PdSthina piscana v gotovi rr Maribor, torek £4. decembra 1935 293 (L*to ix. m) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo m uprava; Maribor, Gosposka ul. II / lelaton uroantMva 3440, uprava 346t Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. url ' Velja meee£no prajaiaan v upravi ali po pofitl 10 Din, doatavijen na dom 13 Din > Oglasi po ceniku > Oglase ooreiema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoJtni čekovni račun it. 11.409 JUTRA 99 Uaitm Napadalci se morajo obupno braniti J&besincč so prekrižal Badogiii vse načrte za ofenzivo - Italijana povsod v defenzivi - id no itaiMansko sredstvo so še letaSa - O nadaEi.nfem prodiiranlu ItaSslanov ne more biti več govora LONDON, 24. decembra. Ko je prevzel .,(arša! Badoglio poveljstvo nad Italijanskimi četami v vzhodni Afriki, je bil njegov namen popraviti napake, Iti jih je zagrešil njegov prednik maršal de Bono ter pripraviti novo ofenzivo na severnem bojišču, ki naj bi zadala Abesinlji odločilni udarec. Toda te namere maršala Badoglie so prišle, kakor vse kaže, malo prepozno. Abesinci so med tem izvedli svojo mobilizacijo in koncentracijo ter tudi utrditev v svojih terensko zelo ugodnih položajih. Čim so pa slutili, da nameravajo Italijani vendarle pričeti ofenzivo, so prešli sami v napad in podrli na ta način vse italijanske načrte. Abesinske čete so na severnem bojišču prisilile Italijane Iz ofenzivnih namer v defenzivo. To se jim je že doslej popolnoma posrečilo. Glavni uspeh abesinske ofenzive je pač ta, da so prekoračili reko Takazo, očistili povečini Tembjen in prenesli boje precej daleč na sever, tako, da stoje danes abesinske čete le par kilometrov pred Aksumom. Italija- ni so s tem izgubili ne samo važne stra-1 Izkazalo se je, da morejo edine uspehe teške položaje in precej obširna ozemlja, ampak tudi priliko za novo ofenzivo. Ako se jim tudi posreči zaustaviti Abesince pred Aksumom in Aduo, je vendar gotovo, da sedaj pred mesecem januarjem niti misliti ni mogoče na italijansko ofenzivo na severu. Prav tako pa onemogočajo abesinske operacije na jugu ofenzivo generala Graziania. Tako so Italijani na obeh obesinskih frontah kot napadalci zašli v kaj čuden položaj, da se morajo braniti pred vojsko, na katero so udarili. LONDON, 24. decembra. Po poročilih s severnega abesinskega bojišča se Italijanom kljub vsem naporom še ni posrečilo vreči Abesincev iz zelo važnih polo- napram Abesincem doseči le domačinski vojaki, kajti kjerkoli so na Abesince trčili Italijani iz Italije, so bili strahotno in naglo poraženi. Edino uspešno sredstvo, ki ga imajo Italijani, so še letala, vendar pa so dobili Abesinci v zadnjem času že toliko modernih protiletalskih topov, da letalski napadi niso več šala. Skoraj nobeno Italijansko letalo se ne vrne iz boja nepokvarjeno. V zadnjih dneh se je posrečilo Abesincem nevarno obstreliti več letal, raniti nekaj pilotov, ubiti 1. opazovalca in sestreliti dve letali. Poleg tega pa se znajo Abesinci tudi že uspešno braniti proti letalskim napadom s spretnim umikanjem in manevriranjem. Ako Itali- žajev, ki so jih zavzeli zadnje dni s silno 'j jani ne bi imeli letal, bi bili že doslej do- hrabrostjo in neustrašnostjo. Abesinci so slejkoprej gospodarji prelazov in višav, ki vodijo z juga proti Aksumu in Adui, dočim stoje na severozahodu od Makale že tako visoko, da . je Makala sama postala za Italijane dejansko brez pomena. živeli nepopravljiv poraz. Vendar Je gotovo, da nihče več ne veruje v možnost nadaljnjega italijanskega prodiranja s severa v Abesinljo. ■ Angelica politika na novi posti Obširni komentarji o imenovanju Horda Edema za zunanjega ministra LONDON, 24. decembra. Angleški tisk razpravlja še vedno obširno o imenovanju lorda Edena za zunanjega ministra. Vsi listi iskreno pozdravljajo to imenovanje, razen »Daily Exprcssa«, ki je bil vedno nasprotnik prevelikega angleškega angažiranja v Društvu narodov. Vendar priznava tudi ta dnevnik, da pomeni imenovanje okrepitev angleške politike. Interesantno pa je, da pozdravljalo spremembo v zunanjem ministrstvu tudi opozicionalni listi, kakor »Daily Hcrald« in »News Chronicle«, dočim na-glašajo drugi listi, da je izvršil Baldwin z Edenovim imenovanjem najsrečnejšo šahovsko potezo. Na eni strani je s tem ugodeno angleškemu javnemu mnenju, na drugi strani pa se je okrepil položaj vlade. Listi poudarjajo zlasti Edenovo mladost, saj je najmlajši angleški zunanji minister v zadnjih sto letih. Prav tako je Eden edini član Rnldwinove vlade, ki je v svetovni vojni bil v strelskih jar- Pokazal je sicer, da je sposoben utreti pot svoji politiki, pokazati pa mora še, da zna svojo politiko tudi voditi in izgraditi. Ako bo enako dober praktik, kakor je bil teoretik, postane njegovo ministrovanje lahko zgodovinskega pomena. Splošno pa sledi iz vseh komentarjev o Edenoveni imenovanju za zunanjega ministra, da se je Anglija sedaj vrnila na ravno pot spoštovanja pakta Društva narodov, mednarodnih obveznosti in kolektivne varnosti. Gotovo je, da se bodo tudi zdaj iskala pota za likvidacijo vojne v vzhodni Afriki in za preprečitev evropskih konfliktov, toda prav gotovo ne več na bazi, ki jo je postavil Hoare. Ako izjavljajo sedaj v Italiji, da je Eden »sovražnik Italije številka ena«, je to samo dokaz, kako dobro se zavedajo, da so zamudili dragoceno priložnost, ki jo je nudil pariški predlog. Po tem predlogu, če se tudi ne bi bil uresničil v celoti, bi bili Italijani na vsak na' kih. »Morning Post« piše, da je Eden j čin dobili več, kakor morejo sedaj do-prvi izmed mladih ljudi, ki mu je pri- biti kdajkoli. Ako pa bodo trmasto padla nalogn, da razvozla štreno, ki go jo zamešali stari državniki. Sicer pa njegove sposobnosti v celoti še niso znane. vztrajali dalje na svojem stališču, je prav verjetno, da bo imelo to vztrajanje za Italijo usodne posledice. Splionažni proces BEOGRAD, 24. decembra. Državno sodišče za zaščito države je včeraj obsodilo zaradi vohunstva v korist neke tuje države po členu 42. v. z. Franca Kranjca, kovinarja Iz Maribora na 20 let, Alberta Achtiga, gostilničarja iz Maribora na 15 let, Franjo Bauman, hotelirko v Varaždinu na 18 let ječe in vse na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Mirko Skrem, Marjan Jurmlč in Marjan Dolan-ski so bili oproščeni. ZATIŠJE V BEOGRADU. BEOGRAD. 24. decembra. Za katolikih ''ožične praznike so odpotovali skoraj 'si katoliški ministri domov. S tem je Da^talo v Beogradu politično zatišje, ki bo trajalo preko vseh katoliških in pravoslavnih praznikov PRIPRAVE V EGIPTU. KAHIRA, 24. decembra. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo. po kateri ostanejo še 6 mesecev pod zastavami vsi egiptski vojaki, ki so sedaj odslužili svoj kadrski rok. Razen tega se je pričela z mrzlično naglico nadaljevati gradnja železnice iz Aleksandrije do meje Libije. KAJ PA TO? ATENE, 24. decembra. Kakor se izve, so dobile štiri angleške prekooceanske ladje, ki bi bile morale te dni priti v Pirej ob priliki križarenja po Sredozemskem morju, naredbo, naj prekinejo potovanje z ozirom na nastali mednarodni položaj. OBOROŽEVANJE ANGLIJE. LONDON, 24. decembra. Vojno mini ! strstvo je izdelalo načrt za popolno re organizacijo angleške vojske. Predvsem se hodo čete motorizirale. Vsaki brigadi bosta dodeljena po dva popolnoma motorizirana pehotna bataljona, 1 bataljon pa bo strojnih pušk. ZBIRANJE PRSTANOV V ITALIJI. RIM, 24. decembra. Po vsej Italiji In v tujini, kjer žive italijanski kolonisti, se nadaljuje zbiranje poročnih prstanov za nadaljevanje vojskovanja proti Abesiniji. To zbiranje se nadaljuje zaradi tega, ker so dne 18. t. m. mnoge žene in dekleta hotele izročiti svoje prstane, pa zaradi navala niso prišle na vrsto. Mimo tega je zmanjkalo tudi železnih prstanov, ki se dajejo v zameno za zlate. Koliko zlata je zbranega z oddajo prstanov, še ni znano in se zdi, da to tudi ne bo objavljeno. Zatrjuje se samo, da je bilo že v samem Milanu zbranih okoli 300.000 prstanov. NAMESTO RAC KROKODILI. RIM, 24. decembra. Vojni poročevalec »Messagera« poroča, da so neko kamel-sko karavano, ki je iz Neurobija nosila Abesincem vojni material, pri Dana Parmi napadli krokodili ter požrli kamele in vojake. (Vest prinašamo kot Kurlozum, ker takih krokodilov, ki bi požrli kar cele kamele s spremljevalci in tovorom vred doslej svet še ne pozna in so mogoči le v bujni južni fantaziji. Op. ur.) VSTAJA V VENEZUELI. CARACAS, 24. decembra. V Venezueli je nastala ob smrti predsednika republike Gomesa vstaja. V krvavih bojih, ki so sc razvili zlasti v glavnem meBtu, se je sedaj posrečilo četam začasne vlade premagati upornike, vendar pa bo trajalo še precej časa. preden bo nastopil popolen mir. BUREN TEDEN V FRANCIJI. PARIZ, 24. decembra. Ta teden bo zelo važen za nadaljnji razvoj francoske notranje in zunanje politike, ker bo odločil ali bo Lavalova vlada ostala ali se bo morala umakniti. Danes prične senat razpravo o notranji strankarski razorožitvi in razpustu bojnih organizacij. V četrtek bo seja ministrskega sveta, dne 27. decembra se pa prične veliko razčiščevanje glede Lavalove zunanje politike. Shod Stevana Čiriča. Novosadski poslanik Stevan Čirič, ki je kakor znano pristopil k JRZ, je imel v nedeljo v Novem Sadu dva sestanka, na katerih je dejal, da so letošnje petomajske volitve bile svobodne in predstavljajo resnični izraz volje naroda, tako da