novembra 1.1. — Župni urad Žabnica (Saifnitz) Koroško, dne 20. sept. 1906. 628 3 Dva krojaška pomočnika dobita trajno delo pri kroj. mojstru A. Štefan&iču na Hrastniku na Hrastniku, kjer se tudi vzame priden deček takoj v uk. 625 2 Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že '¿5 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je : P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 5 Pritlična hiša za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj bran j arij a, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove npravn. 579 1-4 Služba organista in cerkovnika pri Sv.Ruperta nad Laškim je razpisana. Nastop 1. oktobra 1.1. 622 1 Vsake vrsta debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozatjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 1—15 Hiša se proda po zelo nizki ceni z dobro najemnino in lepim vrtom tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru. Naslov pri upravništvu. 527 1 Učenec iz boljše hiše, z dobrimi spričevali se vsprejme v trgovini z mešanim blagom F. Kodrič v Framu. 624 1 Kovaškega učenca in pomočnika sprejmem takoj. Učenec mora biti 14—16 let star. Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 618 1 čevljarski učenec se takoj sprejme pri Antonu Koren, Mlinska ulica 7, Maribor. Znano po oenl se kupi vse rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu AVesiak, Maribor, Dravska nlice 4. 608 5 Močen mizarski učenec in en pomočnik se takoj sprejmeta pri A. Viher, mizarski mojster, Maribor. 618 2 Mizarskega pomočnika takoj sprejme Jožef Brelih, mizar v Ribnici na Pohorju, Štajersko. 607 2 Mlad mož, ki je tudi krojač, želi priti za cerkovnika. Naslov pri upr. 629 2 Vinake aode od 1 vedre do sto veder, različne kakovosti, 1 1 pride na 5—6 v, po ceni prodaja Jožef Hvaleč, sodarski mojster v Mariboru, Reiserjeva cesta 3. 630 3 Kuharica, 35 let stara, vajena vsakega dela in gospodarstva, ki je služila že v župništvu, želi nastopiti službo zopet v kakem župnišču. Nasl. pri upravn. 631 3 Vlnlčarljo išče mož z dobrimi spričevali. Ima dva fanta, stara 12—14 let. Alojz Knrnik na Vodolah. Sv. Peter pri Mariboru. 632 1 Službo oskrbnika ali ša-farja želi spremeniti 1,—15. nov. oženjen mož brez otrok. Bil je 7 let v službi, ima dobro spričevalo. Naslov pove upravn. 633 3 V najem daje lepo malo posestvo, pol ure od Maribora N. Lip v Kamnici pri Maribora. 634 2 Gostilna, dobro idoča, z mesarijo in 17 oralov travnikov, se proda ali da v najem pri Sv. Marjeti v Slov. gor. Vpraša se naj F. Wagrandl, Maribor. 610 2 Učenca sprejme takoj J. Lančič, klepar v Gornji Radgoni. 5911 Služba oerkovnika In orga nista je na Vidmu ob Savi razpisana do 1. oktobra 1906. Prednost imajo, kateri so izurjeni v kakem rokodelstvu. Cerkveno predstojništvo Videm 593 1 Hiša s 5 stanovanji, branjarija z blagom, vrt, svinjski hlevi, svinjska kuhinja, se po nizki ceni proda v Studencih pri Mariboru. Več pove posestnik Franc Čerič v Studencih, Lem-baška cesta 71. 572 2 Za krojače In šivilje pripo ročam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila d^je pismeno ali ustmeno Ivan Keček, krojaški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu. Hiia na periferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi proBtori, tudi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nekaj malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prosta, ob državni in okrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, se proda. Kdo, pove uprav. 578 1-4 10 odstotkov popusta dovoli na naročila s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhinji v Mariboru oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden, Tirol". Ceniki, fotografije, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 481 3 ▼▼▼▼▼▼▼▼ ▼▼ Hiša se proda po nizki ceni s 6 stanovanji, velik hlev za 8 goved, svinjski hlevi, svinjska kuhinja, klet, vrt, četrt orala njive, studenec, mesečna najemnina 49 K, v Studencih pri Mariboru. Več pove Franc Cerič, posestnik v Studencih, Lembaška cesta 71. 573 2 ♦♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O* Enonadstropna hiša z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 577 1-4 Dijake ali dijakinje sprejme na stanovanje ali pa tudi na hrano urad-nikova udova Lujiza Sivka, Maribor, Koroška cesta 17. 585 1 Anton Mlekuš, izzzzz ko tiar muz: Maribor, Kaserngasse št. 13 se priporoča v izvrševanje vseh v to stroko spad^jočih izdelkov. Zaloga kotlov za žganje, za perilo in krmo, sploh za vsaktero posestvo, obrt in stroko. Zaloga drevesnih in trnih brizgalnic. Sprejemam vsakovrstne v mojo stroko spadajoča dela v najboljše popravilo po najnižji ceni. Kupujem tudi star baker (kufer), me-sing, cin in svinec. 636 Štefan Kaufmann, trgovec z železnino v Radgoni 595 5 priporoča svojo veliko zalogo = lepo pozlačenih = nagrobnih križev po jako nizki ceni. •I Želodčne kapljice (z zaščitnim znakom sv. Marka.) 500 let je že atara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice 'prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledioa, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posle-dloa nl&be prebave in vsled tega tudislabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca osl&blje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje n ter pomanjkanjn teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. Izvleček is prostovoljnih zahvalnio, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapricami sem zelo zadovoljen, ker bo ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, kraj ni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklanic) po 4-— K. 3 ducate (36 steklenlo) po II— K. 5 ducatov (60 ateklanlo) I7a— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 853 18-20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka. •i« =Vzorna pravila za nepolitična društva= dobite v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru. lO komadov stane 50 vinarjev. f Rodbina dr. Janka Sernec naznanja tužno vest, da je njen sin in brat, gospod Jurij Sernec bivii c. in kr. narednik 47. peftpolka, dne 19. septembra preminul. Pogreb se je vršil dne 21. septembra na pokopališču v Strassganju. Sveta maša zadušnica ge je brala v ponedeljek 24. septembra v mestni in stolni cerkvi v Mariboru. Brez druzega naznanila. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAŽEN JE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: H. VOLK 76 '.6 Kemična pra|njca urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaianje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Slikarsko in pleskarsko r obrt = sem otvoril v ^a.rčoTrin.i SS kar slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice nljudno naznanjam in 83 priporočam v obilaa naročila. 619 1 FRANC DIVJAK. Stanovanje: Pfarrhofgasse 7. Izsuševalni tečaj. 01 22. do vštevši 27. oktobra 1906 se bo vršil v Velikem Št. Florijanu, okraj Nemški LonS, tečaj za izsusevauje. Za ta tečaj je razpisanih 15 ustanov (štipendij) po 20 kron za uboge kmečke delavce. Namen tečaja je, izobraziti strokovne melijoracij&e pred-delavce. ki bi se porabili kot preddelavci pri melijoracijskih opravilih. LastLoroČno pisane prošnje s a naj pošljejo vsaj do 9. okt. 1906 kulturno tehničnemu oddelku deželnega odbora štajerskega v Gradcu, Raubergasae 8. V prošnji naj navede starost, sedanje bivališče, če je prošnjik že delal pri melioracijskem delu in če je voljen, v slučaju, da bo porabe*1, delati kot preddelavec pri teh opravilih. Dotični kmetje in kmečki delavci, ki se želijo udeležiti tečaja na lastne stroške, naj se oglasijo v ponedeljek 22. oktobra 1906 ob 8. nri zjutraj v gostilni Henrika Haring v Velikem St. Florjanu pri vodju zavoda, g. deželno-knltnrnem nadinženirju J žefu Sinnreichu. GRADEC, dne 17. septembra 1906. 