je sedanja Narodna skupščina prava predstavnica ljudstva. Dalje je dejal, da v začetku ni imel namena stopiti v vrste JRZ, ker je menil, da ta politična formacija ni homogena. Naposled se je pa prepričal o nasprotnem in je vstopil v .1RZ. Nato je pozval tudi vse svoje pristaše, da mu sledijo. Čiri-čeva izvajanja so vsekakor svojevrstna in ne vemo kako se bodo v JRZ z njimi strinjali, zlasti v slovenskem delu, kjer prav gotovo r.e bo nikogar, ki bi soglašal z njegovo trditvijo, da so biLe petomajsko volitve svobodne in da je sedanja Narodna skupščina resnična predstavnica volje naroda. V »Slovencu« črtamo dan na dan prav nasprotno. Čudna homogenost! Shodi združene opozicije. V nedeljo je imela združena opozicija, zlasti srbijan-ska, več shodov in sestankov. Demokratska skupina je imela tak shod tudi v Kru-ševcu, na katerem so govorili dr. Boža Markovič, dr. Ikonič in drugi. Dr. Boža Markovič je govoril o težkih razmerah v državi ir. zlasti o težavnem položaju kmetov ter dejal, da stoji blagostanje ljudstva v tesni zvezi s politiko države. Države z dobro politiko imajo tudi dobro gospodars-tvo in blagostanje, dočim je slaba politika vedno vzrok bede in nezadovoljstva. Dalje je govoril o vzrokih nastanka hrvatskega vprašanja in naglaSal, da bi bilo treba učiti se pri čshoslovakili, ■ki dokazujejo vsemu svetu svojo politično zrelost. Češkoslovaška je prebrodila vse težkoče, im to zaradi tega, ker ni niti v najtežjih trenutkih za las odstopila nd demokracije. Primorski banovinski proračun. Banska uprava primorske banovine objavlja predlog proračuna za prihodnje proračunsko leto. Proračun znaša okoli 40 milijonov dinarjev in je skoro za3 milijone večji od lanskega. Državna dotacija je vnesena z zneskom 2,700.000 Din. Banovinski svet se bo sestal k proračunskemu zasedanju v prvih dneh januarja. ■HHMMnns?''!>.. Mrtev, zmrznjen na travniku V vasi Jeler.če pri Jarenini so našli na nekem travniku negibno truplo okoli 60 let starega neznanega moškega, ki je očividno opešal na poti, omahnil na tla. se onesvestil ter preko noči zmrznil. Truplo mrtvega neznanca so prepeljali v jareninsko mrtvašnico. V bližini trupla ni bilo nikakšnih sledov, ker je sneg zapadel preko njega. P o zunanjem videzu sodeč je bil mrtvec najbrže berač. Našli so pri njem dve žemlji, nekoliko slanine, po’ kilograma moke in nekaj soli. O kakšnih listinah ali denarju ni bilo nikjer nobenega sledu. Bil je okoli 60 let star, majhne postave. okroglega obraza, sivih las, obrit ter oblečen v črno letno suknjo, sivkast sviter, na sebi je imel črne čevlje in usnjate gamaše. V svrho ugotovitve mrtvečeve identitete se vršijo poizvedbe. ftarulte za spomenik Viteškega kralfa Aleksandra I. ZedlniteMa v Mariboru ^ Mariboru, dne 24. XII. 193. mrMigjgimu ■ .• I ~l--------- SMkk&ki totorAtooui*! ■BOHBKIMBnaBHHHi Današnli sistem socialnih podpor se ruši pod težo socialnih potreb Povzročitelj današnfe bede in brezposelnosti - Državne, banovinske in občinske socialne podpore le ne morelo omiliti - Potreba po uvedbi nove socialne davščine - Občina naj skliče socialno anketo Prav gotovo je naloga in dolžnost slovenskega novinarstva, da posveča vso' pažnjo tudi obrambi perečih socialnih vprašanj. Še posebej pa je to dolžnost slovenskega tiska tu ob naši severni meji. Hvaležni smo čitateljj »Večerniku«, ki pogosto obravnava naše socialne probleme, in vas prosimo, gospod glavni urednik, za objavo tudi naslednjih ugotovitev na račun tistih, ki menlio da ni po-trebna uvedba novega socialnega davka, na račun tistih, ki so povzročitelji današnje brezposelnosti, bede in vsega gorja, na račun tistih, katerih dolžnost bi bila skrbeti za brezposelne in lajšati današnje hudo gorje, na račun vseh tistih, ki v svojem egoizmu pozabljajo, da je delavni človek steber naroda in domovine. Naj bi te naše skromne ugotovitve bile tolažilne za vse tiste, ki bodo obhajali letošnji Božič v bedi in pomanjkanju fn svarilne za vse tiste, ki ne vidijo današnjega gorja. ZNAMENJE DANAŠNJE DOBE. Današnja doba je materialistična in nesocialna. Zato preživljamo hude in resne case Živimo v dobi, ki terja od nas večje socialnosti za dobrobit naše domovine, za našega delovnega človeka, ki je izvor »noči in bogastva ter čuvar vsega narodnega imetja. Te zahteve je rodilo današnje gospodarsko življenje, ki drevi v naglem tempu po strmih poteh. Tem zahtevam je pritisnilo pečat Široko spoznanje. da so posamezniki povzdignili svoje lastne interese nad narodovimi, da so posamezniki s svojim imetjem postali sami sebi namen, ker smatrajo, da obstoja na tej zemlji vse zaradi njih in da živi na njej vse za to, da služi njim. Ko s takimi občutki tisoči ir. tisoči brezposelnih gledajo v črne dneve pa tudi ne smemo pozabiti, da je delovni človek čuvar narodnega'imetja, čuvar domovine, ki jo bo edini branil če bo v nevarnosti, da je delovni človek temelj in trdna stena, ob kateri se bodo prej ali slej razbili vsi poizkusi podjarmljenja njegove gospodarske odvisnosti. POVZROČITELJI DANAŠNJEGA GORJA. Kakor smo v bežnih in skromnih besedah skušali orisati današnjo dobo, bomo tudi v bežnih obrisih prikazali glavne povzročitelje današnjega gorja. Če pogledamo v zgodovino socialnih bojev vidimo, da se delavstvo*že dolgo vrsto let bori proti kapitalu in strojem, ki so v njegovi službi. Stroj v kapitalistični službi in kapital sta torej glavna povzročitelja današnje brezposelnosti in bede, kije vrgla v obup tisoče ljudi. Stroj je izrinil mnogo tisoč ljudi od dela in tako ustvaril armado brezposelnih. Stroj je ustvaril nekvalificirane delavce, uničil rokodelstvo in povzročil vse današnje gorje. Kapital je izkoristil dobrino stroja za svoj dobiček s tem, ko ni skrajšal delovnega časa, ni pa se okoristilo z dobrino stroja delavstvo, za katerega dobrobit so bili stroji poklicani v življenje. Stroj pa pripušča z istim učinkom k delu na mesto zdravih in krepkih delavnih moči tudi slabotne, bolehne, nezrele. Kapital ima od stroja v glavnem trojni dobiček: večjo in hitrejšo proizvodnjo, cenejšo delavno moč in relativno nadvrednost v tem, ko razbija družinsko življenje. Posledice njegovega dobička so nizke mezde, ker ima kapital stroja tendenco kolikor mogoče hitro in do skrajnosti izkoristiti delovno silo, ki jo tvorijo danes že veliki večini ženske in nezreli otroci. — Zdravemu in krepkemu delavcu pa se od vzema možnost dela in zaslužka. In armada takih delavcev danes s strahom zre v bodočnost, a vse to mirno gleda bovzročitelj tega — kapital. Ka&iial ne nudi svojemu delavstvu pravega človeškega življenja, ne nudi mu skromne stre he in se ne briga, če tisti, ki mu ustvarjajo milijonske dobičke, umirajo od gladu na cesti. Najbolj porazno za socialnost pa je suho dejstvo, da je ta kapital zaščiten, ubogo zaščiteno pa je delavstvo. Porazno za naše socialne razmere pa je tudi dejstvo, da je v prenesenem pomenu država prav tak kapital in da se prav malo razlikuje od privatnega tujega in domačega kapitala. Naj še končno omenimo, da je kapital, tuji in domači, zlasti mariborskemu življu in njegovim razmeram v socialnosti začrtal pot bodočnosti naglo navzdol. KDO PODPIRA BREZPOSELNE IN LAJŠA BEDNIM GORJE. Iz vsega, kar smo kratko navedli vidimo, da povzročitelji brezposelnosti in bede skoraj ničesar ne store za omiljenje današnjih poraznih socialnih razmer. Če pa so kaj storili in storijo, je to samo kapljica v morje današnjega gorja. Tisti ki lajša bednim gorje, tisti ki podpira in pomaga brezposelnim, je naš mali človek, naš delavec, ročni in duševni. Če primerjamo poštenost v dajatvah, vidimo, da mora sleherni delavec za vsak krvavo prisluženi dinar odrajtati odmerjeni davek. Naš državni nastavljenec je moral žrtvovati, če seštejemo skupno vse njegove odtegljaje od leta 1924 na račun današnjih razmer skoro 70% vseh svojih prejemkov. Naš delovni človek, državni nastavljenec, privatni uslužbenec, delavec, mali obrtnik in naš kmet je svoje človeške zahteve skrčil na minimum, žrtvoval je in žrtvuje največ. — Vsako novo breme se prevali na rame delovnega človeka. Njemu, ki je do skraj nosti obubožan, se jemlje iz ust grižljaj kruha. In vendar ima naš mali človek, ki se na žive in mrtve bori za svoj obstanek, še največ morale, največ srca do sočloveka-trpina, do človeške družbe. Naš mali človek se nikdar ne upre novim dajatvam, novim življenjskim odtegljajem. Naš mali človek potrpežljivo prenaša vse gorje in v objemu solza deli košček kruha s trpinom sočlovekom. SISTEM DANAŠNJIH SOCIALNIH PODPOR. Današnje socialne razmere so torej takšne, da bo morala oblast prisilno obdavčiti premoženje v korist revnih. Pri okoristiti za svoje socialno skrbstvo. Najizdatnejša je še občinska podpora. Mestna občina je po zakonu dolžna skrhati za svoje obubožane člane, nuditi pa mora pomoč tudi drugim na račun njihovih pristojnih domovinskih občin. Ker pa ne zadostujejo zaradi naraščajočih potreb sredstva iz naslova socialnega skrb ctva rednega proračuna, je morala občina uvesti Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Prva leta so bila sred stva Pomožne akeije zadovoljiva, lani in letos pa je zaradi splošnega obuboža-nja mestnega prebivalstva Pomožna akci la skoro popolnoma odpovedala. Izdatki za podpore siromašnim slojem so postali trajni in naraščajo, dohodki pa so negoto- vi in padajo. Uspeh letošnje Pomožne akcije je naravnost minimalen, lanski pa je bil vkljub največjim naporom mnogo slabši od predlanskega. Z novimi postavkami za socialno skrbstvo pa občina nc more več obremenjevati svojega proračuna. ker nima potrebnega kritja. NOVI SOCIALNI DAVEK. Kakor druge mestne občine je skušala tudi mariborska uvesti 10% socialno doklado na neposredne davke. To svojo namero pa je opustila in črtala v proračunskem osnutku predlog socialnega u- rada. Svojo revščino bo še torej nadalje blažila z beračenjem v obliki Pomožne akcije. Tisoči brezposelnih bodo še nadalje odvisni le od miloščine. S svojim nameravanim predlogom o uvedbi socialnih doklad je občina naletela na hud odpor pri svojih davkoplačevalcih. Njih protest močno občuti zlasti letošnja Pomožna akcija. Doslej je bilo nabranih za siromašne sloje mesta nekaj nad 30.000 Din in nekaj blaga. Prav gotovo je nekaj resnice na tem, da bi nova socialna doklada na neposredne davke n« bila najpravičnejša, ker je tisti, ki žive na račun današnjih časov, ne bi občutili, oziroma bi bili njihovi prispevki naravnost bagatelni v primeri s socialnimi prispevki ostalih pridobitnikov. Zadeva uvedbe novih socialnih doklad je tako zadeva vse javnosti. Zato bi bila dolžnost mestne občine, na katere ramena padajo z vsakim dnem nove socialne skrbi, da bi sk!i cala anketo, na kateri bi jasno in razločno prikazala in predočila svoje naraščajoče potrebe in zahteve. Na anketi bi morale biti zastopane vse stanovske organizacije, katerih predstavniki bi morali stvarno in resno proučiti današnji položaj in se soglasno odločiti za način od-pomoči, ki bi ne obremenjeval šibkih delovnih slojev, marveč tiste, ki danes najlažje prenesejo nove davčne obremenitve. Neposredni davki niso najtočnejše merilo imetja in premoženja in bi zatorej njih podlaga ne služila pravično novi socialni obdavčitvi. Nova socialna davščina bi morala biti uvedena po gotovem ključu, ki bi ga izdelale in ododrile vse stanovske organizacije. Pomoč brezposelnim in lačnim je nujna. Zato pa je tudi nujen zadeven korak mestne občine mariborske, ki se bo morala v današnjem katastrofalnem položaju odločiti za eno ali drugo. Odlašanje in čakanje reže z vsakim dnem nove in hujše rane. Naše obiine in socialno skrbstvo Občinske ali sreske ubožnice — Samo mogoče rešit« ta nujni problem Problem socialnega skrbstva zadaja našim občinam vedno večje skrbi. Še nedavno smo imeli priliko citati v naših listih, kako n. pr. v mariborskem mestnem proračunu postavka za socialno skrbstvo raste od leta do leta. Mislim, da ni občine, ki stvar socialnega udejstvovanja občine resno vzame, da ne bi imela istega pojava v svojem občinskem gospodarstvu. Zakon o občinah v svojem § 76, odst.3, označuje specialne socialno-skrbstvene naloge občine z besedami: »podpiranje nevoljnih in ubogih, skrb za vzgojo siromašne in zapuščene dece. vzdrževanje dobrodelnih zavodov in ustanov«. Socialno skrbstvo občine se torej razteza i na deco i na odrasle, v kolikor so siromašni in brez zaslužka, event. tudi bolni, zlasti pa tudi na starce in starke. Saj se nam neštetokrat nudijo žalostni prizori pro-sillti bo morala tiste, ki so povzročili da- i padanja in ugonabljanja sirotne in siro združeno je našnje stanje, da bodo izdatno podpirali brezposelne in lajšali današnje gorje. Ves dosedanji sistem socialnih podpor se ruši pod težo in nujnostjo novih socialnih potreb. Državna podpora, ki jo prejemajo brezposelni pri borzah dela je malenkostna in je pravzaprav predvidena za normalno dobo. Do državne podpore je upravičen h tisti, ki je bil v letu zaposlen najmanj štiri mesece in zavarovan pri OUZD. To podporo pa daje borza dela samo šestkrat v letu, in sicer samcem po 60 Din, poročenim brez otrok 78 Din, poročenim z otroki pa 96 do 168 Din. Prav tako neizdatne pa so tudi podpore za podpiranje brezposelnih iz banovinskega bednostnega sklada, ki ga je uvedla, naša banovina pred tremi leti. V ta sklad morajo plačevati vsi delavci, nameščenci in upokojenci 'A% od svojih prejemkov, delodajalci pa 1% od vseh izplačanih mezd in plač. To prisilno socialno obdavčenje ima precejšen finančni efekt, če računamo, da je plačal Maribor v bednostni sklad doslej že 2 milijona 884.506 Din, porazno za mariborske socialne prilike pa je dejstvo, da je dobil Maribor iz bednostnega sklada doslej skupno samo 713.000 Din. Na leto plača Maribor v bednostih sklad 1,344.000 Din, vendar oa se s tej# denarjem ne awre mašne ter zapuščene dece, prav tako če-sto — če ne še češče! — pa tudi obžalovanja vredni dogodki, kako se postopa z bolnimi reveži, ki si pomagati ne morejo, ali pa s starci in starkami, ki rimajo nikjer nič svojega in se morajo — zlasti po naših kmetskih občinah! — mnogokrat potikati od hleva do hleva. Znani so celo primeri, da otroci z lastnimi starši ravnajo sirovo in nečloveško, da jih puste spati v drvarnicah in šupah, da jim za jed vržejo kvečjemu kakšne zbrozgane ostanke, in da so večkrat lačni ko siti. Koliko jih je, ki — popolnoma osiromašeni in brez kakršnegakoli svojca na svetu — preživljajo svoje poslednje dneve v največji zapuščenosti in bedi. So med njimi morda takšni, ki so videli boljše dneve in ki bi bili v teh časih lahko tudi kaj odrinili za ustanovitev ubožnice ali hiralnice. Velika mesta — in tudi nekatera manjša — imajo danes pač že povečini svoje ubožne domove, svoje hiralnice, svoje sirotišnice, nekatera tudi dečje domove. Tam so njihova sirotna in zapuščena de-ca, njihovi ubožci, njihovi starci in starke, ki imajo v teh mestih domovinsko pravico, vendarle za silo preskrbljeni. A nase podeželske občine, in med nje spadajo tudi naši mali trgi, si ne morejo vsaka zase zs:raditi takšnih dobrodelnih zavodov in ustanov. Pač imamo v naši dravski banovini danes že lepo število banovinskih dečjb domov in hiralnic. Nimamo pa še zavodov za oni srednji del občinskih nsvežev, ki niso več deca, pa tudi še r.c starci, ki so mnogi napol pohabljenci in za pridobitno delo nesposobni, in katerih ogromne mase se klatijo kot berači po naših kmetskih vaseh, in tudi po mestih se znajo prav spretno skrivati pred budnim očesom stražnika. Danes, ko poleg teli beračijo celo po nai-zakotnejših gorskih vaseh najrazličnejši krepki ljudje, ki se izdajajo za brezposelne, in ko nastopajo zlasti v kmetskih hišah, kjer najdejo doma samo ženske, naravnost arogantno, sirovo ir. mnogokrat celo nasilno, so naravno pritožbe proti beračem takšne vrste — in konča o proti nadležnemu beračenju od hiše do hiše sploh! — stalno na dnevnem redu. Saj mnogi podeželski domek kakšnega kočarja, ali celo malega kmeta, danes niti sam ne premore prehrane za vse svoje prebivalce, pa nam pride tak »brezposelni« hrust in zahteva — ne kruha, ampak tople kave ali čaja ali juhe ali celo mesa, ali pa — denarja! Razmere, ki so neznosne. Na drugi strani pa nas uče tudi skoro vsakdanji slučaji, da se mešajo med resnične reveže, ki prosjačijo, ljudje, ki si hočejo nagrabiti čim največ denarja. Saj je znano, da policija po velikih mestih neredko zasači in zapre berače, pri katerih se najdejo nele stotaki, ampak celo stotisoči denarja všitega v obleko. In kolikokrat ie zgode primeri, da najdejo tudi pri kaKem umrlem beraču v obleki všite ogromne vsote denarja. Žalostno pri vsej stvari je, da občinske oblasti, ki bi po zakonu same morale pobijati beračenje kot nedovoljeno, mnogokrat same svoje občinske reveže silijo na beračenje. Bodisi niso spo^112-da bi se brigale zanje, bodisi nočejo tega storiti. Doživel sem celo primere, da mi je prišel berač s službenim priporočilom svoje občine za beračenje Pc deželi. In vendar bi morala oblast strogo gledati na to, da vsaka občina sama v svojem delokrogu preskrbi vse svoie občinsKfl reveže, od najmlajših do najstarejših, m da se končno že z najstrožjimi -sreisttff * meri 54 ha in I ustvarjeno za sc kolsko članstvo korajžno na tež i planinskem domu na Pohorju, orsko matično in studenško So-društvo sta že pred leti najeli zatre beračenje, zlasti tudi ono oh raz- | nih sejmih in cerkvenih slovesnostih, kjer se na naravnost ostuden način kažejo razni pokvarjeni udje, mnogokrat z naj-ustuduejšimi ranami. V ta namen pa je seveda potrebna da občine, in to tudi podeželske, uvedejo sistematično socialno skrbstvo. Rekel sem že, da si. naravno, vsaka kmetska občina zase ne more po‘staviti svojega ubožuega doma ali svoje hiralnice ali dečjega doma. Zato pa bo potrebno, da se občine posameznih srezov, ali po več srezov- skupaj, združijo v enotno akcijo za izvajanje javnega socialno-humanega dela, in da se pridružijo takšnim akcijam tudi vse ustanove zasebne dobrodelnosti. Spominjam se. da smo pred nekaj 'eti -še pred komasacijo občin! — v Šmarju pri sreskem načelstvu razmotrivalj vprašanje glede ustanovitve sreske ubožnice Po slu benih podatkih iz proračunov posameznih — takrat 62! — občin, koliko so znašale postavke za ubožno skrbstvo, smo preračunali, da bi celokupna svota te'a postavk zadostovala za preskrbo vseh občinskih ubogih z deco in starci vred v -skupnem sreskem ubožnem domu in še bi preostalo za obrestovanje in amortizacijo posojila, ki bi ga morale občine v svrho zgradbe takšnega zavoda najeti. Danes je situacija še znatno lažja, ker imamo n. pr. v tem srezu namesto prejšnjih 62 komaj — če se ne motim — 17 znatno večjih in gospodarsko močnejših občin z neprimerno boljšo upravo. Da misel o gradnji sreskili ubožnic ni nikakša fantazija, mi dokazuje tudi dejstvo, da so se — menda že lansko leto! — tudi zastopniki občin iz kamniškega sreza sestali in istotako razpravljali, ter tudi sklepali o ustanovitvi sreskega ubož-nega doma. Smatram, da je ideja sreskih ubožnih domov (pri manjših srezih je mogoča v ta namen, kakor že rečeno, združitev občin več srezov v skupno akcijo!) zdrava in izvedljiva. Kr. banska uprava in vsi drujii merodajni činitelji bi morali s svoje strani storiti vse, da se omogoči realizacija te ideje in se na ta način izvede ena glavnih tudi v zakonih predvidenih socialnih nalog: kolektivna pomoč naroda zapuščeni deci, pridobitno nesposobnim občinskim revežem ter starcem in starkam, ki ne vedo ne kod ne kam. V. S. Nažrt planinske koče na pohorski sokolski goličavi Sokolstvu je naložena telesna in moralna vzgoja jugoslovanske mladine. Da more to nalogo uspešno vršiti, mora korakati z napredkom telesne vzgoje in nuditi sokolski mladini vse njene pridobitve. Med najbolj zdrave in privlačne panoge telesne vzgoje spada smučanje, poleti pa taborenje, kar je oboje zavzelo med mladino velik razmah. Da bo pa imelo Sokolstvo od tega korist, hoče in tudi mora gojiti te telesno vzgojne panoge v svoji organizaciji. Iz teh nagibov ie vzklila letos v marcu v mariborskih sokolskih vrstah zamisel po lastnem sokolskem planinskem domu Ma kolsko tičnega društva. Starejši sokolski delavci so sicer gledali na stvar precej pesimistično, toda mlajši so se vrgli z vso vnemo na delo. Prekrstili so »Kobijevo fra-to« v »Sokolsko goličavo«, pričeli akcijo, ki jim je dala prvih dvajset tisočakov in pripravili vse potrebno za prve početke gradnje sokolske koče. Sokolska goličava leži med razglednikom in Ruško kočo nad Glažuto. Z nje se odpira krasen razgled r.a Ruše in na severni del Slovenskih goric, na Kozjak in na ostale obmejne grebene. Zemljišče 54 ha in 68 a. ter je kakor nalašč za sokolski planinski dom. Soje šlo že letošnje poletje na težavno, delo. Sokolski ku- ža zimske mesece kočo na Glažuti, ki je služila sokolskim smučarjem za zavetišče, dokler je ni lastnik g. Marinc preuredil v, svoje namene. Naši Sokoli so lukarji so krčili, podirali in pripravljali les in kamenje. Bratje strokovnjaki inž. Vičič, Bezlaj in Pertot so izdelali načrt za sokolsko kočo, katere osnutek nam 'bili sedaj brez pohorsKega zavetišča. Zato so iskali primerno zemljišče, na katerem bi si zgradili lasten planinski dom. Na srečo je bila takrat na dražbi znana ■»Robijeva frata«, ki je prešla v last ma- prikazujeta pričujoči sliki. Gradbeni stroški pa so preračunani na okroglo 175.000 dinarjev. Stavba bo podkletena in bo v kleti prostor ttidi za ledenico. V pritličju bo moderna kuhinja z vsemi pritiklinami, prostorna jedilnica, stanovanje za oskrbnika, soba za članice s 14 ležišči, umivalnica, shramba za smuči in ločena stranišča. V prvem nadstropju bosta dve veliki sobi za člane z 52 skupnimi ležišči, posebna soba s 4 posteljami, posebna soba s 3 posteljami, shramba za perilo, kopalnica, umivalnica, temnica za fotoamaterje, stranišča in velik balkon. Da bi se matično društvo preveč ne obremenilo, so vneti sokolski delavci osnovali Sokolsko zadrugo, ki je bila pro-tokolirana letos v avgustu. Zadruga je razpisala deleže po Din 100.— in zbrala doslej že polovico potrebnega kapitala. Prihodnjo pomlad ho zadruga pričela kočo graditi in bo prihodnjo zimo že izročena svojemu namenu. Pozimi bo služila vsem sokolskim smučarjem, poleti pa letovanju siromašne sokolske dece. Sokolsko društvo Maribor ! svoji deci Najsiromašnejši je gotovo peti okraj našega mesta, zato je Sokolsko društvo I. v nedeljo dalo malo veselja svoji deci i ter ji priredilo skromno božičnico. Pobudo sta dala požrtvovalna funkcionarja br. Sosič in sestra Štokova. Seveda je bilo veliko zanimanje med deco za to prireditev, marsikatero lice je razdelo od veselja v pričakovanju sokolskega božička. Razdelili so se deci novi znaki in legitimacije, kar je bilo v največje veselje in ponos. Uvodoma j-; br, starosta dr. Pivko nagovoril deco in jo podučil, kako naj nosi sokolski znak in ga čuva kot svetinjo na svojih prsih, kar je deca budno poslušala. Prav srčkane so bile deklamacije ženske dece, posebno pa male Olge Potočnikove, tako da jo je deca navdušeno nagradila s ploskanjem. Nato je r.aš požrtvovalni lutkovni odsek pod vodstvom marljivega br. Ambrožiča igral »Božično noč«, da je imela deca mnogo veselja in radosti. Po končani igri je bilo obdarjenih 320 otrok, med temi 130 najsiromašnejših, z raznim blagom. Marsikatero oko se je zarosilo od racjp-sti, z drhtečim glasom sprejelo darilo ter z veseljem šlo proti domu v upanju, da jih bo prihodnji sokolski božiček še bolj bogato obdaril. Slovenci in nj!hovo delo v Zagrebu Gledališče, razstave, koncerti, društva in nazadnje še dr. Maček Zagreb, v decembru Smo pa Slovenci le dobri ljudje. Toliko zabavljamo in zafrkavamo drug drugega kot menda nikjer na našem planetu, ko pa se izselimo iz tega majhnega kotička, ki mu pravimo Slovenija, spoznamo, da nam je tako prirasla k srcu kot mati. Srečaš človeka iz naših krajev na ulici, pa se malo porazgovoriš ir že te vpraša »če boš šel...« niti ne dokonča misli in že veš »da zarja poljan mu mračne misli obseva«, kakor bi rekel Zupančič. Povsod srečaš »našega«. Vstopiš v prodajalno, pa mu že na obrazu vidiš od kod je. Podjetnost in neki čuden optimizem ga karakterizirata. Naša dekleta, naši fantje so to: eni s planin, drugi iz mest in od drugod. V srcu nosijo domovino, a v mislih kruh. In ta kruh je kriv, da so tukaj. Umetniki, akademiki, znanstveniki, delavci, trgovci, služkinje, profesorji, — in politiki so tu. »Narodno kazalište ...« Letos pravzaprav v večini primerov »držijo« repertoar naši umetniki: Križaj, Šimenc, Rijavec, Rus, Zupan, Vičar, Rakuša, Vika Podgorska, Druzovičeva, Lubejeva itd. so danes že priznana imena. Večina od njih to je oz. igra samo naslovne vloge. Križaj v »Hovanščini« rešuje faktično vso opero; Širnec v »Zidovki« mora po osemkrat pred zastor, sedaj poje zopet naslovno vlogo v novi Gotovčevi operi »Ero s onoga svijeta«. Mladi Zupan je že zdaj ljubljenec gledališke publike. »Rigoletto« je njegova mojstrska kreacija. Druzovičeva tudi žanje uspeh za u-spehom: »Boccaccio«, »Manon«, »Pri treh mladenkah«, »Mamzell Nitouche* polnijo stalno predstave. Vika Podgorska pa je že poznana. Kdor je videl njeno igro in doživel njeno neverjetno izredno sposobnost (n. pr. u »Hasenaginici«) je ne pozabi. Naši fotografi so na »Vseslovanski fotografski izložbi« v Zagrebu odnesli najboljše vtise, saj so morali tudi najzagri-zenejši kritiki priznati »da su Poljaci i Slovenci najbolji«, čeprav vem, da so r,. pr. zagrebški fotografi »tehnično« na višku. Vse zaman, tudi tu je potrebna neke vrste kultura in tradicija, kar so slovenski fotografi odlično potrdili. pViktor Šipek je zopet razstavljal v salonu Ulrich svoje akvarele. Letos pa je segel predvsem po »zagorskih« motivih, kjer je podal nekaj dobrih stvari. Čeprav njegove slike niso baš cenene, vendar vedno mnogo proda; lani je prodal okoli trideset, letos pa okoli dvajset a-kvarelov, kar je tudi za zagrebške razmere nekaj izrednega. Prav tako lep uspeh je imel tudi slovenski marinist Ru dolf Marčič, k: je razstavljal v istem salonu. Poseben dogodkek pa je bil obisk »Ma liborskih harmonikarjev« pod vodstvom g. Šušteršiča. Dvorana »Balkan palače« kina, ki je ena največjih v Zagrebu, je bila nabito polna. Mladim muzikantom vse priznanje. Človek je od srca vesel te najmlajše generacije, ki je že svobodno razgibana in solidnejša v javnem nastopanju, tudi pred najelitnejšo publiko. Taki obiski pa nepobitno pričajo, na kako visoki stopnji je naša glasbena kultura. »Trboveljski slavčki« pa »Jadranski stražarji z Viča« pa ti naši harmonikarji so najboljša garancija z nadaljnji razvoj naše glasbene umetnosti. Umetniško zrel je bil tudi nastop naše znane koncertne pevke ge. Pavle Lov-šetove in njene hčerke Majde. Zagrebški glasbeni kritiki so jima izrekli vse priznanje. V »Narodni čitalnici in knjižnici« ali po domače v »slovenskem konzulatu« je vedno mnogo novega. Predavanja, čajanke, izleti, knjižnica itd., vse to mnogo pomaga, da imamo zagrebški Slovenci vsaj nekako žarišče. Da je duša vsega tega še vedno neumorni univ. prof. dr. Zarnik, je treba tudi omeniti. Ko bo šel v pokoj, mu bomo morali datj častni naslov »oče zagrebških Slovencev«. Imamo pa zagrebški Slovenci posebno senzacijo, Že prej smo vedeli, da se Slovenec lahko povsod dobi. Saj je to že nekak jugoslovanski pregovor. Ako potuješ po Dalmaciji, po Južni Srbiji, po Slavoniji in ne vem kje, povsod te domačini opozore, da »ima i kod nas Slo-venaca«, pa ti prijazno pokaže na hišo, kjer stanuje kak slovenski orožnik, učitelj, zdravnik, trgovec, kavarnar, kolonist ali drugi. Do sem je vse v redu. Naš »imperializem« pa gre še dalje. Izkazalo se je, da je vodja »tega mučeniškega hrvatskega naroda, ki se bori za svoje pravice«, »da je najsposobniji naš politi-čar, evropskog formata«, »najvjerniji hrvatski sin« — prav za prav čisto enostavno — Slovenec. In sicer pameten in preudaren Slovenec. Na njegov rojstni dar. ni hiše v Zagrebu, ki bi ne razobesila zastave, njegovo sliko vidiš povsod, od dopisnice do pisma, od izložbe do dvorane. Dvanajstletni dečko piše na plotove in ogle njegovo ime, možje nosijo v gumbnicah njegove slike,- na uni-verzj se bore za ^Mačkovo demokracijo — na kratko, Maček je danes duša Hrvatov. In vendar je ta duša — slovenska! če bomo tako napredovali, bogami, bomo imeli kmalu Jugoslovenijo. Škoda, da nas je tako malo, mogoče bi še nam Laval odstopil kakšen kos Abesinije. Zakaj pa smo zavezniki? Za božične praznike bi nam vse prav prišlo. Za guvernerja pa bi ne bil v skrbeh, saj že fantalini v Zagrebu vedo, da je v Mariboru nek abesinski ras. (Seveda tu nimajo niti pojma, da je »Hotel Graf« čisto nekaj drugega kot »Hotel Rsplanade«.) V Zagrebu dobivamo nov kino »Asto-r»o«. Ta je menda že enajsti. Vsekakor je to za splošni kulturni nivo slabo izpričevalo, posebno če pomislimo, da je gledališče v vedni finančni nevarnosti. Sicer pa pričakujemo v kratkem marsikaj novega. o y ff w § ¥ I » I i* w ¥ ¥ I i* | f ¥ ¥ I it /TV MIR L JU DEM . . . „In mir ljudem . , “ glasi se blagovest, a človek ves razdvojen premišljuje, kako miru le ni in vedno huje oglaša krik trpečih z vseh se cest. Namesto uma gospodari pest, ljubezen se tepta in ponižuje, sebična strast vse dni naklepe kuje pohlep kraljuje sredi sel in mest. Namesto bratstva, složnega sožitja, oznanja vsepovsod se smrtni ples, da bo v posmeh je blagovest nebes. Še smo ljudje nizkotno revna bitja, in daleč še je, daleč do vstajenja, kjer res človečnost prava se začenja. MARIJ S K A L A N. Bmmm mfcU a mm m urnim Praznovanje Božiča, praznika miru in bratstva, se bliža že koncu drugega tisočletja, če se pa ozremo po svetu in vprašamo, v koliki meri je doseglo človeštvo ideal, ki je simboliziran v tem praznovanju, se vrne naš pogled razočaran. Izpolnila se niso niti tista pričakovanja, ki smo jih tako goreče gojili v strahotnih letih svetovnega klanja 1914 —1918, ki so se ob premirju izvila v en sam vesoljni krik: »Nikoli več vojne!« »Nikoli več vojne!« Ta klic sta ponavljali takrat dve milijardi izmučenih duš po vseh petih celinah in oceanih. Iz tega klica se je rodilo tudi ženevsko Društvo narodov, najvišja ustanova, do katere so se narodi sveta mogli doslej povzpeti. Toda že naslednja leta so pokazala, da se pričenjajo drug za dru-gm izneverjati svojemu trdnemu sklepu. Čim je pričela stopati vojna stiska v pozabljenje, je že kopnela prej velika volja do popolnega uresničenja velikega ideala. Mir, zasnovan na plemenitih Wl!sonovih točkah, se je sprevrgel v diktat zmagovalcev nad premagan mi in močnejših nad slabejšimi. Prekletstvo tega diktata smo med vsemi v Evropi občutili in občutimo najbolj prav mi Slovenci, razkosani pri živem telesu na štiri dele. Da se na taki likvidaciji svetovne vojne ni moglo zgraditi Društvo narodov tako, kakor je bilo zamišljeno, pač ni več treba dokazovati. Kajti namesto da bi ščitilo zgolj pravico, mora že vse od Janko Furlan: Martinovo božčevanje Noč se koplje v srebrni mesečini. Sela ždijo, uprta sama vase, kot v ukletem pričakovanju. Ledena burja reže zdaj z večjo, zdaj z manjšo silo čez sprane goline, tuli in cvili ter redno zvija glasove v najbolestnejše akorde. Skupina krivenčastih borovcev za Martinovim domovanjem koncem vasi se krčevito otepa in upira razbesnelemu elementu, zvija se in ihti kot trpeče sence — duhovi. Okrog hišnih voglov žvižga in piska, da te pretrese in zamrzi po vsem telesu. Martin ždi sam na prostornem ognjišču v izpahnjeni hiši (kuhinji) pod velikim kaminom. Že pred večerom je zažgal božični čok, ki mora tleti vsaj še na Božič. Spet zatuli v kaminu in zdrami Martina iz premišljevanja. »Tuli namesto mene in desettisočev drugih, ki sta nam jezik in beseda že odveč. Le naj tuli in besni po vsej tej zemlji potlačenega gorjd!« Martin udari ob tej misli z dolgim kopačem po čoku, da odskočijo iskre in se razpočijo na nešteto drobnih zvezdic. Martinu to očito ugaja. »Tako naj bi pokalo vsevprek, da bi bil enkrat konec! Pokaj!« In Martin bije in bije ter mrmra kot bi hotel izbruhati svoj notranji boj. »Kaj niti nocoj se ne umiriš! Spomni še vendar na sveto noč!« ga pokara zaskrbljena žena. Martin se zdrzne m nasloni komolec desnice na koleno. svojega nastanka ščititi tudi krivico mirovnih pogodb. In prav v tem je morda izvor vsega zla, vseh novih nevarnosti, oboroževanj, vojen in slabosti Društva narodov. Zaradi tega.to društvo ni iii ni moglo izpolniti svojega poslanstva tako, kakor bi ga moralo, dasi mu ne moremo odrekati nekaterih manjših, a tudi velikih zaslug. Zlo pa jo tudi v tem, da v njem niso včlanjene vse države, druge pa so celo izstopile. Uspehe je Društvo narodov doseglo le tam, kjer so se za dosego teh uspehov zavzele velike sile, kar so pa spet storile le tedaj, kadar je to bilo v kakršnemkoli njihovem lastnem interesu. Res je, da je uspeli dela za mir vrednota, pa naj bo porojen tudi iz nečistih namenov, toda vsesplošne in trajne cene ne more imeti. Društvo narodov je doživelo v tem prav za prav več neuspehov, kakor uspehov. Pomislimo samo na japonski napad na Kitajsko, na vojno med Bolivijo in Paragvajem ter končno na italijanski napad na Abesinijo! Glede vojne v vzhodni Aziji in v Južni Ameriki ni Društvo narodov ničesar resnega ukrenilo, zato tudi ni doseglo niti najmanjšega uspeha. Ako bi pa bilo tedaj storilo svojo dolžnost in bi bilo nastopilo tako, kakor bi moralo, tretje vojne, t. j. italijansko-abesinske prav gotovo nikoli ne bi bilo! Samo nemoč in neaktivnost Društva narodov v prvih dveh vojnih primerih je mogla opogumiti Italijo, da je tvegala »Prav pravi... Vsaj nocoj... A če ti odvedejo dva in se mora tretji potikati po svetu neznano kod? Za vsakim je zginil kos zemlje. In hlev in kaščo — kdo mi jih je spraznil? Kdo in zakaj? Mogoče za lepo cesto, ki prinaša gorjč in odnaša srečo? Prekleta pot...« Spet mahne z železom po čoku. da se prekucne na nasprotno stran. »Martin!... Moj Bog!« vzdihne žena. V hišo vdre petorica fantov in se požene na ognjišče. »Kmalu boste vsi njihovi,« jim takoj ponagaja Martinova hči — edinka, zdravo in čvrsto dekle. »Mi že, a to nikdar,« reče sosedov, dene roko na levo prsno stran in ji pomežikne. »...in tudi kri ne,« dostavi drugi. »Saj norijo od same domišljave mogočnosti in strahu. Jaz bi jih, te črne šleve, ki lovijo svojo lastno senco!« sikne Martin. »Nocoj pa so nas le obdarili,« reče Martinov najmlajši sin, pogleda nekam plašno očeta in mu pokaže brošuro v onih barvah, ki jih Martin ne prenaša. »Spravi!« zavpije in udari s svojo šapo po brošuri, da pade v plamen in začne goreti. Smeh in razigranost fantov udobro-volji tudi Martina. Pritajeno se nasmehne in pokaže svoje močne zobe. »Tako je samo za ogenj,« mrmra sam zase. »In to?« reče sosedov, si odpne jopič in izvleče iz notranjega žepa črno-rdeče barvano knjižico z velikim naslovom »Za našo kri«. napad na Abesinijo. BJa je pač prepričana, da se bo Društvo narodov tudi tokrat omejilo zgolj na teoretične razsodbe in pisane proteste, ki obleže v miznicah diplomatov. Društvo narodov se je sicer v tem primeru ravnalo drugače, ker so ostali v ozadju neki interesi, toda tiste energije, ki bi bila potrebna, tudi tokrat ni pokazalo, in to zopet zaradi drugih zakulisnih protimteresov, ki so njegovo akcio oslabili. Ako tega ne bi bilo, bi se bila morala italijansko-abesinska vojna končati že prvi teden in letošnji Božič bi praznovale vse celine, tudi afriška, v znamenju resničnega miru. Vsaj na frontah, kajti drugačni boj bi se vendarle nadaljeval. Tu mislimo na boj fanatičnih gibanj, ki so jih rodile povojne napete razmere v boljševizmu in v raznih fašizmih. Kajti boljševizem in fašizem sta že sama po sebi vojna, če že ne proti sosedu, pa vsaj proti tistim milijonom lastnih bratov, ki nočejo postati brezdušni stroji v rokah tujega miselnega diktata, ampak hočejo ostati ljudje, ravnajoči se po svojem lastnem prepričanju in lastni vesti. Ne glede torej na vojno v vzhodni Afriki, se bije tudi v Evropi in drugod boj med človeškim dostojanstvom in med samovoljnim nasiljem komunistične in fašistične diktature, ki sta v bistvu sestri, četudi na videz tako silno različni. K vsemu temu se pa pridružuje še socialni, gospodarski in kulturni boj, ki ni nič manjši ir. nič usodnejši. V tem boju je soudeležen skoraj ves svet, tako da o miru ob letošnjem Božiču sploh ne moremo govoriti. Temni instinkti sebičnih strasti divjajo preko sveta. Vidni m znaki te vihre so vojna v vzhodni Afriki, vojna nevarifost v Aziji jn drugod, vedno večje oboroževanje, zatiranje celih narodov ali le njih posameznih delov, zatiranje svobodoumnih ljudi v državah komunističnih in fašističnih diktatur, nezmanjšano gorje finančne, gospodarske, socialne in umstvene krize, pred vsem pa krize resnične, plemenite srčne kulture. In prav sedaj, ko bi morali v dejanju praznovati Božic kot praznik miru, čutimo vsepovsod nemir in nevarnost, da se ta nemir še poveča ter izrodi v novo veliko klanje, v katerem bo zaglušen tudi še zadnji klic tistega, ki naj bi bil najvišji čuvar miru po geslu »Nikoli več vojne!« — Društva narodov v Ženevi. —r. Ipominfaite se CMD Martinu se zaiskrijo oči. »Beri!« mu reče zapovedujoče. »Bratje in sestre!« začne sosedov. »Preberite te besede vsaj nocoj v miru in ubranosti. Lažje vam bo in z večjo vero boste čakali onega dneva, ki mora priti. Ali ne čutite, da se uresničuje zgodba o mogočnem vladarju, ki se je v samoljubju tako prevzel, da je sanjil o vladarstvu sveta! Napovedal je boj vsem in vsemu. A ko si je že nadeval na glavo edinstveno krono, so se mu zamajala tla ...« Martin se smehlja in pritrjuje. »Naj prihaja ta beseda od koderkoli, rečem vam, da je prava. Kako si že bral? »A ko si je že nadeval...« Beri naprej!« Prav takrat pozvoni. Mladeniči se poženejo iz hiše. Tudi Martin se z ženo in hčerko odpravi k polnočnici. »Burja se je polegla in tudi meni je nekam lažje,« reče Martin. »Res je, človeku je vendarle nekam toplo,« dostavi žena. »Meni pa je naravnost vroče,« ponagaja hčerka. Točno opolnoči se prikaže na leci sivolasi dušni pastir; »Hvaljen Jezus, ki si se nocoj rodil, hvaljen za vse, kar si nam poklonil. Težko je naše življenje in polno odpovedi. Nocoj je štirideset let, odkar čuvam te siromašne vernike. Malo ne polovica te dobe je moja in njih najtežja preskušnja. Vsemogočni, ki meriš čas črviču in bilki, koliko trpljenje si še odmeril temu ljudstvu? Skoro bom dovršil svoje težko poslanstvo in samo te milosti te prosim: odvali, o Boc. temu narodu težko breme, ki ga tako tlači!« Starček dvigne svoje rosne oči prod nebu. Tudi vernikom, ki so vdano zrli vanj, so se orosile oči in se je čulo ihtenje. »Verniki moji!« nadaljuje starček. »Ne klonite! Kar ni v skladu z božjim in naravnim pravom, mora razpasti. Že vidim svetlo zarjo, ki bo raz-talila led v vaših srcih in obudila vero v življenje. Kvišku srca! V tem vas blagoslavljam!« V vernike je dahnilo novo življenje. Po končanem obredu so se kot prerojeni vrnili proti domu. Martin je ostal v cerkvi in zbrano pomolil: »Krist, izpolni našo prošnjo! Vrni hišam zemljo in njih otroke in udari med 1 one, ki sejejo med nas že toliko let sovraštvo ‘in trpljenje! Udari jih kot zaslužijo! V tem ti hočem vedno biti zvest služabnik.« Na kratki poti proti domu mu je bilo ko da bi že nosil v srcu odgovor na svojo prošnjo. Domači so se že bili odpravili k počitku. Martin je krenil naravnost k skledniku, vzel majhno majo-liko in stopil v klet. Načel jo sod najboljše črnine in napolnil majoliko: »Zemlja in nebo, Bog in vsa naša pravična kri hočeta tako kot je naša Pros" nja. Naj mi bo odpuščeno, če povžijem v ta namen požirek te kapljice!« Nagnil je majoliko. »Tebi, dobra zemlja!« Nagnil jo drugič. »Tebi, moja kri!« Ko je v tretjič izpil do dna, je dejal polglasno. »Tebi. vera v naše odrešenje!« To noč je imel Martin prvič po doP sAh letih mirno spanje ... fkedšctske m /Miške Boigarsltf teden v Mariboru Mariborska Jugoslovansko - bolgarska l'iia, ki ima v požrtvovalnem tajniku ter zaslužnem kulturnem delavcu prof. J. Še-div.vju svojo dušo, si je v svojem podrobnem delu za vzvišeno idejo Jugoslo-vansko-bolgarskega zbližanja stekla obilo zaslug. Liga si je med drugim postavila kot sredstvo za uspešno propagando svojega poslanstva v načrt vsakoletno akcijo prireditve bolgarskega tedna. Prvi bolgarski teden bo v Mariboru v dneh od 12. do 19. januarja 1936. Na predvečer dne 11. januarja bo v spodnjih kazinskih prostorih predavala strokovna učiteljica in znana prvsboriteljica za jugoslovan-sko-bolgarsko zbližanje gdč. Rozmanova 0 bolgarskem šolstvu. Naslednjega dne v nedeljo 12. januarja bo ob 11. v veliki kazinski dvorani otvoritev bolgarske slikarske razstave, na kateri bo razstavljenih okoli 90 grafik. Razstava bo odprta do 19. januarja. V ponedeljek, dne 13. januarja zvečer bo v dvorani Ljudske univerze predavanje znanega zagrebškega kulturnega delavca Hegedušiča o bolgarskem slikarstvu, v petek, dne 17. januarja pa istotam predavanje prof. Šedivyja o bolgarski literaturi. V okviru organizacije bolgarskega tedna bo tudi v gledališču uprizoritev Kostova »Zlatega rudnika«, ki ga je nalašč za to svrho prevedel prof. Šed!vy. V programu prireditev bolgarskega tedna je tudi razstava bolgarskih ročnih del in vezenin. Za slučaj, ako bi radi tehničnih ovir ne bilo mogoče v na-venedem času organizirati te razstave, pa se bo ista vršila pozneje v mesecih 1 4. I. 1956 UNION j zbrali sosedje, med njimi tudi obtoženi Springer. Ko so po končanem delu bili zunaj pred hišo z namenom, da se razidejo, je prišla slučajno mimo neka skupina fantov, iz.katere so se zaslišali vzkliki »aufbiks«. Imenovanj Springer je, razjar-^n radi tega vzklika, stopil k družbi ir. vprašal, kdo je zaklical »aufbiks«. Ni pa Springer čakal odgovura, ampak je že v ''aslednjem trenutku privleksl nož in z njim zabodel nekega Jožefa Kurnika v hrbet, ki je dva dni zatem podlegel poškodbam v mariborski splošni bolnišnici. ^Dringer se je zagovarjal s silobranom, češ, da je zgrabil za nož šele potem, ko je v stiski, napaden od dveh moških, bil na tleh. Prva obravnava je bila že 13. decembra in se je v svrho zaslišanja nekaterih novih prič odložila. Pri drugi razpravi je mali kazenski senat, ki mu je predsedoval sos. dr. Tombak, obsodil Springerja na 5 let težke ječe in 41etno izgubo častnih državljanskih pravic. februarju ali marcu ter je nedvomno, da bodo krasni izdelki bolgarskih ročnih del in vezenin zbudilj pri mariborskem žen-stvu obilo Zanimanja, pa tudi občudovanja. Jugoslovansko-bolgarski ligi želimo, da bi ta njena živahna prizadevanja v iz-' vajanju svojih vzvišenih ciljev rodila v Mariboru čim lepše in čim trajnejše sadove. Srečne in vesele božične praznike vsem naročnikom, čitateljem, inseren-toni in sotrudnikom želita uredništvo in uprava »Večernika«! Zaradi praznikov izide prihodnja številka »Večernika« šele v petek popoldne ob 14. uri. Bog daj srečo! Poročili so se te dni. v Mariboru: Ignacij Miiller, kolarski pomočnik, in Marija Koležnik, gostilničarka. — Martin Lepenik, zidar, in Terezija Kovačič, tovarniška delavka. — Štefan Stepišnik delavec in Marija Kelenc, šivilja. — Rudolf Kos, šofer, in Štefanija Svenšek, pletilja. — Karol Čižek, mizar drž. žel., in Avguština Pirc, predica. — Martin Ba-jek, predilec, in Frančiška Šen, predica. — Ivan Korada, mizar, in Rozalija Djon-šek, natakarica. Tega pa Mariborčan še ni-doživel .,. Da bi se namreč mariborski mestjani in mestjanke pograbile in z nelepimi besedami obsule radi _ božičnih dreves. Danes dopoldne se je to zgodilo. Božični gozd, ki je običajno vsako leto še bil na predvečer božičnih praznikov tako gost in natrpan, je letos izginil. Že-včeraj zvečer so bila vsa drevesca, katerim so cene znatno poskočile, razprodana in pri mariborskih mamicah se je pojavila neinala skrb, kako bodo razveselile svoje otroke, ako božičnega drevesca ne bo. Danes zjutraj je bil novi del Glavnega trga brez božičnega drevesca. Na trgu so stale skupine zaskrbljenih mamic in očetov, ko s>j je pojavil voziček z božičnimi drevesci. Množica je stekla skupaj in pričelo se je prerivanje in trganje za božična drevesca, ki so bila precej draga. Toda mamice so bile pripravljene žrtvovati vse, da pripravijo svojim malčkom božično veselje. Prišel je še drugi, večji voz in v trenutku je bilo se razprodano, potem ko je padla marsikatera pikra beseda in je v nekaj slučaj.h prišlo celo do spoprijema. Skrivnost pomanjkanja božičnih drevesc, česar Maribor zlepa še ne pomni, je v tem, ker je nenadoma visoko zapadli sneg preprečil pravočasni dovoz. In tako smo doživeli, da je Maribor, ki je letos dobavil božična drevesca v ‘najrazličnejše kraje naše domovine, ostal sam v pomanjkanju božičnih drevesc. I ! ?v najvažnejše smučarske prireditve v naši državi. Tehnični odbor ima vse delo razdeljeno že do podrobnosti, ukrenjeno je vse potrebno za nastanitev tekmovalcev itd. ter se je že tudi določila tekmovalna proga. Tudi mariborska sokolska župa je' že do podrobnosti izdelala program iu vse priprave za največjo zimskošportno prireditev SKJ, ki bo 14 dni po državnem prvenstvu v mariborski okolici. Po udeležbi tekmovalcev bo ta prireditev največja dosedanja zimsko-sportna prireditev v naši državi sploh. Tako bo naše mesto prihodnji- mesec v ospredju zanimanja vseh športnikov in širše javnosti naše države, ki sc le količkaj zanima za to prelepo in zdravo športno panogo. •V • JU1 ’• v Sv. Trojica v Slov. gor. Socialni fond naše sokolske čete pod vodstvom br. Ernesta Goloba je letos svojo nalogo izvršil prav častno. Še nobeno leto ni bila deca tako zadovoljna z božičnico, kakor je bila 21. trn. Tedaj se je zbrala vsa de-ca ob božičnem drevesu v novi šolski telovadnici in se z radostnim očesom ozi rala na lepo okrašeno drevo. Pogledi pa so ji uhajali »pod« drevo, kjer je bilo na ogromni mizi 78 večjih in manjših omotov blaga in enako število vrečic s pecivom. Po pestrem sporedu so ti omoti v navzočnosti odbora sokolske čete prešli v last težko čakajočih, ki so se glasno zahvaljevali dobremu »božičku«. Da je božičnica uspela nad vse lepo, je zasluga predvsem »Sokolske čete«, »Posojilnice bischa, V. Drea ir. P. Šenekarja. ki so darovali lepe količine blaga. Zahvala gre tudi vsem onim, ki so darovali pecivo. Kdor je opazoval obdarovhnce in videl v njih očeh radost nad prejetimi darili, je lahko spoznal, kako veliko dobroto je sokolska četa naklonila revni sokolski deci z uspelo akcijo. Zdravo! Dve mlekarici. ski žlodec, kjer bi utegnila povzročiti ne j pri Sv. Trojici« in br. podstaroste Kram-le bolezen, marveč celo smrt. — Pokla- j bergerja za denarno podporo, kakor tudi dajmo torej tudi našim koristnim pticam 1 cenjenih trgovcev: Fr. Cvetka, K. Kir- Prva mlekarica: dajo vaše krave? Druga mlekarica trov. Prva mlekarica: prodate? Druga mlekarica trov. Koliko mleka 16 do 20 li-In koliko ga Okoli 40 li- Kakšno vreme se napoveduje. Omilje-nje mraza, v enem ali dveh dneh bo zopet snežilo. Tako pravi dunajska vremenska napoved 24. t. m. ROMAN Mariborski pomenki Inkorporadja? Po Mariboru razprav-jamo živahno o tem vprašanju. Bo - ne bo - bo? Sedaj tuhtamo in pogruntava-mo. V Ljubljani se je izvršila, v Celju in Ptuju tudi. Po Mariboru gre sledeči glas: tamkaj pa okoli in okoli nimajo »rdečega« morja. In razen tega teče po sredi Maribora v široki strugi »plavi« Nil. I »rdeče« morje 1 »plavi« Nil rada preplavljata. Gledališče. Zabevskali so, da je bilo groza. Nekaj je zaleglo. Če pojde tako dalje, bo letošnja sezona med najboljšimi. Huda kritika dobro dene. Če ne bo kaj v redu, pa spet kaj zabevskajte! Oni dan prisluhnem na Rotovškem trgu pogovoru dveh čestitih občanov mariborskih. Ujel sem: Prvi meščan: Kako lepo bi bilo na Portugalskem. Drugi občan: Na Portugalskem? Portugalci so puntarji. Zakaj naj bi bilo tam lepo? Prvi občan: Kaj bi to. Punt je punt. Nekaj drugega. Drugi občan: Ka-li?... Prvi občan: I no. Tam so uradnikom -višali plače za 5 do 100%. Ni dolgo tega, ko je bilo citati zunaj na periferiji sledeče prijazno vabilo: dobre more šmaus, pečeno prulenki, reb-hendle, kobasice. Fajn vino. To-ta »Špraha« pa ni nič kaj »fajn«. — Uboga slovenščina. V Valenci ji so pred nedavnim volili »Mis krompir«, v C o r d o v i »mis fižol«. »Mis tekstil« pa ne najdeš zlepa pod božjim solncem. V Mariboru pa jo imamo. Živijo...! Abesinija slovi po svojih »rasih«. Oni dan se je raznesla celo govorica, da je bil v »hotelu Grafu« v gostih neki abesinski »ras«. Ras sicer ni bil, pač pa abe sinski Žid, o katerem še ne vemo, kako je prišel skozi abesinsko fronto in preko italijanske meje. Abesinski rasi so vse drugačni kampeljci. Nič jih ne miče preko fronte. Tudi Mariborčani imamo v. svoji sredini »rase«. Ras-bergerje, Ras-p-ergerje in Ras-potnike. Slednjih je . . . največ. Pred Časopisno desko. Prvi občan so-občanu: Kaj praviš, ali je to prav, da so odtegnili največ tistim, ki imajo več o-trok? Soobčan: Čisto pravilno. Prvi občan: Si nor? Soobčan: Nisem nor. Ne razburjaj se. Vsi tisti, ki imajo več otrok, so bojevniki proti »beli kugi«. Čim več je teh bojevnikov, tem več morajo žrtvovati ir. dopri-našati za ta boj. Nobenega boja pa ni mogoče voditi brez penezov. Razumeš sedaj? Kupil je v Polineziji samotni, neobljudeni otok, zbral okoli sebe dvajset mladeničev in mladenk in se preselil z njimi v oceansko samoto. Hotel je ustvariti iz te skupine ljudi novo človeštvo, osvobojeno vseh nizkotnih strasti, hinavstva, zavisti, škodoželjnosti, pohlepa, laži in vsega, kar ponižuje ljudi do živali in še globlje. Ta rod nai bi se razmnožil in nekoč obvladal svet. Zato mu je hotel iznajti tudi sredstva, ki bi mu to omogočila. Nekaj časa so se začetniki tega novega rodu res pokorili njegovi volji iti se povečini tudi resnično trudili, da bi postali dobri, toda že kmalu so drug za drugim omagali. Člov-cške slabosti, ki so spale v njih, so se prebudile ter jih premagale. Začelo se je tu v malem vse tisto, kar se dogaja v svetu v velikem. Glavni izvor vsega zla so pa bile ženske. Zaradi tega je dr. Servacij Evarlst zasovražil ves nežtti spol in dokončno obupal nad človeštvom. Razgnal je svojo malo kolonijo In se vrnil v svet, iz katerega se je kmalu spet umaknil. Zgradil si je v divji samoti skrivnostni grad ter se z zagrizenostjo lotil dela na svoji iznajdbi, s katero naj bi pokončal Človeštvo. Vse tisto, kar je bilo do preselitve v ta grad, je dr. Servacij Evarist že davno pozabil. Zdelo se mu je — če se je sploh kdaj spomnil — kakor pravljica. Prihod prve ženske na njegov grad po dolgih desetletjih samevanja ga je pa sunil s kruto neizprosnostjo nazaj v spomine davne preteklosti. Pred njim se je v mislih prikazala njegova mladost tistih razvratnih, s cinizmom nazbeljenih let in pa časov, ki jih je prebil z r.ajlepšimi mladeniči in mladenkami na polinezijskem otoku. Zazdelo se mu je, kakor da se mehča led njegove notranjosti in se prebuja uspavana preteklost, zato se je zgrozil nad samim seboj. Vse to je pa bil le bežen trenotek. Dr. Servacij Evarlst je po vrtu grede zamahnil z roko, ko da hoče odgnati nadležno muho — in bilo je zopet vsega konec. Zastor, ki se je bil rahlo dvignil, je zopet padel. Vse, kar je bilo v preteklosti za njim, se je potopilo v črnem mraku. Mrlič se je vrnil v grob_________ Isto kakor dr. Servacij Evarist so doživeli v tistih trenotkih vsi stanovalci Maklena. Novo srečanje z žensko jih je vrglo iz tira vsakdanjosti ir. jih spomnilo preteklosti, v kateri je imel vsak svojo življenjsko zgodbo z žensko v sredi-; šču. Celo v žilah starega kuharja Maka-rije je hitreje zaplala lena kri. Le en sam med vsemi ni imei v preteklosti nobene zgodbe z žensko, vsaj ne take, da bi mu mogla s spomini razburiti kri. Bil je to tridesetletni Evaristov sorodnik in asistent inž. Atanazij Gal, moški nenavadno pravilnih in simpatičnih potez v obrazu, lepe rasti in tihega značaja. Na Maklen je prišel naravnost s tehnike, takoj po inženjerski diplomi, ir. se ves vdal znanosti. Prihod gospodične Apolonije Kabajeve, katero je zagledal na terasi skozi o-kno, mu ni pričaral pred oči podobe nobene druge ženske iz tistega sveta za gozdovi in gorami, zato pa se je vtisnila vanj tembolj ona sama. V srcu mu je nekaj nemirno zadrhtelo, kakor da bi se ga doteknilo krilo angela v lepih sanjah, in vsa puščoba okolja je zaživela v nepoznanih, pestrih, toplih in veselih barvah. Korak mu je postal prožen in lahek, da bi lahko preskakal jarke ir. prepade, dasi še ni vedel zakaj. Mimo njega je zavel prvi, rahli dih novega življenja, prebujenja iz dolgočasne otopelosti Evaristo-vega Maklena. Njegove temne oči so hotele v enem samem hipu vtisniti vase dekličino podoho, da bi jo ohranile kakor fotografski aoarat na plošči. Apolonija Kabajeva je instinktivno začutila, da jo opazujejo neke oči, zato se je nemirno ozrla naokoli, da bi jih zagledala, pa jih ni. Vendar je vedela že tisti hip, da mora biti v gradu še nekdo, ki ga ji niso predstavili in ga ni videla. Ko je bila z Damazom sama v svoji r.ovi sobi, ga je brez obotavljanja vprašala: »Koliko vas je v tem »samostanu«?« »Sedem,« je odgovoril Damaz in požiral s široko odprtimi očmi njeno mlado lepoto, ne meneč se za gospodarjev neizprosen ukaz. Potem ji je naštel P° vrsti imena vseh, od dr. Servacija F rista do sebe. »Kdo je najstarejši?« »Gospod.« »Najmlajši?« »Inž. Atanazij Gal.« In Apolonija je vedela instinktivno, da je bil on tisti, čigar oči so se je tajno doteknile s svojim pogledom. Sama ni vedela zakaj je vprašala: Kakšen je?« »Zelo tih in miren, le svoji znanost’ vdan.« »Mislim zunanje?« »Lep mlad moz, polne postave, črnili las, črnih oči in temne polti.. •« čemu me to vprašuje?« se je vprašal sam pri sebi Damaz in se hudomušno namuznil, se nato spoštljivo poklonil in odšel v strahu, da ne bi prišel gospodar in ga zalotil v prepovedanem zaupnem razgovora z žensko. V Mariboru, dne 24. XTI. 1935. Mariborski »Ve 5 er ni k« Jutra Stran 7. Najstarejša svila izvira iz raja. Glede početkov kitajske umetnosti v tkanju svile je znano, da izvira doslej najstarejša svilena starina iz prvega stoletja pred Kristusom. Našel jo je 'eta 1914 v pustinji Lop v kitajskem Turke-stanu angleški raziskovalec sir Aurel Steir.. Na prostoru te pustinje je baje bil nekoč po kitajskem verovanju raj Eden in odtod je potekla tudi kitajska rasa. Na tej svileni tkanini se nahajajo zmaji, razne ptice, vse prikazano in stkano z neverjetnim umetniškim okusom. O tej svileni umetnini se mnogo govori v zvezi z znano kitajsko razstavo v Londonu. Ne ostane nič. Stanko, ki je razbil šipo in ga je oče ozmerjal, prijoče k materi. Mati; Kaj ti je rekel oče? Stanko: Ali naj zmerjanje izpustim? Mati: Le. Stanko: Potem pa ni nič rekel. C£ec/es 5922 HERCEDES PISALNI STROJI najlepše božič 1 karbeutz Maribor. Glasni fig 20 Mali oglasi Razno NAJPRIMERNEJŠA BOŽIČNA DARILA so: listnice, denarnice, tobačnice. ročne, šolske, spisne in potne torbice, kakor tudi potni kovčeki v največji izbiri pri Ivanu Kravosu Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5737 LEPO STAVBIŠČE v Turnerjevi ulici na prodaj. Vprašati v pisarni Koroška cesta 2. 5893 AFR1K na veliko in ntalo dobavlja po brezkonkurenčnih cenah samo Franjo Novak. Vetrinjska 7. Koroška 8. 5709 VINO DIN 7.— prvovrstno, bufet, Pobrežje, Gosposvetska' 56. 5667 ZIMA JE TU! Vaših koles ne rabite več! Nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, poniklati, vse krog-Ijičnc ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajemčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor, Tattenhachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5568 Novozgradba, 2 stanovanja, hlev, velik vrt Din 35.000. — Hiša v mestu, 9 stanovanj vrt. 180.000. — Lepa vila, 4 stanovanj, velik vrt in parcela 350.000. — Dobičkanosno posestvo, 23 oralov. 10 giav živine, velik sadonosnik, 4 va gone jabolk, blizu mesta, 135.000 tudi obroke. — Gozdno veleposestvo, 210 oralov, les 80 let star, 60.000 ras smrekovega lesa za sečujo, 2 žagi. velika hiša in druge stavbe 1,200.000. — Dobro-idoč mlin z hišo 60.000. -Posredovalnica »Raoid«. Gosposka 28. 5921 V najem Lepo, veliko, solnčno, prazno SOBO s prostim vhodom oddam gospodični. Maistrova ul. 17-11, 'vrata 12. 59.30 Stanovanje STANOVANJE trisobno v novi hiši oddam. Metelkova 37. 5897 3 sobno renovirano STANOVANJE se odda. Vprašati pri IHebš, Koroščeva ul. 8 med 13.—16. uro._________________ 5913 ODDAM STANOVANJE dve sobi, predsoba, kuhinja in nekaj vrta za Din 350.—. Zrkovska cesta 3 (nad brodom). 5928 Službo dobi ŠIVANJE ODEJ iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeie v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koro-ška cesta 8. 5331 SPALNICE * jedilnice, kuhinjske opreme, vsakovrstne stole za takojš= nje dobave zajamčeno kupite pri Novaku. Vetrinjska ul. 7. Koroška c. 8._____________4285 ZA BOŽIČNE PRAZN1KE~ nic, krvavic, pečenic in do-nic krvavic počenic in domača zabava pri gostilni »Turist«. Betnavska 39. Pristni bizeljski rizling čez ulico po Din 8.—. 5002 HIŠA z dvema sobama in vrtom se odda v najem s 15. januarjem 1936. Vprašati Tezno 183, Stropnik. 5S94 Prodam FIKSUM IN PROVIZIJO nudimo gospodom, ki žele vztrajno in marljivo vršiti obiske privatnih strank v Ma riboru in okolici. Obvladanje nemščine predpogoj. Ofertc pod »Fiksum« na upravo lista 5921 PISALNI STROJ, skoraj nov. po ugodni ceni naprodaj. Alozij Šutnan. Krče vina, Praprotnikova 12. 5899 Kupim Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ, Lipnik na Ranci. Pesnica 5898 LISICE, kakor vse kože od divjačine kupujemo po najnižjih cenah Peter Semko. krznar. Gosposka ul. 37. t>904 Sobo išče HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice Maribor kupim v znesku Din 11.000.-— Ponudbe na upravo »Večerni ka« pod »Do 1. januarja !936« 5916 NE POZABITE na gostiino »Prešernova klet«, ker tam se točijo najboljša vina. 5925 Posest___________________ VILO moderno, od Din lOO.Ooo do 150.000 kupim takoj. Ponudbe na upravo pod »Periferija«. ____________ 5842___________ Družinske hiše okoliške od 10.000, večdružinske obresto-nosne mariborske hiše od 150.000 dinarjev, naprej. Vilo, dvodružinsko 180.000 in Park-vllo petsobno 400.000. Gostilno 190.000. Kavarno-restavra-cijo 320.000 prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26. 8908 SOLIDEN GOSPOD išče malo. čedno opremljeno sobo, z ali brez oskrbe, v bližini Vrtne ulice ali centru. Naslov pustiti v upravi »Ve-černika« pod »Poseben vhod« 5795 Sobo odda '"'■nan-TB! SOBA se ouda takoj v podnaiem. Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str.. stanovanie štev 9 5512 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Koroščeva ul 8. vrata 2. soio DVOSOBNO STANOVANJE in prazno ali opremljeno sobo poceni oddam v novi vili. Informacije Vetrinjska 6, trgovina. 5915 VELIKO SOBO s štedilnikom oddam. Pobrež-ie. Aškerčeva ul. 4. 8920 SOBO IN KUHINJO s čistim, modernim pohištvom oddam v najem. Smetanova ul. 62. 5912 GOSPODA sprejmem na hrano in .»tan, vanje. Mesečno Din 370. Židovska ul. 14, vrata 8, 5931 »ta naiiepše božično "arilo i ,1E POTREBNA VSAK DAN ČIŠČENJA, OSVEŽITVE IN NEOE. Elizabeta Ardea vam svetuje in priporoča, da uporabljate vsak dan naslednja tri vene-ciianska sredstva, ki tvorijo bistvo olepšavania v njenem znamenitem salonu: VENECIJANSKA KREMA ZA ODSTRANITEV ŠMINKE (Venetlan Clcanslne Creaml se vleze v kožne luknjice, jih popolnoma očisti ter povzroča, da je koža sladka in mehka. VENEČI JANŠKO »ARDENA« SREDSTVO ZA NEGO KOŽE (Venetlan Ardona Skln Tonic) osvežuje, krepi in beli kožo , ter povzroča, da je vselej i svetla in sveža. g. VENECIJANSKA ORANŽNA KREMA ZA KOŽO J (Venelimi Orangc Skin Fop) a, na je najboljše sredstvo za kožno staničevje, ki Ea krepi in tako obvaruje kožo in lice neprijetnih Eub. Koža ie vselej polna in gladka. Veneciianska sredstva Elizabete Arden za olepševanje nudi edini pooblaščeni prodalalec M VEHIR 5PECIJALNA PARFUMERIJA GOSPOSKA U L. 29 Ljudska samopomoč *eg. p možna blagajna v Mariboru, Grajsk trg 7 Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu ItOVGlttbru 193& Kalau Marija, zasebnica, Ljubljana Šetinc Marija, prevžitkarica, Gaberje pri Brežicah Gabrič Ivana, vdova po sodnem ravnatelju, Ljubljana Marinič Julijana, učiteljica, Sv. Urban pri Ptuju Mlinarič Genovefa, prevžitkarica, Starešina, p. Ivanjci Verčko Anton, splavar, Sv. Ožbald, p. Brezno Trampuš Franc, delavec, Loke, p. Trbovlje Breznik Georg, obratovodja, Marenberg Dečko Marija, žena čevljarskega mojstra, Štore Kancler Elizabeta, zasebnica, Maribor Kovač Ana, prevžitkarica, Paka v Sav. dol. Kriše Julijana, gospodinja, Smolnik Lappi Ivan, prevžitkar, Murščak, p. Sv. Jurij ob Šč. Osojnik Marija, viničarka, Maribor Kajnih Marija, žena učitelja in pos., Ptuj Brenkovlč Marija, delavka, Muretinci, Sv. Marjeta pri Ptuju Natlačen Ivan, Bočna, p. Gornjigrad Kežmah Matevž, prevžitkar, Št. Ilj v Sl. gor. Hrastnik Janez, prevžitkar, Sv. Lenart nad Laškim Šešerko Anton, prevžitkar, Maribor Livk Janez, posestnik, Hom. Sv. Rupert na Dol. Gerlovič Ivan, hran. ravnatelj v pok., pos., Kostanjevica Urek Anton, mizarski pomočnik, Sela, p. Kapcle-Brcžice Janžekovič Marjeta, šivilja, Samošana, Sv. Marjeta-Mošk Anderiuh Jera, prevžitkarica, Lemberg Maček Jakob, viničar, Malečnik, p. Sv. Peter pri Mariboru Jaušovec Matija, prevžitkar, Kupetinci, Sv. Jurij ob Ščavn. Feguš Jožefa, posestnica, Gorišnica, Sv. Marjeta niže Ptuja Podlunšek Marija, prevžitkarica, Maribor Ogrinc Katarina, prevžitkarica, Starilog, Pragersko Chlumsky Ana, vdova po strojevodji v pok., Petrovo selo Zolner Barbara, zasebnica, Studenci pri Mariboru Fajs Frančiška, žena prog. delavca, Studenice-Poljčane Stavhej Karl, poštni služitelj, Vojnik Doktorič Anton, davčni služitelj v pok., Ljubljana Mauko Jožefa, zasebnica, Rabeljčja vas Hvalec Barbara, prevžitkarica, Mali Okič Škrabar Cecilija, žena nadsprevodnika v pok., Maribor Klajderlč Marija, posestnica, Popovci, Sv. Vid pri Ptuju Zelenko Franc, prevžitkar, Gotnilce, p. Sv. Urban pri Ptuju Hren Barbara, prevžitkarica, Zreče, p. SFonjice Kapus Franc, prevžitkar, Nova vas, p. Lesce Pajtier Ana, prevžitkarica, Brežice Dr. Bezjak Janko, višji šolski nadzornik v pok., Maribor Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča ooctrebnina vtkuonem znesku *r Din 421.300'- Kdor ie ni član. Ljudske samopomoč!' naj zahteva biezohvezoo in brezplačno pristopno izjavo. Blagajniško načelstvo. 5903 VV VVVVT VTTVTTTTTTTT VVTTTVVVVVTVVTVTrVTTVVTTff T T T T V T T TTTVT Radio aoarati I AP0n-(i svetovne znamke || CI M Srn Dri strokovnjaku J. Bezenšeku, radiotehniku Maribor. Vetrinjska ulica 17/1. n Citaite »Veternik «« Soomnite se CMD • iP VOJIN S. RODIČ ARTIL^RISKI FORUČNIK 23. ovog meseca u 23‘30 časova posle kračeg bolo-vanja ispustio je svoju plemenitu dušu naš dragi i nikad neprežaljeni drug artileriski poručnik Vojin S. Rodič. Pogreb nezaboravnog druga če biti 25. ovog meseca u 14. časova iz privremene vojne bolnice u Mariboru. MARIBOR, 24, decembra 1935. OŽALOŠČENI DRUGOVI, Maribor Kralia Petra irg Bencin, Petrolej, Strojna, cilinderska in avtomobilska olja vse vrste tehničnih masti in kolomaz dobite vedno, tudi ponoči. Bencin na Črpalki Vesele božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka MOTOROIL MARIBOR Oglejte si «< »» pisalni stroj. Presenetil Vas bo glede svoje izborne konštrnkclje! Samoprodaja: 5914 OVAN LEGAT specijalist za pisarniške stioje, Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telelon inf. 24-34 kožuhovino veliko izbiro od najfinejše do najcenejše. Strokovno izdelano po solidnih cenah dobite samo pri P. SiMKU krznarskemu mojstru. Go- sposka ulica št. 37. 5851 Sveti! premog drva ter carbopaquet najceneje pri Vrhunc Maribor, Maistrova ul. 17 Telefon 24-36 Kupuje« svoje po* irebiilne pri naših inserentih l »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» Za radio ooslušalca kvalitetni aparat Darujte za Pomožno akcijo! Turistovski kruh PEKARNA FE1ERTAG, BETNAVSKA 43 TELEFON 28-24 Podružnica: JOSiP SKAZA preje Sirk Glavni trg Podružnica: nova vas 576« PODRUŽNICA: ULICA 10.OKTOBRA 5 Moj najbolj znani črni tuiist. rženi kruh je zelo okusen in ostane v naj večji vročini 8 do 10 dni svež in užiten NailepSe božično darilo dober radio>aparat TELEFUNKEN radio - aparati Ugodne cene! BLAUPUNKT radio-aparati samo pri Ugodne cene! Radio Starkel, Maribor, Trg svobode 6 Sachsenwerk • Radioaoara * Višek radiotehnike. Kratki, normalni in dolgi vailovi. Senzacijonalna kino skala, izenačenje fadinga v dvojno kompenzacijo. Zvočnik z mnogokrat povečanim učinkom in specialno membramo, naj novejše elektronke (Schnellheizkathode) z vsemi najnovejšimi izumi na polju radiotehnike. Zamenjava starih aparatov! Plačilne olajšave! -A RADIO MARIBOR, Glavni trg 1 Telefon 26 specialna delavnica za radiotehniko 1921 Orig. francoski Eau de Cologne parfum puder creme i. t. d. dobite po reklamnih cenah pri Aug. Žlahtič Maribor, Vetrinjska ulica 18 «844 Gostilna »Balkan sl lf' nudi za božične praznike najboljša sortirana vina, kakor muškat, renski rizling; čez ulico 2.— Din ceneje. Pojedina puranov, pečeno perutnino itd. Obenem želim mojim cenj. gostom vesele božične praznike. 5969 Darilo naj bo lepo obenem pa tudi praktično! Najprimernejše za gospoda: Srajce, kravate, pižame, nogavice, pletenine Za dame t Svileno in volneno perilo, pletenine, nogavice, svilene ovratne rute i. t. d. v res hasni izbiri in izredno nizkih cenah v Specialni trgovini Jos. Karničnlk, Glavni trg 11 N IVE A CREHE 13.— in Din 25. V hladnih zimskih dneh uporabljajte NI VB A wKRBMO proti škodljivim učinkom vremena. Zaradi eucerita. ki ga vsebuje, je vaša koža po NIVEA-KREM1 gladka, sveža in odporna. NWEAJ