626 2 Od deželnega odbora štajerskega. Nova lesna trgovina tik mesta Maribora v občini Karčovin h. št. 138 na cesti, ki vodi proti Gradcu, In tik gostilne „Taferne". Priporočam se slavremu občinstvu za mnogobrojna naročila, katera bodem izvršil v največjo zadovoljnost cenjenih odjemalcev. V zalogi bodo deske, krajnlkl, late 1.1, d. ter pozneje bukova in Jelova drva, pod zmernimi cenami. Ivan Lamprecht, trgovina lesa. Podpisani I. Lambreoht ml. si dovolim naznaniti, da sem svetlobni slikatelj (fotograf) in se priporočam za izdelovanjo vsakovrstnih slik. Slikat hodim samo na dom, ako me kdo zahteva, na svojem domu ne slikam. Priporočam se posebno gg. trgovcem za izdelovanje razglednic od najpriprcstejše do najfinejše. Cene po obsežnosti slik. — Se priporočam za mnogobrojna naročila 6i7 2 Ivan Lambreoht ml., fotograf. Tovarniška zaloga 434 2 kmetijskih strojev Konrad Prosch v Mar Nru, Viktrlnghofg&sse priporoča - svoje nove Izboljšane - gepelje, mlatinice Hftfl; rezalnice " trijerje, sekalnice * =^======= Za vse se Jamfii! Slovenske cenike na zahtevo zastonj! BBBBW Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postit streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko m6ri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spofitovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 24—18 mmmm M« Pozor ! — Bolnemu zdrayje ! Čitaj ! = Slabemu moči a >N •h Eh $ % v o u iS fc O Pakra§ke žeUotlene kapljice Pakralihe želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo brie, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. %Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslori: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu šiv. 100 ————— Slavonija. -- Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): Vi gtelilenlčie (1 ducat) 5 H, S4 steklenlčle (S ducata) K S MO »O steUlenlčle (3 ducati) 19 H. H^viC od. 12 steklen.i5ic se m. e razpošilja. —-831Í53- Slavonska zel s Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za-•tmmmmmčmai^mmmmmmmmtmmm^mmmmm snolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bedenju, kataru in odstranjuje goBte sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarib. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): S origirulni steklenici 3H JO v 4 originalne steklenice & H »O v 6 originalnih stekienle 8 H «O t. arij od.» dveh stekleaio se ». e razpošilja. d >N C £ « >0 o u c3 fc a ■m ■rt Pros:m, d* se naročuje naravnost od mene pod naslovom: 6|0 10 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. Gospod katehet! Ali že imate zapisnik učencev ? i Cirilova tiskarna v Mariboru je za Vas priredila pet izdaj v lepi vezavi: I za 250 učencev stane 1 —K V. za 520 učencev stane 140 K II za 330 ., „ 1-20 K VI za 610 „ „ 140 K III za 490 „ „ 130 K VI. za 1000 „ „ 2 60 K Zahtevajte vedno in povsod le najboljše SLOVENCI! vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Podobice male in večje, zoboaste in gladke = dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. (Majilne podobice bo v 34 različnih vzorcih na prodaj. | • Uizitnice • | izdeluje po nizki ceni O Tiskarna sv. Cirila. » : Vsaka res slaba ura se vzame za celo : ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od gid. 3 80 naprej Srebrna anker J^fi&ttJi. 5'50 Jamčeno več let! : Vse ure so natanko pre : skušene! 1—3 Srebrne verižice po teži. Anton Kiffmann, Maribor. Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ===== vsakovrstne druge svetinje. ■ ■,. JPeter Jagodic pozlatarski in slikarski mojster y Celju, Gosposke ulice št. 4 ponižno priporoča vsem častitim župnijskim predstojništvom in duhovščini kakor tndi obMnskim uradom svojo prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju in zelo bo?ato zalogo cerkvene in hišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do največjih, od 25 v do 200 K. Okvirje po najnižji ceni, kakor tudi križce. Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd. nmetno in znano zmožno po nizkih cenah. — Proračuni in načrti zastonj Za mnogobrojna naročila se priporoča 2 IE?_ Jagod-ič. o rs >o o E 0) L & 0) || Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || || || || i—a Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi trgovina z železni bi o .JIKItiillt" P. MAJHIČ, CELJE ter» po sij a na željo cenike zastonj. Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit ============== so "v zalogi. ============== Lepa izbera kuhinjske posode iz čistega nikia in zdravniško priporočena. K O 3 & H* 3 » ■O ET N P e" cr? | || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kameiiščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || ||