NIHČE NI MOGEL SKRITI BOLEČINE
tisto usodno noc, od petka na soboto, pred tednom dni, ob enih p' TRIDESET minut, je zagorske rudarje doletela nesreča, najtežji najbolj krut davek, kar so jih slovenski rudarji PLAČALI v Konjih tridesetih letih v nenehnih bojih z naravo.
SILOVITA EKSPLOZIJA METANA, NA DELOVIŠČU ŠTEVILKA 144, V OBRATU ^OTREDEZ, 350 METROV POD ZEMLJO, JE ZA VSELEJ PRETRGALA ŽIVLJENJSKO P°T TRINAJSTIH RUDARJEV MLAKARJEVE SKUPINE.
So ^ategli piski rudniških siren •J vPiesunljivo poklicali na po-Ko so jih domačini prvič iS.shšali, so iz navade pomislili: t Pet imajo vaje.« Toda — si-^ so tulile naprej. t fedaj je bilo očitno, da se je /odilo nekaj hudega, da je spo-. J pod zemljo zagospodarila ne-v.MCa- Kajti reševalcev ni in ni j nazaj. Tudi rudarji nočne Ir^lle zjutraj niso prišli domov, v .^red vhod v Vinski rov so r/biteli svojci rudarjev, ki so ,|'j tisto noč na delu. V njih je (upanje, da nesreča le ni .j50 huda, kot so napovedovale . y6 vesti; da so njihovi očetje, ci°2je, bratje, prijatelji in znan-j^endaile ostali živi. Potem so aj’ v vedno večjih skupinah,
.Rajali tudi ostali Zagorjani in aličani, ki jih je pretresla
Ca o nesreči.
no-
Zivljenje v Zagorju se je ustavilo. Hunti so ostali tam, kjer so jih pustili rudarji, ko so zvedeli za nesrečo. Tega dne potem nihče ni odšel na delo. Tudi šolska vrata so ostala zaprta. Z vseh zgradb so vzplapolale črne zastave.
Upanje se je umaknilo, skrilo pred žalovanjem ne le Zagorjanov, pač pa vseh naših ljudi. Rudolf Frim, edin rudar, ki je preživel nesrečo, je dopoldne umrl v bolnišnici. Zvečer, po sedemnajstih urah, so izmučeni reševalci prinesli iz jame posmrtne ostanke za vselej onemelih delovnih tovarišev. Dvanajst krst so prinesli iz Vinskega rova.
Franc Marn, Karel Novak, Rafael Romih. Jože Mlakar, Franc Sledič, Sulejman Dizdarevic, brata Miroslav in Slavko Kneževič, Albin Bajda, Fr&nc Zidar. Seid Kadič, Alojz Gasior in Rudolf
V OKVIRU
Najprej znana gospodarska z&deoa: ob prehodu na noo gospodarski sistem smo uoe'lja-tudi devizno reformo. . r^ozaprao gre za začetek da-fkosežnih sprememb, ki naj bi .udi našo proizvodnjo oklju-J/e o soetooni trg. Ta oklju-c‘te°> kot je znano, pomeni Predvsem začetek še večjih Prizadevanj kolektivov za več-j0 produktivnost in rentabil-rjost proizvodnje. To izpeljati ?? seveda ni tako enostavno. ‘*ed drugim bomo potrebovali Prepej deviznih posojil. Ta po-nam bodo pomagala pre-T°ščati prve težave, zagotovila °do nemoteno proizvodnjo, .obilnost na trgu itd. Take redite smo že dobili o ZDA,
Med tistimi pa, ki te surovine uvažajo, pa je medtem takole:
Pogodbe in posojila za nakup teh in drugih surovin so sicer podpisane. Tu ni težav. Toda, vprašanje je, kdo bo uvoznik? Veletrgovec iz Beograda, morda iz Zagreba, kaj pa, če bi bil iz Ljubljane, Skopja, Sarajeva? Menda jih je sedem, ki bi hoteli biti uvozniki teh velikih količin surovin za tekstilno industrijo. (Podobno bržkone velja za belo pločevino in druge take stvari.) Nihče ni pripravljen popustiti. Prav tako kot ni tistega.(tako kaže), ki bi interesente za uvoz lahko pripravil do pametnega sporazuma.
Surovine in skomine
žJtfliji> D Avstriji in vse ka-8y bodo podpisane pogodbe o ® nekaterih drugih deželah. ‘ drugim bomo s temi de-2ami kupovali tudi surovine n Predelavo. Del posojil je inreč že v pogodbah povsem ^T^nsko določen za nakup te fci	surovine ali polizdel
0. A o, in prav o teh suro-a’1 zapisek v današnji okvir, je znano, kupujemo j } bombaž in prejo. Prav te SJ srrlo slišali, da imajo tek-^ ne tovarne že salamensko ^ inne zaloge preje. Pravijo, 2 2a nekaj tednov, največ. gof Serfaj	m'/iče ni za-
- °nd, da bodo surovine pra-casno p tovarni. Sicer smo da k ušnjah skoraj prepričani, °° Preja prišla v tovarno, k0t^e Preh pa z zadnjim vla-
Lhf/npzk, predstavljajte si ko-in I0- ki dela v negotovosti >ne °e, kaj bo pojutrišnjem. ln * Pa, če se vendarle zgodi ^in ne bi bilo? Kaj bo lu ern z nagrajevanjem po de-fto r Pr°iZDOdnostjo, izkorišče-Pirn>0 stroieri, skratka z um-š°sPodarjenjem? Oddelki ).a.^akuP blaga sicer telefoni-0 in brzojavliaio, zvedo pa
mal°-Tako je v to-
Vsi bi radi potovali o lepe tuje dežele in kupovali za denar, ki ga je priskrbela skupnost (NB). Psi bi radi pri tem zaslužili. Vse občine, v katerih so sedeži velikih uvoznikov, imajo skomine, saj gre za milijone dolarjev, torej za velik promet, od katerega nekaj ostane tudi teritorialni skupnosti.
Tako se, pripovedujejo veliki uvozniki, že precej časa prepirajo, kdo bo uvoznik in pred dnevi na tem obzorju še ni bilo videti kakšnih možnosti za sporazum. Kaj pa,^ če bi se zaradi tegale zavlačevanja skladišča zares izpraznila in bi se zares ustavili kakšni stroji? Kdo bo odgovoren? Končno pa, ali je prav, da do takih sporov sploh pride, četudi bo stvar stekla, in bo, kot že rečeno, z zadnjo ladjo ali z zadnjim vagonom vse rešeno?
Treba bo razmisliti, kako bomo stvari urejevali. Morda tako, da bo uvoznik tisti, ki bo ponudil najboljše pogoje, morda tako, da bo uvoznik'do-bil pokrite samo dejanske stroške. Morda tudi drugače, toda prakso, kakršna je, je treba odpraviti.
Zares bi bilo čudno, ce bi se ustavil en sam stroj, ker se sedem predstavnikov ne zna pametno pogovoriti.
Mitja. Švab
Frim so tisto noč zaključili svoj zadnji šilit. Samo Milan Čuček, ki se je tedaj, ko je prišlo do eksplozije, oddaljil s svojega delovnega mesta, bo, kot edini preživeli član Mlakarjeve skupine, tudi vnaprej hodil na delo tja, kjer so zaključili svojo pot njegovi tovariši.
Mrtve junake dela so zagorski rudarji položili na žalni oder v preddverju Delavskega doma. Vso noč od sobote na nedeljo in potem ves ta dan so v De-( lavski dom prihajale nove in nove skupine ljudi, da bi se poklonile spominu tragično preminulih žrtev dela.
Žalnih in pogrebnih svečanosti se je udeležilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi so bili tudi predsednik Ljudske, skupščine LRS Miha Marinko, zvezni ljudski poslanec Lidija Šentjurc, člana Izvršnega sveta LRS ing. Viktor Kotnik in Milan Košmelj. predsednik centralnega odbora sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije Stevo Bevandici podpredsednik republiškega sveta sindikatov Jože Borštnar, predsednik republiškega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev Jože Plevnik in drugi. Pogreba so se udeležili zastopniki petnajstih jugoslovanskih rudnikov ter predstavniki številnih gospodarskih organizacij in ustanov.
Težko vidiš rudarja, ki bi mu tekle solze raz obraz. Tega dne, ko se je pogrebni sprevod pomikal proti zagorskemu pokopališču, na sončno reber nad Zagorjem, so si otirali solze celo rudarji. In z njimi vred je jokala vsa rudarska dolina. Vsak najmanjši kotiček ob tej poti, vsako vzpetinico so zasedli presunjeni in objokani Zagorjani in okoličani.
Ni moč popisati vseh tistih pretresljivih občutkov in vtisov, ko je pogrebni sprevod skozi špalir rudarjev v 'svečanih uniformah, mimo več sto žalnih vencev, prišel do sveže izkopane gomile. Pred našimi očmi se je počasi pomikala žalna kolona, krsta za krsto, za vsako izmed njih je bila gruča objokanih, v bolečini
obupanih sorodnikov.
Tragično preminuli junaki dela so zdaj legli k zadnjemu počitku. Njihov spomin bo ostal vedno živ in svetal med vsemi nami, ki smo sočustvovali z njimi in z njihovimi svojci.
Ob tragični nesreči, ki je doletela zagorski rudnik, so delavski svet, sindikalna podružnica in uprava podjetja sprejeli na desetine sožalnih brzojavk, ki so jih med drugim poslali tudi pr edsednik republike Tito, tovariši Edvard Kardelj, Miha Marinko, Boris Kraigher in drugi.
Zagorski rudarji ne bodo nikoli pozabili na ponesrečene tovariše. Delavski svet podjetja, ki se je na dan zadnjega slovesa od preminulih članov kolektiva sestal na žalni seji, je družinam ponesrečenih rudarjev odobril posebno gmotno pomoč. V sklad za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev so doslej prispevale mnoge družbeno politične organizacije, ustanove in posamezniki; med drugim Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije, Centralni odbor sindikata rudarjev in drugi. Razen tega pa se je delavski svet zagorskega rudnika zavezal, da bo, dokler bo potrebno, skrbel za materialne razmere družin ponesrečenih članov kolektiva.
Pred Delavskim domom v^Zagorju se je zbrala množica Zagorjanov in okoličanov, da bi tragično
preminule rudarje pospremila na zadnji poti


f
II
m
Ponesrečene delovne tovariše so v pogrebni povorki nosili zagorski rudarji, oblečeni v svečane
rudarske uniforme
Na pogreb so^prišli tudi Miha Marinko, Lidija Sentjurc, sekretar OK ZKS Ljubljana Franc Popit
in drugi	......	-----
zelo pomembnem vprašanju, našega družbenega razvoja:
kako nadalje razvijati delavsko samoupravljanje,
T\ va dni so člani Centralnega ganizaciji. O teh problemih in re-š M sveta Zveze sindikatov, šitvah so na plenumu precej go-J—*' Jugoslavije razpravljali o vorili. Denimo ha primer: V podjetju imamo obrat, ki ima najmodernejše stroje, obenem pa tudi obrat s starimi stroji, ki potrebuje precej sredstev, da bi se moderniziral. Ali lahko v takem .	-	. -	podjetju povsem decentralizira-'
kaj storiti, da bi slehernemu mo sklade? Takšna decentraliza-proizvajalcu zagotgvili možnosti, cija bi bila prav gotovo nepravil-a neposredno odloča in se uve- na< nesocialistična in gospodar-Ijavlja kot upravljavec.	s^.0 škodljiva. V drugem podjetju
Ugotovljeno je bilo, da sta za pa so vsi obrati enako razviti. Ali sedanjo stopnjo razvoja delav- v tem podjetju lahko povsem desnega samoupravljanja in za nje- centraliziramo sklade? Tu je moč gov napredek pomembna pred- to storiti in prav je, da tako tudi vsem naslednja činitelja;	storimo. Torej: kolikor je pcd-
-	novi odnosi v gospodarstvu,	notranje enotnejše, toliko ’•
ki se odražajo v najnovejših spre- ve^ sredstev lahko zagotovi niž-membah v gospodarskem sistemu	samoupravnim organom in
in	nasprotno, kolikor je podjetje no-
-	notranje težnje, notranji tj'anje enotnejše, toliko večje bo-
odnosi in problemi v delovnih do. morale bM pravice in dolžno-kolektivih in organih samouprav- stl eentralnih delavskih 'svelov. Ijanja.	^ zadnjem času večkrat gcvo-
r-r	. .	«	,	.	, rimo tudi o tem, kako uravnavati
Ko ocenmemo doseaanjo de- in Usmerjati razvoj proizvodnih
L*™ ^ £ organizacij m odnosov v djetjih ali { tem razmišljamo, kaj bo treba še sto- uporabljati najbolj preprosto eko-nti -pri tem pa upoštevamo oba nomsko logik0t čisto ekonomsko prej omenjena čmitelja - ugoto- računic0i aH .tudi upoštevati in
uveljavljati zavestne računice, za-Sindikati so se vztrajno za- vestne činitelje itd. Pojavljajo se vzemali za spremembe v našem težnje, ki podcenjujejo ekonom-gospodarskem^ sistemu, ki naj bi sko računico. Nekateri sodijo, da zagotovile večje in intenzivnejše je ves nadaljnji razvoj gospndar-prizadevanje ter uveljavljanje stva treba prepustiti delovanju
PLENUM CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
DELOVNI KOLEKTIV
je jugoslovanska družba v malem
V ponedeljek in torek (13. in 14. marca) je bil v Beo- zbuja pri kolektivu dvome o sta- bi izpolnili proizvodne obvez-gradu plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugo- bilnosti poslovnih pogojev ter nosti do podjetja, ne bili zainte i •	•	iii i ,	zmanjšuje možnost perspektiv- resirani za to, da bi sirse izko-
. lavije, ki mu je predsedoval predsednic CS ZSJ tovans nega planiranja dohodkov in de- riščali svoje zmogljivosti in d*' Svetozar Vukmanovič. Plenum je razpravljal o dveh iz- Htve. Ce je delež osebnih dohod- lali za trg. In obratno, če vzame-redno pomembnih področjih dejavnosti sindikatov: o ideo- kov v skupnem dohodku podje- mo za obračun tržne cene, na-loško-političnem delu sindikalnih organizacij in o izkuš- tj3 stabilen, je v interesu kolek- stanejo razlike v razpolaganju z njah, uspehih in p^blemih nadaljnjega eaivoja delavskega
samoupravljanja. Referat o idelosko-politicni dejavnosti šim možnim zneskom sredstev formacije načela delitve po delu* sindikatov je prebral tovariš Ašer Deleon, o nadaljnjem doseže kar najboljšo materialno Zato bi bilo načelno sprejemljb razvoju delavskega samoupravljanja pa je govoril tovariš opremljenost in organizacijo po- veje, če bi v kolektivu sprejeli Paško Komac. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Vukma-	V *ak-ih- Plojih posta- tržne cene hkrati z »obdavčitve
novic. Danes objavljamo drugi del njegove razprave, medtem ko bomo referat tovariša Deleona in prvi del razprave tovariša Vukmanoviča objavili v prihodnji številki »Pogovorov 1961«.
ja delitev po delu gibalna sila, jor tega dela dohodka v korist činitelj napredka.
»Pri določanju poglavitnih dohodkov, ki jih dosega njihova smernic svoje politike,« je dejal grupacija, kasneje pa bodo do-v začetku svoje razlage predsed- hitela tudi najbolj produktivna
proizvajalcev,delovnih kolektivov tržišča in tako gledajo tudi na nik CS ZSJ Svetozar Vukmano- podjetja.
in komunalnih skupnosti. Se pra- odnose v delovnih kolektivih, vič-Tempo, »dela delovni kolek- Sindikati kot organizacije de-
podjetja kot celote.
Podobno je tudi s skladi podjetja. Dejstvo je, da je treba del skladov decentralizirati in prf' nesti na delovne skupnosti. i° sicer tako del skladov za gosp0'
Eden poglavitnih kompleksov dar?.ki, r,az™i problemov v zvezi z delavskim	£]*}}***£
DELOVNE SKEPNOSTI V OKVIRU SPLOŠNE POLITIKE POD1ETJA
delavskim
samoupravljanjem je ta, ki smo
potrebe standarda delavcev. Vendar se ne bi smeli vnaprej od-
vi, šlo je za to, da zagotovimo obratih in ekonomskih enotah, tiv v malem isto. kar delajo pr- lavskega razreda se še posebno ločame nnlitike irn.nndariVnii in	za nobeno izmed šablon'
sraffi-ttr fc
megljujejo perspektive. Čista nje in poslovne politike, temveč de, ker so zainteresirani za od- ^osmr'v ^olekthru?	smo°že ie ,ahko Položai ^etos tak,.da j®
terem bodo delavci, delovni kolektivi in komune — zaradi lastnega ekonomskega interesa -- nosilci gospodarskega napredka.
Novi gospodarski instrumenti, ki jih je pred nedavnim sprejela Zvezna ljudska skupščina, nam to zagotavljajo. Spremembe, za katere so se zavzemali sindikati, so torej tu, zdaj pa jih je treba uresničiti, v praksi uveljaviti in žago- cialističnih sil toviti,
da bo delitev dohodka med
ekonomska logika postaja v naši v glavnem planirati tudi delitev, no.se med posameznimi deli de- nr;*i: v Obdobje’nadalture deren- za k..... —- ------- —..
socialistični družbi, v naših druž- Brez tega ni mogoče planirati. lavskega razreda, ki se formira- traiizacije samoupravljanja, na n.e.je’ vsa sredstva za mvesti'
lit ve PDeLstvoPrieiZ-dtie kažefn	^nir^kupnosUm.01 pJfhodnf«
benih odnosih, vedno bolj kombi- Ce na- podjetje izpolni pred- i° y Procesu proizvodnje in de- traluac,ie samouprav J janja,
nacija objektivnih e^nsk* videne'^iz^e^oslovne ^d^g tud^oirtllriz^X	leto lahko postane takšna rešita
t, i«	^	• • J	1	ze. kr jo je pripravil Centralni	•	- -	-	-
v istem kolektivu zavora razvO"
možnosti, delovanja
ekonomskih zakonitosti in sub-	• določena sreHstva Va ze. Ki. JO je pripravil Centralni na nrnizvainlre 7»to " nribnia v ,slem •coieisuvu zavora raz--
jektivnega vpliva zavestnih so- nada]jno’ krepitev irielmnizacije odbor Sindikata kovinarjev - bolj L boli v ospredji nov kom- ia delovnih skupnosti. Lahko D«'
Z-	,ivpdhn novih tehnoloških “a sedanji odnosi U1SO zadovo- nlpko nrohlemov kako v okviru stane POtreDa po zaruzrtvr vse
ai, k tj t jb „ m.
podjetji in skupnostjo kar najbo tekmujej0i kdo bo več vzel s tr.
V—m! tTTO 1 ** MO	v. v v f' t V » •	•1 t’ • 1 • j-1’ KclIL>,
zisča in kako bi najbolj izkoristili rr ,	, . x , , .
neurejene blagovne odnose na	dejavnost kolektiva ne naSpratne prjmerej ko so* kolek-	.
tržišču.	zaJen»a safn0 izpolnjevanja po- tj ^ kat^rih ie'produktivnost S Uml enotami, t. j. ueiuvu,,.,. Ne.
Naslednji problem, o katerem	Pied^pm.je^dr pod povprcčjem^aLžki pa nad	>*	“-kli
so
pozitivno vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj in tudi na razvoj delavskega samoupravljanja, in
n m sUadom bo lahko razpolal nadpovprečno produktivnost, nji- ^	„} hove Sseb^ne odnZ:	^
d * tr- ,	^ hov zaslužki pa so pod povpreč- p-,	.	, tudi od časovnih obdobi.
jem grupacije. Poznamo pa tudi SpUp;‘polf>Za,Ja ^ med' gojev, skozi katera gre nasnrotne nrimere,- ko so kolek- s,ehojnih odnosov med ekonom- me(j teh kolektivov.
delovnimi TVT_ ^re torej za to, da bi s®
. .	. .„	. h _	.» poro«« „ p.«™ i,: M. «» - iiholjiev.ni, i/vljen,-	Sev
da bo delitev dohodka v gospo- n f	delavskega samo- skih pogojev njegovrb članov, za ' } k '	, d	se zavzemamo pri urejanju polo- vj ^ e l k jih'je na
darskih organizacijah res stvar upravljmja jn proizvodnih odno-	aTlaJ^ delu in neugodno vplivajo na ^i^rrskt? organtdjLTIn "a«n treba spoštovati se pra^
med posa- ^anP0gami. Z drugimi besedami, da določimo objektivna meril«'
delu in neugodno formiranje odnosov
Ponekod že govore, da * kakšnimi planiranimi sredstvi da bo razpolagal za stanovanjsko
meznimi deli delavskega
Taz' delovnim skupnostim
podjetja je treba zagotoviti pri-
°k™" •;:£$
proizvajalcev, rezultat njihovih ^"'povezovatf z vedno večjim ^eP}1« družbenega standarda, odločitev, kajti takšen način de- napredkom tehnike, avtomatiza- Kolektiv mora prav tako vedeti,
litve, kot ga danes uresničujemo, cije itd. povečuje materialno zainteresira-
posredno odloča o gospodarjenju. f J”drS°deIo* fraditev^špS	Čanje odnosov v delitvi čistega {e t«brdolo«tTob upoštevanju ^Prejemanju konkretnih skle^
dl, pa naj gredo na drugo delo. .........Kolektiv mora dohodka na osebne dohodke m odnosov med proizvodnjo, prh- neposredno sodelujejo vsi zarf
sklade. Ze dolgo se zavzemamo duktivnostjo in višino osebnih elT??I^al11’ or,ej,VeS-u°^k za medsebojno primerjanje m dohodkov v podjetju kot celoti. lekt,m vseh de?0vnih skupnost
imajo ali da bodo kmalu imeli DO lazpoiagai za sianovaiijsKo	govorimo o potrebi ,• J J Je lreDa zagoiovin pri- t h -H1 produktivnost in eko:
in nntnoč- graditev, za boljšo prehrano, za . z^e, uuigo gor onmo o poireoi, bhzno enake gospodarske pogo-__________■ x i p i •	• j nr
V obeh referatih in v razpra- Zadeva pa ni tako preprosta. De- nI°y ®dddla dd .	,
vi je bilo poudarjeno:	lavcu, ki je že deset let upravlja- skrbeti za vsestransko izobraze-
TT 1- 1	J*	It,K ver nn enkrat rečeš’ »Draoi tava- vanje in vzgojo svojih članov, za za measeDojno primerjanje m dohodkov v podjetju kot celoti. ,	i eio nin skup
Upravljanje po	»£,	zvišanje ravni njihove splošne ugotavljanje rezultatov, ki jih Napredek vsake skupnosti je tre- ,vsak Posamezni delavec. Raz«fl
»ra zamenjati neposredno samor	»ZZčkfnt ta%š strokovne in gospodarske iz- - dosegajo kolektiv! sorodnih pod- ba meriti tudi z izboljšanjem od-	bo l0fmiranJe Pos,orholj
upravljanje proizvajalcev. *	*	*ern Pa-le največkrat taks u_____,<	T«tti. verKfar’TiS>r»Va.'nnnasi	i-. skladov načeloma kar najb^J
pri 'teni'pd je še na jvečkrat takšJ nd odločitev stvar nekaj ljudi v
obrazbe,
gospodarskp
jetij, vendar se>'ta merila'počasi nosov Tiied prbduktivriostjo in uveljavljajo. Zakaj? Edem izmed osebnimi dohodki glede na prep-
adov odvisrio
načeloma kar najt , od' politike'' zviševanj®

njega razvoja. Delavski svet, v pa ne bi bilo, če bi sklenili: izko- za proizvodnjo in poslovanje, ni zad0voljivo izenačil pogojev	sKupnosti v okviru pon
poslovanja gospodarskih organi- je JKadar govorimo 0 odnosih zacij. Ta terna zasluzi večjo po- med delovnimi skupnostmi, po
ristiti moramo vse, kar smo': no- temveč tudi za standard, ztjrav-vega dobili ih kar bomo še dobili, je, izobraževanje,. oddih im razda bt s sedanjim številom delav- vedrilo. Vsi ti »resori« sodijo v Zornost vendar to not ne bi ob- j- -	•	- v
cev povečali proizvodnjo.	njegovo delovno, področje.. Ce pg širneie’govori! o niei zlasti še ?avadi načenjamo vprašanje, ali vaixia „cun	__
Na plenumu so tudi precej go- hoče kolektiv realno planirati ker semnji-posvetil del svoje vče- Je treba J™a.b za osnovo ujiho- produktivnosti zagotoviti tudi j® govorili o dolžnostih upravljav- naloge za vsako izmed teh pod- ra;šnje razprave.	vega medsebojnega obračuna trz- večjimi vlogami z boljšo tehn^.'
samoupravne oblike, nove metode cev Tovariš Kavčič je na primer ročij, si mora piedvsem priboriti '	.	.	.	ne an planske, KaiKUiativne ce- nnremn Knlpk+iv dat ocen1®
•	■	.....	--- ugotovimo ne. Pristaše ima tako ena kakor	"a'
katerem nekaj izvoljenih predstavnikov odloča, se o svojih odločitvah posvetuje ali se ne posvetuje z delavci in svoje sklepe pojasnjuje delovnemu kolektivu, ne zadošča več. Razvoj terja nove
gori osebni dohodki v prihod njem obdobju zviševali po vn«' prej določenem tempu, zasnov«' nem na gibanju večanja produ*4' tivnosti in ekonomičnosti posl?' vanja. je treba takšno gibanj®
*-* I t v- ir/ f-/ t ir/ i- ’ - ir ir ir v v i i/ ir ,	ir i/ ir	— - — — —	^	^ ^	^	/1,0	M M. v*. C- V_I/ V,	J w	» i/lA/	! I/ t ! I/ Ir *	*	. — J ,	1	— — ir r. ir. jr l i— ' •	. >.	— — — —•	jr — * —.	-	• ^ ^	_ .	,
njihovega dela, novo vsebino. V v svoji diskusiji med drugim de- notranjo organizacijo proizvod- bistveno je, da zagotovimo ne. Pristaše ima tako ena kakor ^• in v kakšnem obsee^u bo in' številnih delovnih kolektivih so že jai: »Dobro je, da tolčemo po bi- nje in delitve, ki bo omogočila taksne poslovne pogoje gospo- druga metoda, tako ena kakor ves^*ra] r]a ZR(T0tovil možn^ vznikle takšne nove oblike samo-	rokratizmu, po nerazumevanju,	maksimalno izkoriščanje materi-	darskih	organizacij ki bodo	pri-	druga imata dobre in slabe stra-	za	Pi,sn,jraT10	novečanie	osebni
upravljanja, kot so na	primer	po položaju upravnih organov in	alnih in človeških sil ter dose-	Peljali tega, da bodo iz	raz-	ni. Zato	bi ne bilo treba vnaprej	^0]^]]^ v	skladu s to oce^°
zbori ekonomskih enot, v katerih, tak0 dalje, toda, ko človek poslu- ganje kar najboljših učmkov. In Pk in ravni doseženih dohodkov kategorično sprejemati nobene	• določi velikost in razp0'
VSI delavci ekonomske enote od- ba te razprave, zlasti v sindikatih, drugič, tako ustvarjena sredstva odsevale razlike v produktivnosti izmed njih. Nekaj je treba vzeti refjjjev sk]a(jov ločajo o VSEH skupnih zadevah, dobi vtis, da se preveč enostran- mora razdeljevati na. ekonomski m ekonomičnosti poslovanja. Ce iz ene, nekaj iz druge, pri tem N _	. a ' j.,.. ctia(lov'
Te oblike ali organe sicer različ-	sk0 borimo na tej fronti proti bi-	in družbeno najbolj smotrn na-	to dosežemo nam m treba biti v	pa upoštevati, da so odnosi med	skiiP'
no imenujejo, vendar je njihov	rokratizmu, proti centralističnim	čin, določiti mora jasne, objekti-	skrbeh ce bodo nekateri kolek-	delovnimi skupnostmi določeni	'	.	tako
namen isti: omogočiti proizvajal-	težnjam in da pri tem preveč po-	vizirane kriterije za formiranje	tiv, ustvarjali večja, drugi pa	na način, ki najrealneje izraza	‘	ji	, _	šahW,e I«s'
cu, da se uveljavlja kot	uprav-	udarjamo samo pravice, ki jih	posameznih skladov, namenjenih	manjša	sredstva za osebne	do-	njihove	razlike v ravni produk-	”*	f/. wf„ft	H^HanHh	mtVil j«
Ijavec. Delavec, katerega	osebni	imajo aU jih morajo dobm de-	vsem naštetim potrebam.	hodke-	.Taksnp razl>ke .b,>do	tivnosti	in ekonomičnost, in ki	"‘j	°d0ftba"t,h
dohodki niso več odvisni samo od lavcL Sodim, da moramo, zlasti v Prvi problem kako dolo- vsebovale nevarnost, za odnose spravlja sredstva delovnih skup- trella vrec' meri staro saro- N -njegovega dela na delovnem me-	razvoju takšnega delavskega sa-	čiti merila za globalno delitev	znotraj delavskega razreda, tem-	nosb v neposredno odvisnost od
stu, pač pa tudi od gospodarskega	moupravljanja, kakršno ima-	čistega dohodka na osebne, do-	>ec bodo delovale kot moc.no gi-	teh cm,tel|ev. Kako bomo to sto-	d0	izra7a	u,tvarialna	nobuda
uspeha skupine, v kateri dela in	mo danes in kot ga bomo imeli	hod£ in na sklade? Kateri'ele-	balo nadaljnjega napredka, kot	r,l, konkretno pa je odvisno od	ti°^Zlf0S^ihJl	udi	Premih
uspeha celotne gospodarske or-	jutrU boIj kot doslej poudarjati	mente mora kolektiv upoštevati	spodbija podjetjem, k, zaosta-	položaja v vsakem podjetju. Ce	^	la	^tvar
ganizacije, vedno bolj odločno za-	doižnosti in ne idealizirati neke-	pri določanju teh kriterijev?	•'a'°- dacbodo odl°“eJe krfI,,la	"amrec sprejmemo za obračun
hteva, da neposredno odloča tudi ga anonimnega delavca ali obrat, pntrebno in mogoče ie sore- naprej' -Sem ?a takhno Pot’ ne . ekonf,rnskl.mi enotam, no-o vsej uporabi sredstev, o vsej	ki mu je bojda samo treba	j^i rnerilo da kolektfv ugotav-	Pa za reševanje tega problema z	trame kalkulativne. cene. ki se
proizvodnji in potrošnji, o vseh	Aati pravice, pa bo vse najboljše,	g’ Tvo^e rez ul lX glede -»	raznimi dodatnimi prispevki. Sle-	razlikujejo od tržnih, b,
na bodo nova merila? Pri odl?^?' nju o tem bo zdaj lahko Pr*sL do izraza ustvarjalna pobuda.®, tisočev delovnih ljudi. Prepin«_ ni smo lahko, da bosta ta ustv&L jalna pobuda in praksa spravl. v ospredje boljše in prikladna
odnosih v kolektivu. Njegov inte res se ne začne in konča samo pri
____rezultate glede na
pa bodo sami našli najboljše od- prejgnje obdobje, primerja, ločitve. Ni vedno tako. Dobro je, kakšno razmerje med produktiv-nagrajevavju, pri tem, kako bodo da deiavci govore, da povedo svo- ]10stjo in osebnimi dohodki je razdehh finančni uspeh, pač pa je mnenje, da kritizirajo. Toda ni dosegal prej in kakšno zdaj, da je redno bolj zainteresiran Uidi, samo dovoij reči, dajte pravice! se more na temelju tega orienti-kakšni bodo odnosi v podjetju, problem nadaljnje decentralizaci- ratj pri Up0stavljanju novih so-kdo bo ljudi sprejemal na delo in je je čredno važen za razvoj pro- razmerij za prihodnje obdobje. kdo jih bo odpuščal, kdo bo po- iZV0dnih odnosov in prav ta pro- prj (em -je seve;da treba upošte-
herno dodatno
.. ..	kolek- (Nadaljevanje referata tov.
obdavčevanje tivi ekonomskih enot, potem ko	manoviča na 3. strani)
proizvodnje, predi be v stopnji . oj
stavUal preddelavce in mojstre ces terja razumevanje dolžnosti, vati večje spremembe v pogojih tn tako dahe. Ne gre torej samo aktivno sprejemanje dolžnosti in	...
za decentralizacijo, za prenašanje tako dalje.«
pravic in dolžnosti z višjih orga- j0 je nekaj vprašanj, o kate-vov na nižje, temveč zd uveljav- rih so govorili na nedavnem ple-Ijanje nečesa novega, novih odno- numu Centralnega sveta Zveze sov v proizvodnji in v upravlja- sindikatov Jugoslavije, nju.	Zdaj gre za to, da sindikalne
Hkrati pa ta proces odpira šte- organizacije budno spremljajo	ki iih ta ‘domine nove probleme, terja nove ves ta proces, ga usmerjajo in	jn odnose 'med višine D
rešitve, ki jih je moč najti le v vsklajujejo težnje proizvajalcev- dllkt'jv’nosti in oSebmh dohodk
■m » /-to o vi/-»W « ♦* p L-1 /-»v«_ rsri 1 n/o/ogin I nois	. ••
ivsem spremem-stopnji . opremljenosti s sredstvi za proizvodnjo.
Ni pa dovolj, če podjetje gleda samo sebe. Zanimati se mora tudi za dinga podjetja, zlasti za sorodna, ter ugotavljati in pri-
vsaki posamezni gospodarski or- odločevalcev.
DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 s List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB
OTtEJUJE CTREDNlSra ODBOR:	DORNIK PETER GAŠPERŠIČ
SONJA, MAVER MILAN, TRINKAUS VINKO, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER
List Iznajo v ureoniSKi povezavi t -Radom- - Naslov uredništva tn uprave: Ljubljana Kopttarleva ul. 2 postni predal S13-VI. telefon uredništva: 33 722 tn 30 672 - RaCun pri Komunalni bank) v Ljubljani št 600 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina Je' Setrtlefna 250 polletna 500 In letna 1000 din - List tiska CŽP -Lludska pravica - - Poštnina plačana v gotovini
ro-ov.
Vsak kolektiv naj določi svoje mesto na lestvici sorodnih podjetij. Ce kolektiv ve, kakšen dohodek ustvarja po enoti vloženih sredstev, kakšen je njegov dohodek na delavca, kakšni so osebni dohodki delavca itd., potem te podatke lahko primerja s podatki iz sorodnih podjetij in na temelju tega oceni, koliko bolje ali slabše dela kakor kolektivi njemu sorodnih gospodarskih organizacij. Podjetja, ki zaostajajo. bodo našla v takih primerjavah spodbudo, da bodo hitreje krenila naprej ter za začetek dosegla vsaj povprečno raven produktivnosti in osebnih
cc.i?
NA INDUSTRIJSKEM TIRU Pravzaprav bi bilo še najmanj škode, če jih povoziva!
Karikatura: MILAN MA VEH
KAJ SO SKLENILI NA OBČNEM ZBORU V NEVERKAH?
NAJPREJ OBRATNI SVETI
^ Naša največja perutninarska farma nima delavskega dvomni uspehi farme so sadovi pri- prezrl tudi omenjenih slabosti, delavcev, ki skrbe za več kot 100.000-glavo jato kokoši po zadevani vsega kolektiva, od vodil- ločno je začrtal nadaljnjo pot delavce, ki skrbe za več kot 100.000 glavo jato kokoši po nih inženirjev do deIavcev v kate- lekti™	;-x “
Od-ko-
Sindikat je namreč predla-rem koli oddelku.	gal, da bi — kot to dopuščajo prano Ui	j ,• ,	-	,,	,	*.	.	- * Ali bi lahko bili ti uspehi večji, v0a zavoda — takoj uvedli ekonom-
L _ Dlla tuttl denarna spodbuda. Uvedli naj bi nagraje- ali bi lahko kolektiv hitreje in laže ske enote in izvolili obratne svete vanje po delu. Kolektiv farme želi organe delavskega premagoval težave, ki jih dnevno ekonomskih enot, upravljanja. Za razliko od ostalih, bodo pričeli graditi te
N,	'	--------------£5,*«-* , vr
casu. Razen dolžnosti so potrebne tudi pravice, odveč pa
organe od spodaj. Najprej bodo izvolili obratne svete.
Nekdo je dejal,
“inska farma »Kras-Pivka« (v Ne- košnjakov več kot 140.000 kokoši, erkah) več obiskovalcev kot Po- sodobna valilnica, v kateri so lani venska jama. To je vsekakor pre- zvalili 363.000 piščancev. Kokoši na •rano, čeprav resnično radi obisku- tej farmi so lani znesle več kot JeJo to farmo, še ni dolgo tega, ko 3,700.000 jajc, od katerih so lep del j3,naši strokovnjaki obiskovali po izvozili v tujino. Pod okriljem te
ki naj bodo ne-
pbrajajo delo in naloge? Ali bi lahko posredno odgovorni za njihovo de-z boljšim delom ali z boljšo orga- Io- Dosledno je treba uvesti nagra-nizacijo dela zvišali razmeroma jevanje po delu, tako da bodo de-
i- .-"S" !“! i” « "«»)hnem
upravljanju farme in kakšne odgo- dohodkov, iti osebni dohodki naj vornosti lahko prevzame na svoje bodo odvisni od uspeha, tako posa-rame?	meznika kakor ekonomske enote.
Vse to so vprašanja, o katerih Obratni. sveti naj bi razpolagah z —	w.loxwv«xi	v lujuiu. ruu okriljem te sta začela razmišljati kolektiv in določenimi sredstvi in naj bi jih
Gone farme v inozemstvu, zdaj pa	farme dela Srednja perutninarska	njihova sindikalna organizacija.	vlagali	v	tisto, za	kar	bodo	delavci
Ji perutninarji prihajajo v Never-	šola in znanstveno-raziskovalni od- Zaradi zadnjega vorašanja sem	Sa^?1	preSodl1’	da	3®	najbolj6	za
m veubolsrat ne verjamejo svo-	sek, od katerih si veliko obetajo vsi	dolžan kratko pojasnilo. Do sredi-
•m očem: v izredno kratkem času jugoslovanski perutninarji. Farma	___:___________t_________ ko tudi vodstvo zavoda tako, da bi
!* tu nastala največja kakošja far- -pa še ni dograjena, še in se jo p
a v Evropi. Samo lani so inve- večujejo, med drugim bodo ob njej njj nakar” ie'Te ^nedograieno^pod-	K0™lslle’ aa Pnmer za spre-
di 1 na,-tej farmi 300 milij°nOT zgradiIi ^di tovarno močnih krmil. jeJtje dobilo status zavoda Tudi v .ln.°dPust delavcev, disciplinsko “•narjev (in skoro toliko dotlej) in Vzporedno z rastjo farme je ra-Sradili približno 17.000 kvadratnih	slo število zaposlenih. Pred 18 me-
etrov strehe za kokoši, dokončali	seči, ko je bil ustanovni zbor sin-
2moir-ŠČet-ZaisnP^aSCe ^ lenn0	dikalne podružnice, je le-ta štela 52	ve> ki jih ima mIad koiektiV; iahko
•hogljivostjo 2a0,000 komadov. Da-	elanov, danes jih šteje blizu 300. Ne-	trdim> da ni izkoristil tistih mož-
nosti, ki jih je imel. Zavod vodi
dolžan kratko pojasnilo. Do sredi-
Farma ne minulega leta je imela farma v obratn. deIavski syet. ustanovilj o- Neverkah status podjetja v izgrad- svoje, komisije> na primer za spre.
jem in odpust delavcev, disciplinsko
,	„	, , , komisijo, komisijo za nagrajevanje,
tem, da tako rečem, novem .obdob- tako da bi $e vodilnj strokovnjakj
ju, se kolektiv m megel uveljaviti. lahko bo!j posvetili bodisi Upoštevajoč vse posebnost! m teza- stveno raziskovalnemu delu ali or-
V MOSTAH U G O T AV L J A J O:
T0PIE MALICE SO ZDRAVILO
upravni odbor, v katerem je večina predstavnikov kolektiva. Ta odbor se je redko sestajal in kolektiv ni bil obveščen o njegovih sklepih in
ganizaciji proizvodnje.
Na prejšnjih sestankih so se člani podružnice že začeli pogovarjati
o teh stvareh, žal pa niso spregovorili o tem tudi na občnem zboru. Vendar to ne pomeni, da bo novi
Se tisti delavci, ki so si nosili doma kuhana jajca ali ješprenj, v katerega je stopil doma vzrejeni prašič, so se navzeli no-“e navade: v tovarni si kupujejo ‘°Plo malico.
V kateri tovarni? V vseh tovarnah, kolikor jih je v občini Moste (Ljubljana) in tudi v manj-podjetjih. Menda imajo Moste Ofitnat v številu obratnih kuhinj. Podjetij je triintrideset, obratnih *uhinj pa samo deset manj. Ce-Prav so večinoma slabo opremlje-V-e, je hrana dobra in se ji de«-avci ne bi hoteli odpovedati. Si-Cer Pa tudi vodstva ne godrnjajo nad stroški, ki jih imajo s kuhi-Vfami. Ob zadnjih zdravstvenih Pregledih se je namreč izkazalo, ®a zlasti tisti delavci, ki se vo-na delo, manj bolehajo na Prebavilih kakor nekdaj. Vozačev pa je precej v moščanskih pod-letjih. Zelo se je omejilo tudi stevil0 obratnih nesreč, do kate-je cesto prišlo zaradi pomanj-*'-Hve prehrane med delom.. Tretji 'nočan adut za obratne kuhinje in :°Ple malice pa je povečana pro-zvodnost. Kaj več si skorajda ne * mogli želeti.
, Zato so tudi v vseh moščanskih *°lektivih pozdravili predlog ob-
činskega ljudskega odbora, naj bi
o njegovem delu. Organov delavske- odbor, ki bo skušal predloge dosega upravljanja ni, sindikalno orga- danjega izvršnega odbora uresničiti, nizacija pa jih ni nadomestila s ostal sam v svojih prizadevanjih, svojo aktivnostjo. Sistem nagraje- sai Prav gotovo ne bo nihče molčal, vanja je bil do kraja nedodelan, na ko bo v ekonomski enoti stekla raz-zadnjem občnem zboru podružnice prava o konkretnih vprašanjih, ki so ga ocenili kot mezdni odnos, ki bodo terjala neposreden odgovor. V sloni na plačevanju po času. Potre- ekonomski enoti bo »merodajno« be so terjale delo tudi mimo delov- mnenje slehernega, od odločitve pa
skuvnimi mn*mi znradih velik nega časa in iz nerazumljivih vzro- bo odvisno tudi delo, uspeh in za-obr^^žbZe prZane U U kov je nastal spor zaradi plačava- služek vsakega posameznika. Zato poleg glavnih obrokov pripravljal nia nadur- T° je slabilo odnose v Pa Je prav, oa bodo pričeli uvajat, že tople malice za vsa podjetja, kolektivu, sledili so disciplinski delavsko upravljanje »od spodaj«, Nekaj bo pač treba žrtvovati, da prekrški, ki jih je bilo težko zaje- kob0 pa čas pa se bodo lahko se bodo znebili skrbi v zvezi s zitl-	adl Pogovarjali o svojem sedanjem
kuho. In to ni malenkost, če je V takem vzdušju se je vršil prvi ,usu a ^ zav°d ab podjetje.
rni 7hor i™ iictanmnt™!	Nobenega razloga pa m, da bt za-
obrat družbene prehrane. Verjet- nanj in razen uspehov zavoda ni	D. D.
no ga bodo kmalu zgradili, ker je občinski ljudski odbor zainteresiran zanj.
Kaže, da bodo v novi skupni kuhinji poskrbeli tudi za dietike.
Zdravstveni dom Moste se že zdaj poteguje zanje. Z anketiranjem je namreč ugotovil, da bi se 64 % želodčnih in drugih bolnikov hranilo v obratu družbene prehrane, če ne .bi bil preveč od rok in če bi bile cene zmerne. Anketa seveda ni zajela niti vseh registriranih bolnikov, kaj šele neregistrirane, vendar je dovolj zgovoren opomin, da je treba misliti tudi na dietike pri urejanju družbene prehrane. Verjetno temu ne bo nihče nasprotoval, saj so jim
Sodobne kmetijske obrate radi imenujejo »tovarne brez streh-«, toda naše velike perutninske farme so res prave tovarne, ki jim tudi streha ne manjka. Z »Industrijsko« vzrejo piščancev in kokoši bomo lahko zadostili rastočim potrebam domačega trga, pa tudi več perutnine kot doslej bomo izvažali v tujino
Gradbeni stroški na razpotju
bankovec, podčrtuje nadaljnji postopek zadruge v odnosu do in-
PRVA POT, ki smo jo hodili doslej, kaže na vrednost prvih so bila neprimerno dražja, enovrstne hiše, ki velja — 3,800.000 din!	stanovanja drugih pa cenejša in
nmtr 4	j;	___,____________. četudi gre beseda o popolnoma teresenta za stanovanje. Intere-
DRUGA, novejša pa tudi sodobnejša pot, nas opozarja enakih stanovanjih enakih povr- sent namreč lahko da svoj dinar na vrednost enake zgradbe, ki stane le 2,600.000 din!	. .	.
Izbire pravzaprav ni, saj je odločno na dlani: cenejša stanovanjska gradnja — hitrejše reševanje stanovanjskega problema.
Tako trde v Celju! Trditev je in znal. Mnogi so potrpežljivo dosedanje izkušnje s toplimi ma- osnovana na izkušnjah, saj je sta- čakali, da jim je dala stanovanje licami dokazale, da je pravilna novanjski problem stara nadlega, družbena skupnost, delovni ko-prehrana zdravilo in vir večje ki nas spremlja že dolga leta. lektiv, tovarna; nekateri so še delovne sposobnosti.	Vsak ga je reševal, kot je vedel sami lotevali gradnje. Stanovanja
Kolektiv - družba v malem
Nadaljevanje referata tov. Vuk-. manoviča z 2. strani)
j* rešitve, kot bi jih mogel pred-‘^•ti in predvideti kdorkoli iz-ed nas> ]ja]1jco Upamo, da bodo L 1 tem upoštevali razne znan-0l'eae metode za upostavljanje hosov med vrednostjo posa-, eznih del (analitična ocena de-]bVrbh mest ipd.). Konkretno de-jaev delavcev na posamezna de-WPa naj prevzame kolektiv de-
>s “e skupnosti, ki naj prepusti USt 11111 delavcu možnost, da se ], ak° kadar koli poteguje za
atero koli delovno mesto.
Hg ^.a pravica delavcev in delov-Yi skupnosti daje skupno s pia-sprejemanja na delo in od-l^scanja kvalitativno novo obe-notranjih odnosom ljudi v Pol - jih. Bistveno se spremihja va;°fj proizvajalca. Ce proiz-p talej p0 svoji delovni skup-D neposredno odločajo o pro-“lii nji’ 0 deBtvi, 0 sprejema-tal na del0 in odpuščanju, o 0 P°reditvi na delovna mesta in t0 Sen drugih zadevhh, - potem iirnjieni dokončno opustitev Wr -k odnosov. To spodrezuje pkenine raznim nesocialistič-pj Pojavom v podjetjih; zdaj $amVeo objektivne možnosti za cijo°Vcdio> protekcijo in korup-
seVp .naraščanjem pravic pa se dela a stopnjujejo tudi dolžnosti Vp/^ev. Veča se njihova odgo-ter °si pred , kolektivom, v ka-ip 111 delajo. Nediscipliniranost Hi}f Vršno izpolnjevanje delov-krgj/1®!0!? poprijemata značaj itd
ker slab delavec zmanjšu-
r>ov ‘Nizke ljudi, s katerimi je do l-Zain P1’ delu. Nedvomno bo-v Sv°. ktivi zaostrili merila in slabihJl SIedini ne bodo marali si k ji Posameznikov. Prizadevali kat p °-’ se jih znebijo. Sindi-hjainaJ ne nasprotuje takim tež-■ Paziti pa mora, da ne bo
pretiravanja in nehumanega ravnanja. Posameznika, ki ne more takoj ugoditi zahtevam po stopnjevani samodisciplini, ni treba že prvi trenutek odstraniti iz kolektiva. Sindikalna organizacija naj se potrudi, da takega človeka spravi na pravo pot, da vpliva nanj in ga prevzgoji.
Na temelju novih odnosov pri delitvi torej nastopajo nove oblike samo.upravljanja, razvijajo se novi medsebojni odnosi med ljudmi. Kakšna je v tej luči vloga tehničnega aparata?
TEHNIČNI APARAT POSTAJA SERVIS KOLEKTIVA
Z nadaljnjo decentralizacijo samoupravljanja in s krepitvijo novih medsebojnih odnosov v kolektivih vloga tehničnega aparata bolj in bolj izgublja obeležje oblasti nad ljudmi. Spreminja se odnos proizvajalca do tehničnega kadra, hkrati pa tudi tehnični kader spreminja svoj odnos do proizvodnje in proizvajalca. Sistem notranje delitve strokovnjake neposredno spodbuja k čimvečji skrbi za boljšo organizacijo proizvodnje. Zainteresira jih za kar najtesnejše sodelovanje z neposrednimi udeleženci proizvodnega procesa. Razvija se odnos obojestranske zavzetosti za večji uspeh.
Vzporedno z ukinitvijo možnosti, da bi strokovni aparat odločal o tako občutljivih vprašanjih, kot so sprejemanje, odpusti, razporejanje na delovna mesta itd., izginja pri proizvajalcih občutek, da je strokovnjak »oblast«. S krepitvijo sistema, ki smo ga začeli graditi, bo strokovni aparat podjetja bolj in bolj v položaju strokovnega servisa, ki naj streže delovnim skupnostim in skrbi za nekatere zadeve, ki so v korist vsem delovnim skupnostim.
V	nekaterih naših podjetjih so začeli naglo izginjati, ko smo naletite na pojav, da posamezni začeli spreminjati pogoje proiz-voditelji organov samoupravlja- vodnje in delitve, ko so se na nja in družbenih organizacij po- temelju nove delitve začeli spre-gosto zavzemajo stališča v ime- minjati odnosi v podjetjih in ko-nu svojih organizacij, ne da bi munah, To je torej prvo podroČ-se posvetovali z njimi. Takim po- je, na katerem lahko kolektivi javom je odklenkalo. Ne bodo se pričakujejo pomoč sindikata, mogli več obdržati ne glede na Spremljati moramo probleme, ki to, da jim ponekod dajejo »de- nastajajo v praksi, proučevati mokratični« videz s tem, da v njihove vzroke in se z odstranje-njih sodelujejo predstavniki vanjem vzrokov boriti za od-družbenih organizacij in tudi sin- pravljenje posledic. Pri tem se dikata. Nihče ne bo več mogel ne bomo borili sami, temveč mo-govoriti v imenu sindikalne or- ršimo pritegniti tudi druge sile, ganizacije, če njegova stališča razne ..strokovne ustanove, inšti-ne vsebujejo mnenja in teženj tute, družbene organizacije itd., članov. Ljudje in praksa bodo pri vsem skupaj pa sodelovati z takega človeka demantirali že na organi državne uptave.
prvem koraku, zakaj ko proiz- Druga oblika pomoči, ki jo vajalci v praksi začutijo tesno kolektivi upravičeno pričakujejo povezanost med delovnimi rezul- od nas, je pomoč pri usposablja-tati in zaslužkom, jih ne more nju delavcev, da bodo kar naj-nihče več prisiliti k sprejemanju bolje ustrezali dolžnostim nepo-stališč, ki niso v skladu z nji- srednim proizvajalcev in nepo-hovimi resničnimi interesi.	srednih upravljavcev, t. j. sve-
V	tej zvezi naj povem še ne- t07ati.Pri posameznih zapletenih kaj besed o nalogah in metodi ^apjah, prenašati napredne
delovanja sindikata. Zdaj je v 'zku*nje 12 ,enef? P?djetja / modi »parola«. Nekateri pravijo: drUA°’ nasprotovati poskusom da
»Pusti kolektivu, naj sam dela. bi kdor koli kršil pravice delr-
bo že prišel, kamor je treba.« ceV Posameznih kolektivov Sprejemanje takega stališča bi . Pra-V° moc ^dikata Pokaže-demobiliziralo sindikate in jih
£H S= SFFfP?
demobiliziralo sindikate in jih J° ^ Je akcije, ki jih neposred-spravilo na pot pasivnega opazo- "° //J,8'3’ teiPv.ee tU,d' dJdstvf-vanja. Da. kolektivom je treba daXko,sProz! Jn P"te£!8 vrs?° pustiti, da odločajo samostoino. dr8XJ,h čmiteljev k resejanju ne smemo jim vsiljevati stališč PrJJ?mov, na katere opozarja-in sklepov, vendar jim tudi ne JO delavci. Zato razgibljimo vse smemo odreči pomoči. V čem je dr“ 0J e cln!t8lJe’ kl,P1am lahko pomoč, ki jim jo lahko zagoto- PomafaJo P« tem velikem delu, vijo sindikalne organizacije in Pn Jem kvalitativnem skoku v vodstva?	novo razvojno fazo samouprav-
. v	Ijanja proizvajalcev, romagajo,
Vsakdo ve, da se že vrsto let da ho samoupravljanje zares po-borimo proti nekaterim pojavom, stalo pravica in dolžnost vsake-vendar jih ne moremo povsem ga proizvajalca, da bo začel vsak zatreti. To nam ne uspeva zato, delavec razmišljati o usodi pod-ker te pojave porajajo določeni jetja, v katerem dela. Ko bodd objektivni materialni pogoji, po- sto tisoči mislili z lastno glavo in goji gospodarjenja in delitve, samostojno odločali o svoji usodi, Negativni pojavi, ki jih imam v bo odveč sleherna skrb za re-mislih — primerov je dovolj — zultat njihovih sklepov.
šin in enako sodobnih.
Zakaj?
Odgovor je dokaj preprost:
posameznik je sam prispeval, bodisi v gradbenem materialu (les, kamen, doma napravljeni zidaki...), bodisi z delom (sejal je pesek, mešal malt d, polagal je strešnike...). Na ta način je prispeval h gradbenim stroškom — 1,200.000 din!
skupnost pa je morala drago plačevati gradbeni material, še draže nepregledno vrsto obrtniških uslug in težaških opravil. Njo je stala gradnja 1,200.000 din več in ni gradila zavoljo tega prav nič boljših, sodobnejših stanovanj.
Tega preprostega odgovora si marsikje pri nas še ne znamo razložiti. Pravimo — dinar je dinar in je vseeno, ali ga izročim kot plačilno sredstvo, ali pa, če ga ustvarimo z delom! V Celju so si preprosti odgovor drugače razložili. Pred kratkim so na pobudo Občinskega sindikalnega sveta ustanovili STANOVANJSKO ZADRUGO »DOM«, ki je nedvomno prva tovrstna organizacija pri nas. Njena naloga je:
pospeševati ceneno stanovanjsko gradnjo s pomočjo interesentov, podjetij in občine.
Poslovanje zadruge se odlikuje z nekaterimi posebnostmi:
■	sama, po lastnem preudarku, razporeja sredstva iz občinskega stanovanjskega sklada,
■	ustanavlja v podjetjih in ustanovah tako imenovane stanovanjske sekcije, ki so temelj njenega članstva,
■	organizira izdelavo načrtov, predvsem tipskih,
B smotrno nabavlja gradbeni material,
B izbira in določa lokacije,
B sodeluje z urbanisti.
Zadruga danes dograjuje 96 stanovanjskih enot, letos pa jih bo izročila lastnikom še nadaljnjih 170.
Njeno poslovanje je enostavno:
Interesent plača za vpisnino in članarino 6000 din. Zadruga se z njim dogovori, kakšno stanovanje želi, kje in kdaj. Nato mu razloži pogoje. Za takšno ali drugačno stanovanje mora prispevati določeno vsoto (glede na njegove osebne dohodke!), del gradbenih stroškov krije njegovo podjetje ali ustanova (s kreditom, katerega višino določi delavski svet!), ostanek (tudi 5 0%/) pa prispeva h gradnji Zadruga iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada.
Zmotno mnenje nekaterih, da je dinar vselej le kovanec ali
v obliki opravljenega dela (pomaga mu lahko kolektiv, n. pr. z akcijo pri izkopu temeljev!), lahko prispeva v materialu (tudi tu mu lahko pomaga kolektiv!).
Takšen način poslovanja Zadruge zmanjšuje gradbene stroške in se približuje tisti vsoti, ki jo je, po izračunih sodeč, porabil posameznik, če je sam gradil.
POTEMTAKEM - 1,200.000 DIN MANJ!
To približevanje pa kaže pot, ki jo bo morala slej ali prej ubrati naša stanovanjska gradnja, sicer ne bo prišla daleč!
To so prvi obetajoči koraki. Delovni program sili dalje! Zdaj je na vrsti organizacija štednje, hranilne službe.
Razumljivo je, da danes lahko dobi kdorkoli kredit v banki za nabavo avtomobila, televizorja in podobno; za gradnjo stanovanja ga ne dobi nihče. Banka kreditov za stanovanja ne daje iz več razlogov: ker gre tu za večje vsote, ker je danes stanovanje še zmerom najbolj iskano blago, ker je nevarnost, da bi s krediti za stanovanja (kredit v celoti!) uničili našo kreditno sposobnost in bi ustvarili kaos v odnosu ponudbe in potrošnje.
Lotimo se oprijemljivejšega načina zbiranja sredstev:
hranilna služba, štednja z opredeljenim namenom.
Zbiranje privatnega dinarja, ki seveda ne bo smelo ubrati poti žalostne kronike Zavoda za stanovanjsko gradnjo v Ljubljani, si bo moralo naložiti takšno breme, kakršno bo lahko preneslo.
Občinsid stanovanjski sklad, in četudi je v rokah Zadruge v Celju, je vsekakor omejen. Z njim je torej omejeno tudi število gradenj na leto. Meje sklada pa lahko raztegnemo s smotrno štednjo denarja, ki ga hkrati že tudi obračamo. Edino tako bi lahko gradili več. Cim več bo prihranjenega denarja in čim več bo interesentov za hranilno službo, toliko gospodarnejša bo Zadruga pri obračunavanju sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo.
To za sedaj pri Stanovanjski zadrugi »DOM« v Celju še ni uresničeno. Je pa že misel, ki tiplje za možnostmi realizacije. Odlična pomoč pri tem ji bo lahko že dosežena pocenitev gradenj, urejeno sodelovanje s posamezniki, predvsem pa vzorno gospodarjenje z zaupanimi sredstvi, ki jih bo Zadruga že letos prelila v 266 novih stanovanjskih enot.
D. KRALJ
KALEJDOSKOP
| •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■n*
> j	i 'v >-.v.••
Dvajset rdečih noskov se je zgnetlo v slabo zakurjeno sprejemnico, učiteljica pa je stopila v kuhinjo. S pozdravom je razložila željo:
»Nekaj juhe nam dajte, da se bomo ogreli!«
Upravnik jo je vprašal, kdo so. Ko je zvedel, da so šolski otroci na izletu, je skomignil:
»Kot bi rad, ne smem! Mi smo delavski dom oddiha. Zakon nam prepoveduje prodajati priložnostnim gostom. Poiščite si kakšno gostilno!«
Kje pa je na Pohorju sploh kakšna gostilna, saj so vsepovsod sami domovi. Učiteljica je bila v skrbeh za svoje dru-gošolčke, ki so kot trop izgubljenih ovac čakali v hladni sprejemnici na vroče okrepčilo.
»Pa bi napravili tokrat izjemo. Za otroke. Premraženi so.«
Upravnik se je upiral. Rekel je, da bo za takšno »izjemo« plačal, če se izve. Bilo bi bolje, če bi...
»Ampak, kje naj dobe izletniki na Pohorju kaj za pod zob, če ne v domovih!« — Upravnik se je dal pregovoriti. Malčki so se s srkanjem zagnali v dišečo juho.
Bili so zadovoljni. Kakopak! Učiteljica tudi. Pa upravnik, saj je rad, prav rad postregel. Nato so se razšli in stvar bi utonila med tisoč vsakdanjosti, če se ne bi uresničila upravnikova napoved.
Zvedelo se je. Plačal je — kazen! Zakon je — zakon. Togi paragrafi ne zamiže niti pred otroci na izletu!
Bil je občni zbor stanoDalceo in volitve, novega hišnega sveta. Po generalnem čiščenju lastnega praga se je razgovor zasukal okoli stanovanjske skupnosti.
»Kaj pa pravzaprav dela, ali so te že kdaj poklicali na kak razgovor?«
Predsednik, ki mu je bilo vprašanje namenjeno, se je obotavljal. V dveh letih ni hišni svet dobil niti enega vabila od sveta stanovanjske skupnosti niti poročila o njegovem delu.
»Pred kratkim je organiziral servis za nego bolnikov na domu,« se je izmazal. »O tem nas je obvestil.«
»To stanovanjske skupnosti ni nič stalo. Radovedna sem. koliko bolnikov lahko plača za enourno pomoč sto petdeset dinarjev. Jaz že ne bi mogla.«
»Kam pa gre denar od naše najemnine? vsaj to bi nam svet lahko povedal. Kaj niti te pravice nimamo, da bi o svojem denarju odločali?«
Zapisnikarica, ki so jo izvolili ob začetku občnega zbora, je marljivo registrirala vse pripombe. Dobro se ji je videlo, da so ji zaupali to delo. Naj svet stanovanjske skupnosti vsaj preko zapisnika izve, kaj menijo v njihovi hiši o njem.
Preden je zapisnik uredila, je prišla k njej blagajničarka — motor hišnega sveta in jo posvarila:
»Ne piši podrobnosti. V stanovanjski skupnosti tako ne prebirajo zapisnikov. In tistega na njihov račun ne omenjaj. Če drugi molčijo, molčimo še mi.«
Zapisnikarice ni prepričala, da je telegrafski zapisnik primernejši. Sedla je in pisala potek občnega zbora, tako kakor je pač potekal. Ni pa še gotovo, če ga bo predsednik hišnega sveta podpisal in s tem verodostojnim podatkom priznal verodostojnost.
Se vam ne zdi, da so tudi skopi sejni zapisniki malo krivi slabe povezave med hišnimi sveti in stanovanjskimi skupnostmi, zlasti če prvi samo čakajo, kdaj jih bodo drugi povabili na sestanek in za zaprtimi orati kritizirali stanovanjsko skupnost, v javnosti, kjer bi beseda zalegla, pa jim zdrsne srce v hlače.
V našem znanem okrevališču stoji na pol dograjena zgradba. V obledelih zidakih lahko spoznaš arhitektov načrt, ki je spravil pod streho 120 ležišč, ambulanto, verande in še marsikaj, kar sodi k Sodobnemu zatočišču bolnikov.
Zgradba pa stoji že leta in leta. Vsa gradbena dela ha njej so obtičala. K dograditvi ne sili niti okrevališče niti občina. Okrevališče sicer reče tu in tam kakšno na račun nekaj milijonov, ki jih mora plačevati za nedograjeno poslopje, občina nobene.
Prav gotovo pa smo tedaj, ko smo pregledovali načrt in odobravali investicijski račun, udarjali po mizi, češ zadnji čas je, da povečamo kapacitete, da zgradimo nekaj novega ...
Ves upravičen namen je zvodenel, kakor hitro so bili načrti odobreni, investicije na pol izkoriščene, zgradba na pol dograjena.
Zakaj...?
Odgovor je neznanka. Kakršen že je, vsekakor ne more mimo ugotovitve, da se tako vložen denar nikomu ne vrne, nihče nima od njega drobtinice koristi, je tako rekoč proč
vržen denar, enako nepomemben, kot je nerazložljiv zastoj na pol prehojeni poti.
H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	Pohodrski dom — D. KRALJ
2.	Hišni svet, Ljubljana, Prešernova cesta — MARIOLA KOBAL
3.	Okrevališče Topolščica — D. KRALJ
»S KAKŠNO PRAVICO...«
V procesu vedno bolj nagle takoj odgovorila, da se strinja z goči dokazati, da ni kriva, odloč- šega družbenega in pravnega si' krepitve zavesti v delovnih ko- mnenjem, da je disciplinska od- bo o prenehanju delovnega raz- stema se preprost državljan tez'
lektivih o samostojnosti in samo- ločba formalno pomanjkljiva in upravnosti nastajajo nekje ob robu tudi drobne, tej zavesti nasprotne težnje, ki same po sebi
bo zato razveljavljena. H koncu pa pristavlja uprava podjetja tole: »Ce so administrativne po-
merja pa naj odpravi. Upravni od- ko znajde. Zato se ustanavljajo bor je odgovoril takole: »Vztraja- službe pravne pomoči, pravne p°' mo pri tem, da je delavka kriva svetovalnice in odvetniške pisar' in da je bil odpust zaradi samo- ne, ki informirajo državljana 0
še ne pomenijo neke velike ne-	manjkljivosti pri našem podjet-	voljne zapustitve dela na mestu,	njegovih pravicah in ga pri uve'
varnosti, na katere pa je vendar	ju, je pa dejansko še večji po-	Mnenja smo, da je takšen od-	Ijavljanju pravic zastopajo pred
.	treba opozarjati kot na karakte-	grešek in nepravilnost pritožba	pust ugodnejši, kakor pa kazen	sodišči in drugimi organizacijah^
|	ristični ostanek starih odnosov in	delavke preko odvetniške pisar-	disciplinskega odpusta. Čudimo	ter zavodi. Te službe niso nit*
jj	birokratskih pojmovanj. To tem-	ne." To bi bilo lahko razumeti	pa se, da pravni zastopniki de-	pritožbeni organi niti preiskoval'
•	bolj, ker si nadevajo plašč na-	takole: Ukrepali smo nezakonito,	lavke prej ne ugotove, kako stva-	ne instance, informirani so od
*	prednosti. Gre namreč za več-	toda to še ni tako hudo, kot; pa	ri stoje, predno sestavljajo pri-	strank in njihove intervencije so
’—^-----------**-»-*- -•--------=>-	vv’' ’	" ‘ ~	------ intervencije v imenu in po po'
oblastilu strank.
Vsak državljan ima pravico,
i krat se ponavljajoče in na raznih iskanje pravne zaščite izven pod- tožbe. Zato zahtevamo od njih-i	mestih nastajajoča ogorčenja, ka-	jetja. Ali bo podjetje tudi ta	da v roku	8 dni pismeno izjavi-
;	dar delavec, ki je mnenja, da so	»prekršek« delavke obravnavalo	jo, da se z	našim postopkom stri-
!	mu bile kršene njegove zakonite	kot disciplinsko kršitev, ni znano,	njajo. Če odgovora ne bomo pre-	^a	se	posluži	strokovne	* pravne
pravice, išče pravne informacije	kajti disciplinski postopek po iz-	jeli, bomo	sprožili proti njej di-	zaščite	če	smatra,	da	so	njegove
■
in zaščite pri organizacijah, in službah, katerih naloga je, da pravno nepoučenim svetujejo in
javi uprave podjetja še ni kon- sciplinski postopek.« Na ta ulti-
matum je podjetje z obratno pošto dobilo odgovor, da se delavka
čan.
In tretji primer. Delavka
pravice kršene. Ko takšne jaV' ne službe opozarjajo na nezako* nitosti in pravno utemeljuje za'
pomagajo pri uveljavljanju njiho-	bila odpuščena iz gospodarske or-	z uvedbo disciplinskega postopka	htevke in pritožbe svojih strank,
.	'nh pravic. Ta ogorčenja doseže-	ganizacije zaradi samovoljne za-	strinja in da bo s pomočja svo-	pomagajo utrjevati zakonitosti i11
:	jo višek, kadar delavec da taki	pustitve dela. V pritožbi je s po-	iega pravnega zastopnika na di-	zakonito prakso. To seveda nima
;	osebi, ki se s pravno zaščito po-	močjo pravnega zastopnika zatr-	sciplinski obravnavi dokazala, da	njg skupnega z vmešavanjem ^
;	klicno bavi, pooblastilo, da zanj in	jevala in p0nujala dokaze za to,	“i kriva. Nekaj dni za tem pa je	interne zadeve gospodarskih or-
■	v njegovem imenu postavlja za-	(ja tieia ni samovoljno zapustila,	uprava podjetja sporočila, da di-	ganizacij, najmanj pa pomeni na'
.	htevke, sestavlja pritožbe in ga	temveč da ji je bil dostop v pod-	sciplinskega postopka ne bo uved-	pad na samostojnost in neodviS'
S osebno zastopa v disciplinskem jetje onemogočen po sklepu upra- in d3 ostane odločba o odpu- nost samoupravnih organov.
S postopku in pred sodišči.	-tna	^-----------------------J
ve podjetja zaradi neke domnevne s^u radi samovoljne zapustitve Ogorčenja v takih in podobni!1
._a _ ••a  j___•   vi v_,	Hola \r vroliatn	__,•  t. —--------________
A. O. je delavec ze delovno	utajitve denarja na škodo očeta	dela v veljavi.	primerih pa zares ni mogoče dru-
dobo nad 20 let. Morda res ni bil	v znesku 5400 dinarjev. Pritož- Teh nekaj zbranih	primerov	gače razumeti kot poskus 2
dober delavec in ni spadal na de-	benemu organu podjetja, uprav-	kaže, da gre pravzaprav, za pre-	aktualnimi gesli prikriti birokrat'
lovno mesto, kjer je bil. Neko noč	nemu odboru, je predlagala, naj	cejšen nesporazum. V	dokaj za-	sko samovoljo in nezakonitost.
se je opil in zagrešil še neke dru- ji v disciplinskem postopku orno- pletenih pravnih razmerjih nage nerednosti izven službe, potem
P. S.
■
■	je bil tri dni bolan in zdravnik
■	mu je potrdil, da je bij delovno j nezmožen. Ko pa se je pojavil v
•	podjetju, ga je direktor na licu : mesta odpustil: ni bil uveden niti Š disciplinski postopek niti ni de-j lavec sprejel kake razrešitvene od-
•	ločbe. Rečeno mu je bilo, naj se 5 javi ob koncu meseca, da bo dobil ! še enkrat plačane prejemke, po-J tem pa naj gre, kamor hoče. Delavec se je informiral o svojih pravicah in je preko pravnega zastopnika poslal upravi podjetja zahtevek, da ga, ali sprejme nazaj na delo, ali ga razreši, da uvede zoper njega disciplinski postopek, ali mu odpove, kakor to predpisuje zakon o delovnih razmerjih. Ko so v upravi podjetja dobili ta zahtevek, se niso zamislili nad svojim nezakonitim postopkom, temveč so se zgrozili nekako takole: »S kakšno pravico se A. O. pritožuje pri osebah izven podjetja? Ali se ne zaveda, da je njegova dolžnost, da skuša svoj primer rešiti v okviru podjetja ali pa v svoji sindikalni organizaciji?« Vkljub takemu
ogorčenju pa niso nič napravili............-	-	...	.
da hi nPT-alrrvnitn ri-arvie ndhraidli	nikjer! Mariborski trgovci — se	stoikov premalo. Tako nastajajo	(Kozmetičnih) proizvodih vsaj h
in no vsei verietnosti se bndn	Pravi- vodilni uslužbenci nekaterih	različne cene in to očitno ni bilo	odstotkov. Blagohotno so dopust^
f	spustili v že naprej izgubljeno	‘r8?vskih Podjetij, so, sklenili zvi-	všeč mariborskim trgovcem, ki pro-	možnost različnih prodajnih cen,
■	pravdo	šan cene nekaterim industrijskim dajajo to vrsto blaga. Kupec kaj kolikor katero podjetje kupi bla»
«	"	proizvodom, ki jih prodajajo v svo- kmalu presodi, kje lahko kupi ce- po nižji nabavni ceni, na splošn
Ali pa drug primer: Delavki	jih prodajalnah: pralna, čistilna in	neje in tudi kupuje tam. Torej, tako	pa tudi to ni zaželeno. Prav zaf^.
|	je disciplinska komisija podjetja	kozmetična sredstva, razne premaze	so sodili trgovci, potrebno je nekaj	različnih prodajnih cen je bil preCl
|	odtrgala 10 °/o od plače za 3 me-	itd. In so jih podražili. Vse ima	ukreniti. Priložnost za to se jim je	Slavnikom trgovskih podjetij trn
|	sece, ker je nastopila, dvodnevni	svoj vzrok, pa ga mora imeti tudi	naravnost nudila ob zvišanju najem-	peti prav tisto podjetje, ki na
j	dopust nekaj dni prej, kot ji je	ta podražitev. Vzrok pa je bila naj-	nine za poslovne prostore. Brž so	. Stanku ni imelo svojega predsta
j	bilo odobreno. Disciplinska komi-	preprostejša špekulacija, čeprav so	zagnali vik in krik, da so najem-	nika. V izložbah tega podjetja so ’
■	sija ni opravila disciplinske ob-	se je lotili zelo premeteno. Najprej	nine previsoke, prav tako naglo pa	vedno nedotaknjene stare cene V
!	ravnave, kakor to predpisuje za-	so si izbrali »primeren« čas pred	se je ta hrup polegel. Podražili so	prav moramo resnici na ljubo Pa
!	kon, poleg tega pa je bil član di-	uveljavitvijo novih gospodarskih	proizvode in tako nadomestili izgu-	vedati, da je tudi to podjetje
:	sciplinske komisije še vedno	predpisov. Računali so namreč, da	bo zaradi zvišanja najemnin. Jav-	dražilo nekatere proizvode), niso j1®
!	upravnik, ki po zakonu ne more	bo moč ribariti v kalnem pod izgo-	nost pa so obvestili, da so zvišali	spremenili niti pozneje, ko so J1^
;	sodelovati v disciplinski komisiji,	vorom »nujnih premikov cen«. Ni	cene le za 1 odstotek. To je konč-	poslali 3 in pol strani dolg sezna^
;	Končno je imela delavka za iz-	pa jih motilo, da ni bilo potrebno	no stvar kalkulacije vsakega pod-	proizvodov, katerim so ob dogovo1^
•	ostanek zelo opravičljiv vzrok,	nobenih premikov cen omenjenih	jetja	in	bi	bilo v redu.	določili nove	cene, ki naj bi jih P1'.’
5	ker se je prav v dneh, ko je iz-	proizvodov, saj jim tudi proizvajal-	.	jelo tudi to	»separatistično« trg°v
j	ostala, selila v novo stanovanje,	ci niso zvišali cen. Vendar pa, zakaj	®	č®	ne	bl Prav to priložnost	iz-	sko podjetje.	Zakaj bi bil »čornb®
Š	Nedvomno, da gre za kršitev de-	jih ne bi trgovina, saj potrošnik bo	koristili	za	izravnavo različnih	cen,	med trgovci,	zakaj bi se sam i2° ;
:	lovne discipline, toda ne gre za	moral	še naprej kupovati pralne	čil od	ostalih, ki so na tako	^
!	težko kršitev. Tako je čutila tudi	praške, kreme za čevlje in druge po-	®	č®	se	n® bl Protizakonito	do-	poti dobrega prijateljskega
«	delavka in si je poiskala prav-	dobne	proizvode. Potrošnik jih res	govarjali o	enakih maržah in	vanja.	V tem podjetju sodijo,
■	nega zastopnika, da se. je v nje- kupuje in plačuje po višji ceni.	. .	v, tudi kljub višji najemnini ni P ,
■	nem imenu proti nezakoniti od- Gre	za proizvode, ki jim trgovina	B	če	v resnici ne bi podražili	za	trebno	zviševati cen, saj prav	n°.
»	1 _ X1— t	vs»«3 J	r* -f/-\	shatia	Im« Iva	.«aX I.aA. 1 a	AaA-aIt I	v-a	»A«*-t«A»A	tV(20'
KAKO POTEKA POCENITEV V MARIBORU
Z DOGOVOROM SO PODRAŽIL! BLAGO
V pajčolanu skrivnosti: Kdo je bil pobudnik sestanka Kot rečeno, so se predstavni^ ,	,	zainteresiranih trgovskih podjetu
predstavnikov mariborskih trgovskih podjetij, na katerem dogovarjali o skupnem nastopu
so se dogovorili o novih (višjih) cenah in o enotni (višji) trgu z novimi cenami'	.
.	.	Pravo diplomatsko dejavnost
marži? — Trgovinska zbornica o tem ničesar ne ve — lahko imenovali priprave za dog0"
-Combeji- v trgovmi - toda v drugačnem smislu: Kdor »j;	"JR
se ne pridruži nezakonitemu dogovarjanju cen, je »izda- li • • • Sklenili so, da bodo odsl«! . .	priračunavali k nabavni ceni tista1
jalec«.	^	proizvodov, o katerih so se dog®'
.	varjali, 15 odstotkov. Predstavni*?
*. oreamzaenr'« vkiiud tattemu Pripetilo.se je v Mariboru, mor- nekdo zadovolji z 12 odstotnim do- špecerijskih podjetij so predlaga11, ! oeorčeniu na niso nič nanravili da še kje, čeprav se ne bi smelo bičkom, drugemu pa je še 15 od- da bi bil ta pribitek pri luksuzni®
!!	2	« A«« I	A /T A *««	AWA 1^«	A«« A AVTA«	A A	A +	* 1 — As«V T-S A A T—A A 1 As	'T' A Ta A	A A A t" A » A "t A (	'Z |”V1 t" t * TD 1 Ta N	»A T"/-\ 1 AV f r~~\ A g t-l	T 7 A A «	A«
ločbi pritožil. Uprava podjetja je prosto določa cene. Toda kaj, ko se več kot 1 odstotek!
ZVIŠEVANJE CEN IZ STRAHU ALI ZARADI ŠPEKULACIJE
Naj vse plača potrošnik?
Občni zbor je bil nekaj dni, 4 odstotke, čeprav je zvišala ra- nulo soboto). Prav zato, ker so
gospodarski predpisi dajejo trg°v ni pomembne ugodnosti.
Bržčas so potrošniki opazili liko v cenah v različnih trgovina*' Jasno je, da odslej ne bodo vsi . riborčani kupovali le v tisti trg0l/ ni, ki ni podražila teh proizvodo,^ vendar pa lahko izbirajo, čeprav J možnosti zdaj manj. Ilirija tek°i,e pasto za parket lahko nekje do ^ po 235 dinarjev, drugod po 300, , špecerijah po 380 dinarjev,
preden je Zvezni izvršni svet sprejel osnutke novih predpisov, ki pa se razlikujejo od prejšnjih enostavljenega obračunavanja. V osnutkov in na temelju katerih trgovinah pa prodajo 20-krat več
bat pri belem kruhu od 3 na nekatera podjetja — industrijska k^®i- P° 335 ali po 460, prav
4 odsttke. Vse to pa zaradi po- !n trgovska — prav iz istih raz- kremo za čevlje, pralne praške i
logov, iz »strahu«, dejansko pa iz Kdo bi Pa sic®r naštel vse
.	____ _____________ ___________________ ... špekulantskih nagibov, že podra- vode’ ki .jih obsega omenjeni 9
so v podjetju »Železničar« izra- črnega kruha kot belega itd., itd. žila nekatere proizvode, tudi opi- P°* strani doigi seznam.	{
čundli, da jim bo ostalo manj Takšna obrazložitev je narav- suiemo primer. Po tej logiki Zanimivo je, da o tem ničesar 0
bi namreč tudi
sredstev kot prej (za 10 do 12 „	.	...	.	. ,	,
milijonov). Upoštevali so še nove rir_-;,vsl •l1f1V^a ° " v	ko postopal enako
naiAmniniu inkalp ki iih h.ie dražitev blaga. Ker pa v svojih .	n1
! S biTltSS A	ari
- podvojili (za 5 milijonov). Čistil- ^oral? ,V1Š^ stroške porazdeliti
na ostalo blago. Sodili so, da bi
Železničar« lab- ve trgovinska zbornica.	g,
in le malo Se droben dokaz o takih in P.,
je manjkalo, da ni, čeprav ne bi dobnih težnjah trgovskih podj®0^ smel kdorkoli postopati tako.	vzporedno s podražitvijo olja
Kajti novi predpisi niso 'raz- špecerijske trgovine vpeljale š* e log za to. Ne morejo pa biti tudi novost. Steklenico za olje zaracu11..
j niča, ki jim pere delovne plašče, ... oslain nia§y- r? , !aa 05 fantastični načrti o rekonstrukci- jo potrošniku 33 dinarjev, tako *
: je že podražila usluge za pranje bl,10 ?alb<>lje, ce bi lahko podra- iah v tpm	v želji po je predvidela tovarna. Toda, če P£
: je že podražila usluge za pranje r...	Le,ul ld.lmo	jah, v tem primeru v	^ ^	^a, -
i	plaščev od 80 na 168 dinarjev za	1 sladkor, mast, moko, sol i.d.,	obnov} i0ka;0V, ki naj bi jih ob-	trošnik vrne steklenico, dobi z&nL
S	komad. Razen tega v podjetju	?,e .pravi blag?> 3 katenm ima!°	novili v tem letu in še vse hkrati	le 30 dinarjev, kajti 3 dinarje .**
: potrebujejo še nove plašče, drugo Jvec Pro™613-	_ _ 27 poslovalnic, čeprav je to bilo računajo za »obrabo« (?) stekleP*
i k drugemu, stroški bodo tudi za- v resnici pa so novi ^predpisi potrebno že prej, pa vendar do- Istočasno so nekateri predstavo
■	radi tega letos za poltretji mili-	»nigačni in prinašajo špecerij-	sjej 1-^ storjenega ničesar,	trgovskih podjetij predlagali zVl:j,
■	jon višji. Sanitarna inšpekcija	skim trgovinam občutne olajša-	Qre za i0kaie na podeželju, ki so	nje prometnega davka na industt
•	jim grozi, da bo zaprla nekatere	J(e- Občina Tabor ni podražila lo-	jjj, prej jmeie kmetijske zadru-	ske izdelke od 3 na 4 odstotk® ,,
« poslovalnice na podeželju, ker ne .ov- Bencin se ni podražil. Za- ge) jn so res precej zanemar- k®r je nekdo bil prepričan, da Pr® 3
ka.i je čistilnica podražila ushi- jenj potrebni pa so, prebivalci pomeni že sklep občins*^
ustrezajo temeljnim higienskim : predpisom. Direktor ima v pre-
K
\
____________ . .. . r.. ge, pa pravkar ugotavlja pristoj- drugih trgovin nimajo, zato pa ljudskega odbora (ki je sicer
dalu 27 odločb inšpekcije. Večina ”a inšpekcija. Vsekakor bo ta po- morajo biti za te lokale zaintere- log^ zavrnil), je takoj podražil ^ teh se nanaša na splošno preure- dražitev vplivala na poslovne sjran} ljudski odbori občin in z proizvode za nadaljnji 1
ditev poslovalnic. Torej tudi za to bi potrebovali precej milijo-
stroške trgovine. Glede rabata za ustrezno kruh pa lahko zapišemo, da je v omogočiti
......... z viuiivouB za nadaljnji i oop^- ^
politiko kreditiranja K sreči je ta podražitev trajal® trgovskemu podjetju en jian.
nov. Govori se o podražitvi ben- tem Primeru pekarna neposredno obnovo lokalov. Pa tudi tako jih . Tega inšpekcija ni mogla cina. To bi jim povečalo poslov- Posegla po višjem dobičku na ra- ne bo moe preurediti vseh letos. Vlti- Poročali bomo, če bo odK j
_	. X«««A z.  __i 	^	I «	tl. /4« A___ • •	1	• • - A Tl.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v
ne stroške za 2,5 milijona, za nol milijona pa so že sedaj na slabšem, ker je Pekarna znižala rabat pri črnem kruhu od 5 na
čun trgovine.	Preprosto zbrati potrebna *udi operacijo dogovarjanja ceh-^
Vendar, v podjetju »Železni- sredstva s podražitvijo blaga, pa kateri pišemo danes in kako b° čar« še niso ničesar neupravičeno bi bilo v škodo delovnim ljudem. knvci kaznovani, podražili (kolikor sem zvedel mi-	D. D.	DANILO DOM AN
Zvezno posvetovanje o delitvi dohodka in družbeno-ekonomskih
Odnosih znotraj kolektivov
VSAKOGAR VKIJIIUTI
V UPRAVLJANJE
Izmenjava izkušenj in mnenj o notranji delitvi dohodka in družbeno-ekonomskih odnosih znotraj podjetja pomeni poglavitno vsebino posvetovanja, ki so ga prav v ta namen minuli teden v Beogradu skupno sklicali Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, Zvezna industrijska zbornica in Sekretariat za delo Zveznega izvršnega sveta. Iz bogatega gradiva (2 glavna in 17 koreferatov, kar vse so pripravili zastopniki podjetij) ter iz razprave je moč izluščiti
različnih pogojev na tržišču, da ne govorimo o izsiljevanju višjih cen znotraj podjetja, češ — bomo pa ven prodali! Take viške, ki niso sad prizadevanja delavcev, naj bi nujno namenili za skupne potrebe podjetja,« trdijo zagovorniki internih prodajnih cen.
Res se človek vpraša, kdo ima prav. Vendar odgovorov, vsaj dokončnih ni, kajti tudi glede tega ni nikakih splošnih pravil. Odlo-posebej
čitev za vsako podjetje lahko narekujejo samo točno do-
nekaj osnovnih misli in ugotovitev, kaj vse bo treba storiti, ločeni pogoji poslovanja in zna-
čaj proizvodnje. Glede na to pa
da bi vsak delavec zares postal tudi upravljavec,	je seveda mogoče zagovarjati vse
tri variante obračunavanja med ekonomskimi enotami v podjetju. Že samo to pa kaže, da je tudi notranji obračun resna zadeva, o kateri velja temeljito razmisliti. Gd tega, za kakšno rešitev se bodo kje dogovorili, pa je
PRVI SPODBUDNI ZGLEDI
Že zdaj, kb smo šele na za-
V podjetjih radi postrežejo s podatki, kaj vse so že decentralizirali. Vpeljali so obratne getku decentralizacije, lahko za-uelavske svete, obračunske in pišemo nekaj spodbudnih zgle-ekonomske enote in drugo. Kot jj0Vj ]jaj je mog doseči, če de-
Pravijo, _ so že ali pa še bodo iovne skupnosti v omenjenem med^drugimVvIsnorkakoTe bo
Razdeljevanje osebnih dohod- so delavci sami začeli ugotav- Tudi za to pa je seveda po-Kov je nekje bolj, drugje ljati! da proizvodnja ne bo nič trebno sodelovanje vseh proizva-ttianj — že prepuščeno^^ireposred- trpela, čeprav bi jih v tej enoti jalcev.
jdm proizvajalcem. Ob tem ni delalo deset manj, v drugi pet saj razpravljati. Delovnim skup- nlanj itd. Naneslo je, da so kar kostim v podjetjih ponekod že v hipu v podjetju imeli 300 de-Prepuščajo del amortizacije in ]avccv odveč. »Suficit« pa je pri-c*el poslovnega sklada, ki je po- gej ^0t nalašč. Prav tedaj je bil greben za tekoče obratovanje, dograjen nov obrat, zanjj pa so Uotovo je, da tudi to ni napak, potrebovali približno toliko de-Ve nameravajo v podjetjih pre- lavcev. »Nepotrebne« so našli kar ,)esti skrb za urejanje stanovanj- v tovarni.
skih problemov na ekonomske # y nekem podjetju v Srbiji Dote, bi bile taksne odloči ve so delavcem prepustili, naj po Pametne in koristne. Nekaj ni-	svoje organizirajo	delo, sami naj
?sga pa je, ce gre za	tehnokra -	ge raZp0redij0 po	ekipah.	V eni
sko decentralizacijo skladov pod- izmed niih SQ sei ker jih drugod na primer sklada za inve- njso jnuj-aii^ zbrali tisti, ki so stmrje Tedaj pa je ze	treba bolj	veijaii za ,slabe«.	Že čez	nekaj
Premisliti, ali brezv	natančni	rnpsprp.v na eo ti	delavci	ne le
MILAN GOVEKAR
Iz tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru: Tudi odmor pride prav za kratek sestanek in za pomenek o tekočih proizvodnih problemih, ki jih marsikdaj — če se za to* zavzamejo vsi delavci - lahko rešijo sami, znotraj svojega obrata. Kdo bi vedel, o čem se pogovarjajo, toda izraz na obrazih in kretnje kažejo, da je razgovor res zanimiv
GOSTINSTVO NA TAPETI
Koliko bo stalo letovanje?
Dopusti so tik pred vrati, pa stavljajo sami, ampak preprosto ne vemo še niti za en hotel ob cene prepisujejo od sosedov ozi-
V- V t • V ;. ', j v , mesecev pa so ti delavci ne le
Dahz kaze izpeljati takšno * - dosegli, pač pa celo presegli do-centralizacijo«. Enostransko po- tl . bol.še toyariše To je bilo dar jan je ekonomsko - tehnične m0g0ge samo zaj0j ker s0 delavci decentralizacije podjetja namreč ve(feli) da sj sami režejo svoj
morju ali planinskem kraju, ■ koliko stane penzion?
morda celo na dvanajst ur, v zimskih mesecih pa skrajšali na pet roma jih za spoznanje znižajo, če ali šest ur?
šaliranjem. Pri odmeri pavšalov naj bi bili zelo previdni, ker bo od tega v dobršni meri odvisen razvoj našega gostinstva, pa tudi cene gostinskih uslug.
Podjetja, ki jih bremenijo ve-
me cene ne izvirajo iz objektivnih zahtevajo, naj bi poleti še podalj- ^ anuitete kakor na primer * v, +,rie ,?a_’ pogojev. Nekatera gostinska pod- šali deiavnik na račun zimskih bohinJski hotel »Zlatorog« (ta bo ...............................................mesecev, ker se jim to zaradi na- Predvidoma odvajal 20prome-
so njihovi prostori slabši, ali pa Predpisi to dovoljujejo. Turi-zvišajo, če imajo opremo in lepše ga leta posluje po tem režimu, lokale.
Na splošno politika cen in so-
Sprva so se sicer nekateri uslužbenci malce upirali, zdaj pa celo
Turistične agencije razpolagajo le s ceniki, ki so jih gostinci
ScktivmomogS^em^dno" J dekli,bo^e'0 izkoSščali^sSe!	^ne na račun ^odralenih0 ž^- ~.................. b r .
redstva.	® .Še pred . dvema letoma so . ka od tujskih nočnin (ObLO mo ko^, drugi. Vsi po vrsti pa si pre-
'Poglejmo,, kaj bi se lahko do- morali v tovarni.'nogavic v Tol- '"rajo odvajati 40 %. nočnine). ^ malo prizadevajo, da bi jih zajezdilo malone v vsakem pod- ze]j ySako leto uvoziti za 20 mi- Za nas ti ceniki niso sprejem- zjii z izboljšano organizacijo, z i®tju:	lijonov dinarjev igel za pletenje Ijiv niti ekonomsko upravičeni, boljšim izkoriščanjem kapacitet
Posamezni obrati, ekonomske nogavic. Izdatek se jim je zdel Dhote ali druge delovne skup- previsok, pa so naredili nekaj Dosti so zelo različno akumula- izračunov: koliko parov nogavic livne. Nekatere ustvarjajo več izdelajo, koliko igel porabijo za [johodka. druge pa manj. Ce bi -takšen obseg proizvodnje; koliko [*iia startna baza za izračun do- pod jetje prihrani, če delavke po-D°dka za vsako izmed njih ena- lomijo toliko in toliko manj igel.
če bi bili enaki tudi delovni Vse to so izračunali za vsako pogoji, bi bilo očitno, da so de- delovno mesto posebej. Rezultat Wci »boljše« enote bolj priza- učinkovanja tega pomožnega nor-jevni, če ustvarjajo višji doho- mativa: zdaj porabijo polovico oek kot pa oni. ki za njimi za- maUj igel kot prej. Vsaka de-?5tajajo. Razlike v zaslužkih bi lavka zasluži na račun prihranka ,’le v takih primerih utemeljene, pri iglah, odvisno od tega, kako .endar takih idealnih primerov dela, dodatnih 500 do 3500 dinar-ni- Do različne akumulativnosti jev mesečno. ta?nih delovnih skupnosti v okvi-	T
G istega podjetja prihaja tudi TAKO, KOT BO NAJBOLJ ?fvolj0 objektivnih pogojev:	PRAV
startnih osnov, značaja proizvod- Eno nič manj važnih vpra-^i«, delovnih pogojev itd. Zato šanj, ki so jih tudi obravnavali hi bilo prav, če bi se delov- na posvetovanju, so ekonomski ^hri skupnostim dogodilo to-le: odnosi med posameznimi enotami
, Gospodarsko organizacijo bi. decentraliziranega podjetja. Kak-
? edg na proizvodni proces, »raz- šen naj bo na primer obračun na določeno število enot. pri medsebojnem poslovanju, po f . nje bi potem, glede na do- tržnih ali po internih ceDah, ob Qčene skupne pokazatelje (uspeš- kombinaciji obojih cen? Mnenja f°st poslovanja, vložena sredstva so zelo deljena.
drugo) razdelili vse ali vsaj V »Prvomajski« Zagreb, kjer ®?ino skladov podjetja, češ: so tako daleč decentralizirali ,*Tkupne potrebe podjetja bo do- upravljanje, da bi kdo trdil da ipDil delavski svet po posebnem so sploh razbili podjetje, eko-, juču, sicer pa ste popolnoma nomske enote lahko samostojno 5attlostojni!«	sklepajo posle, samo da pred tem
Nekatere delovne skupnosti bi izpolnijo pogodbeno določene ob-r°.novem sijajno uspevale, saj veznosti do podjetja, v internem ■ 'iinele moderno opremo in stro- poslovanju podjetja pa so ze ,, kupljene z družbenimi sred- uveljavili tržne cene, ki jm od-. U ali pa z denarjem dotlej de- ločno zagovarjajo. Ce pomenijo . Dtra]jzirano upravljanega pod- ekonomske enote v podjetju ‘Tla. Druge enote bi se spet predvsem element za stimulacijo Jele nekje na povprečju uspeha delavcev, pravijo, potem interne [Tjjetja. Nedvomno pa bi bile cene (izračunane tako ali dru-r.?i take enote, kjer rekonstruk- gače) zadovoljujejo obračun. De-še niso opravili, so pa - lovne skupnosti v takem primeru
ker nočnine domačih leto- in notranjih rezerv.
NA CENE VPLIVA TUDI PRESKRBA
Če trgovinska mreža ne zalaga gostinskih podjetij z vsem, kar
I

ta samo. za. anuitete),. bi. visoki -pavšali- gospodarsko ogrozili in otežkočali pravilno politiko cen. Če jih občinski ljudski odbori ne bodo povečali, se družbene dajatve ne bodo bistveno spremenile in gostinci, ki se na to sklicujejo pri podraževanju, bodo imeli en argument manj v svojih rokah.
Prav tako se ne bi obnesli prenizki pavšali, ker ne bi gostinskih kolektivov silili k iskanju notranjih rezerv in k izboljšanemu poslovanju, razen tega pa si občina ne bi zagotovila zadostnih sred-
stev za stva.
nadaljnji razvoj gostin-
m
Ali je v ceno vračunana postrežnina pomagala k boljši postrežbi? V nekaterih gostinskih obratih je. Kolodvorski restavraciji, l>ri Starem tišierju so prti beli malo manj kot sneg. Drugače je v Operni kleti. Niso povišali postrežnine in prti — so kot ta, ki ga vidite na sliki. Je to malomaren odnos do gostov ali pa principialnost: če nismo povišali postrežnine, imamo lahko umazane prte! Vsekakor jim gostje več skrbi za čistočo ne bi zamerili...
viščarjev niso obremenjene z družbenimi dajatvami,
ker sd gostinci iz strahu
SPREMENIMO DELOVNI ČAS
Hotel »Palače« v Portorožu zaposluje vse leto 125 ljudi, hotel »Toplice imata
manj
(J ,	^ JUSU upi a V Ul, OU pa.	-- 1fl	rl 1	•	m	°	»L
c fier je bilo podjetje enotno — razdeljujejo razliko med plani- pred novimi gospodarskimi	lmata v zimSKin mesečin
^'spevali določena sredstva da ranimi in	^VomenVtu^ strumenti Cene PreCej zaokrožili gostov, zato osebje ta čas
rek;onstrukcija sploh lahko pa ekonomska enota P ^ ™_d' navzgor.	dela. marsikdo na zelo male
f^ela. Nekatere enote bi torej celico ali več celic družbenega k’.le bistveno na boljšem, lahko upravljanja v podjetji^Jiaje-ta
ko več dohodkov od domačega tu-
S	Ml«	SS? SUt rižma kakor od ino^kegl. Na
1 s	J !- pft — ali j? res to letos ne bi smeli pozabiti pri
na Bledu pa 80. Oba zelenjave, mesa in celo rib in zimskih mesecih malo vstekleničenega vina (na primer iz Ljubljane, v Istro) pa so vča-dela,^marsikdo pa zelo jnaio, ven- gj^ draga reč. Kako naj gostinci
te stroške drugače pokrijejo kakor z zvišanjem cen? Če jih vsaj ha račun slabe preskrbe ne želijo po-
B Pavšale kaže odmerjati po potencialu gostinskih podjetij in jih določati vsaj za dve ali tri leta ' vnaprej, da bodo gostinska podjetja laže načrtno gospodarila.
Skratka: primerni pavšali naj omogočijo razvoj gostinstva in zavrnejo podraževanje gostinskih uslug na račun povečanih družbenih dajatev.
GOSTINSTVO NAJ PODPRE TURIZEM
Republiški odbor sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev je predlagal Svetu za turizem pri Izvršnem svetu LRS, naj bi se s predstavniki občinskih ljudskih odborov pogovoril o vlogi in politiki pavšalov, da se zagotovi ekonomsko potrebna akumulacija in namensko vlaganje sredstev iz gostinstva v turizem. Delno naj bi dohodke gostinskih podjetij uporabili za gradnjo kopaliških bazenov, igrišč itd., kar potrebujejo in kadar potrebujejo, priteguje domače in tuje letovi-se morajo pač gostinci sami loti- ščarje. S primernimi cenami in z ti tega dela. Individualni prevozi investicijami za udobnejše letova-
Lani je gostinstvo imelo veli- dar .dobi ob mesecu toliko v ku-
verti, kakor predvideva tarifni pravilnik za osemurno zaposlitev. Med letoviško sezono dobe vsi
nje si bodo gostinci zagotovili tudi domače goste in podprli razvoj domačega turizma, ki se je zlasti zadnja leta lepo razvijal. Utegne pa ob nepravilni politiki cen in nerazumevanju za potrebe turizma stagnirati ali pa celo upasti. Vsa ta vprašanja je obravna-
j^Podobno,. plačevale
j,a^e kot tiste enote, ki iz skup- treba da a i ko ^se drli/Ra	^nT^tegnej^ogroriti' nagrafevanje^elo^povečuje režij- četkom letoviške sezone zagotovi- vai0 predsedstvo J Republiškega
jhle šek°m^e ?°die-‘iti Vse	Prevzame to funkcifo? rentabilnost gostinstva v letovi- ske stroške in posredno tudi cene. ti redne zaloge živil in pijač.	odbora sindikata trgovinskih, go-
podjetje prevzame
' v vsakem primeru od-
uicesar zajeti, vse tu pa > Se dogodilo samo zato, ker bi Zato naj^
Jjhjetjih obenem s takšno »de- loča tržišče - Dlizacijo« pozabljali na ize- Nasprotr.
. vanje gospodarskega polo- jajo več ugovorov, predvsem pa ,a Posameznih delovnih skup- trdijo: »Tržne cene vnašajo v
ških krajih.
^^alizaci jo« pozabl j ali na ize- _ Nasprotniki^ Užn ih.^cen ^na va- možNI SO VELIKI POPUSTI Ža-ia__
Znotraj podjetja. Vse orne- podjetje preveč zunanjih vpli-I no pa K; l-nnec koncev zanrlo vov. omogočajo spekulantstvo.
® Zakaj ne bi v zimskih mesecih odpustili nekvalificirane in polkvalificirane delavce, če jih
ClMPREJ PAVŠALE	stinskih in turističnih delavcev
Gosti zahtevamo realne kalku- na SV0R zadnji seT in se P°meni-lacije in realne cene, toda občin- lo 0 akcijah v zvezi s tem v sin'
Gostinci bi lahko domačinom mesecih tako nagrajevali, da jih do 40 % manj zaračunali penzi- sezonska zaposlitev ne bi priza-
ne potrebujejo, in jih v poletnih gki ijudski'odborrš^zdaj"nišo do- dikalrdh podružnicah gostinskih
0 ’’ ločili gostinskih pavšalov. Ce kolektivov, ki so doslej skupaj z
on kakor tujcem, ne da bi bili dela?
»»pSISlS
* kolektivu.	znatna sredstva samo zavoljo kalkulacijah. Zal jih mnogi ne se-
■ Zakaj ne bi med sezono podaljšali delavnik na deset ali
vseh novih gospodarskih instru- njihovimi organi samoupravlja-mentov ne poznaš, ne moreš real- nja Premalo odločali o novih ceno kalkulirati. Zato naj bi občin- nah in o politiki cen. ski ljudski odbori pohiteli s pav-	MARIOLA KOBAL
PODJETJE »KAMNIK« IZ KAMNIKA:
VSE v \mm ČLANSTVA
Podjetje »Kamnik« v Kamniku je delkov, precej pa tudi uvedba no- Uvajanje delavcev pri vstopu v stavil stari izvršni odbor, nikakor doseglo lani znaten napredek v vih izdelkov, posebno v pirotehniki, podjetje ter njihovo usposabljanje ne sodi več med organizacijske po-proizvodnji. Delovno storilnost v -pudi osebne dohodke zaposlenih so za delo na delovnih mestih vseka- manjkljivosti. Kandidacijska komi-posameznih obratih so močno pove- pQ jžpOp0injenem sistemu delitve ^or nista med zadnjimi. To se je sija, izvoljena na občnem zboru, je čali (obrat pirotehnike kar za 22 v ,.	,,	, tntknv Teh ne- Pokazalo predvsem pri odhodu ne- ostala namreč praznih rok.
odstotkov). To kaže tudi'za 38 od- ^	t ,	. ’	.. . katerih izkušenih delavcev v pokoj. Izbira novega sindikalnega vod-
stotkov večji čisti dohodek pod- kaj podatkov kaze, da je po je je ■j-e<xaj za pridobivanje kvalifikacije, stva ne sme biti le gola formalnost, jetja v primerjavi s prejšnjim le- v ugodnem gospodarskem položaju. j.ot ga imenujejo in se ga udeležu- temveč je treba pri tem zagotoviti tom. Res je sicer, da je temu precej Seveda problemov kljub temu ne je okrog 70 odstotkov delavcev, te- čim večjo demokratičnost. Mar , je
pomagala sprostitev cen njihovih iz- manjka.
TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO:
Spremeniti odnos do delavk
Na občnem zboru sindikalne
ga problema prav gotovo ne bo od- bilo res potrebno godrnjanj med pravil. Treba bo najti sodobnejše udeleženci občnega zoora, češ da so metode za priučevanje posameznih predlagali tega in tega, čeprav se del, ki bo delavca praktično tako niti malo ne zanima za delo v sin-usposobilo, da bo svoje delo res dikatu itd.
dobro opravljal.	Iz poročila predsednika sindika-
V drugi polovici lanskega leta so ta 0 delu -izvršnega odbora je moč v podjetju »Kamnik« začeli obraču- sklepati, da je izvršni odbor v pre-. navati osebne dohodke po doseženem teklosti vse preveč razpravljal in V razpravi o proizvodnji je	uspehu. Novi sistem delitve nedvom-	predlagal	kar v imenu vsega član-
podružnice 1400 članskega	kolek-	bilo čutiti, da se delavci zavedajo	no pomeni precejšen korak naprej.	stva sindikalne podružnice, prema-
tiva anhovske cementarne	so ob-	velikih pridobitev rekontrukci j e	Vendar je vseeno še precej po-	i0 pa je	k urejanju družbeno-poli-
ravnavali predvsem tri probleme:	vse tovarne, kar jim bo omogo-	manjkljivosti, ki jih bodo morali	tične in	gospodarske problematike
življenjske in delovne pogoje za-	čilo več kot dvakratno povečanje	postopoma odpravljati. Delavci med	res pritegnil neposredne proizvajal-
poslenih, nadaljnjo decentraliza-	proizvodnje. Rekonstrukcija je	drugim menijo, da je izračunavanje	ce> da	bi ti res tudi sami povedali
cijo samoupravljanja vzporedno z sedaj v polnpm razmahu. Kljub osebnih dohodkov še vse preveč svoje mnenje. Razprava na občnem uvajanjem ekonomskih enot ter	temu pa z delom nemoteno na-	komplicirano, saj si niti tisti, ki	zboru	je to samo še potrdila, saj
proizvodnjo.	daljujejo. Le tu Jn tam se pojav-	ima normirano delo, svojega za-	sta se	v razpravi oglasila samo se-
Ugotovili so, da so življenjske Ijajo občasne težave zaradi mon- služka ne more izračunati. Osebni kretar osnovne organizacije ZK in in delovne pogoje zaposlenih taže novih strojev in podobnih dohodek za eno delovno uro je komercialni direktor podjetja. Osta-zadnji dve leti bistveno spreme- del podjetij, ki rekonstruirajo, namreč odvisen od primerjalne po- ah 220 delegatov pa je molčalo, nili. Povprečni mesečni zaslužek Pred. nekaj leti, ko so imeli iz- stavke, katere vrednost je razdelje- občni zbor sindikalne podružnice delavca v cementarni znaša že rabljeno večino proizvodnih na- na proceduralno na šest kriterijev: v od1etiu »Kamnik« ie tako dovolj skoraj 23.000 dinarjev. Na delov- Prav, je znašala letna vrednost vrednost proizvodnje vrednost pro- prepričljivo opozoril, da bo ena pr-nih mestih so uvedb vrsto novo- proizvodnje le nekaj nad 3 mik- daje, cisti dohodek, kvaliteta, dose- ^ih naloJg v bodoče prav v tem, da sti, ki lajšajo delo. Sedaj že vsak larde dinarjev, sedaj se bliza de- ganje norme in disciplina/Vrednost bo sodelovaIo pri odločanju čimveč zaposleni v nočni izmeni dobi setim po rekonstrukciji pa bodo posameznega kriterija pa je_ spet dianov kolektiva. Sindikalna organi-brezplačno topli obrok. V tem dosegh 20 milijard dinarjev. Samo odvisna od vrste faktorjev, ki izra- j- bo mOTala biti prvi pobudnik prizadevanju pa bo treba še dalje. za P^o fazo rekonstrukcije, ki jo žajo za prve tri kriterije dosežen y teJ. smeri	p S.
To čutijo zlasti delavke, ki jih bodo dokončali do ' konca leta. uspeh podjetja, za zadnje tri pa je v tovarni okoli' 400. Številne bodo porabili nad poldrugo mili- uspeh posameznika itd. Nekateri tu-med njimi delajo že po 25 in več jardo dinarjev, ki jih v glavnem di menijo, da bi moral biti zaslu-let, vendar še sedaj nimajo kvah- ustvarja sam kolektiv.	žek bolj neposredno odvisen od ko-
fikacije, ki bi jim omogočila delo Premalo pa so v razpravi ob- bčine izdelanih proizvodov. Pri tem na odgovornejših mestih ter s tem ravnavali delo sindikata v pod- mislijo na cenik za posamezna dela. tudi povišanje zaslužka. Na obč- . jetju. Tudi poročilo mu ni posve- Pričakovali bi, da bodo o teh nem zboru so grajali tudi odnos, tilo dovolj pozornosti. Kljub ,in še o nekaterih problemih, kot so ki ga imajo posamezni delovodje dobrim materialnim pogojem — uvajanja kadrovsko-socialne služ-in izmenovodje do žensk.
Popoldanski počitek
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR:
Ekonomske enote in pravna pomoč
.	.	,	, ,	■ j 11	. Na zadnjem občnem zboru ne nasvete skoraj tisoč članov v naslednjih letih bodo zgradili
zaposlenih	lam je razpolagal z več kot 11 mi-	be, kakovost izdelkov, odločanje	sindikallle podružnice Tovarne	kolektiva, od tega 90 odstotkov	več stanovanj, s čimer pa bodo
lijoni dinarjev - so bila prizade-	neposrednih proizvajalcev itd. spre-	avtomobilov je sodelovala tudi	delavcev. Zanimivo je tudi to,	končno vendarle uredili večino
Pri razpravi o	uvajanju eko-	vanja izvršnega odbora vse pre-	govorih na občnem zboru sindikal-	sovjetska sindikalna delegacija	da pravna pomoč opravlja celo	problemov. Diskutanti so kriti'
nomskih enot so poudarili, da bi skromna. Politične vloge dela ne podružnice Vendar tega m bilo.	največjih avtombilskih to- funkcijo neke vrste poravnal- zirali edino to, da stanovanjska
,	.	.. .	__ ____, .	_ i__ crnrhkaJne ni-aaniTarno mpd člnn- Nanak ni hiln. ce hi le nn ne-	T	J , rr i_,.	-	■ i____	■ -	•	__i____i_ . . i___rta
bilo treba nujno vzporedno s tem decentralizirati tudi
sindikalne organizacije med član- Napak bi bilo, če bi le po ne-stvom skoraj ni bilo. Izvršni katerih organizacijskih pomanjklji-
SSSR
Lihačov«. Dele- nega sveta. Karakterističen je komisija ni pokazala nobenega
sMsii mmm Hill wmm. mmm
urejati številne proizvodne in P^nja ^J" P/^h	o ed m™	kolektivu pognale tako globoke Predvsem pa ji pravna pomoč stanovanja, če ni vsaj pet let
druge probleme. Delavci so se za- ^°^a ^0 ^elo y ^odbo^h Pn"	^id t zPa noviPodbor	Iti vaNe^se	korenine, da si danes praktično namenjena članom kolektiva, da nepretrgoma zaposlen v podjetju-
vzeli , za delavske svete po obra- neslo boljše rezultate. L. K.	didatov za novj odbor,	ki ga	je se-	^ ^ mogoče zamisiiti v TAM jih ščiti, pred eventualnimi ne- Mladinec, ki se vrne v podjetje
rirne-ačnih oblik nagrajevanja in zakonitostmi ali samovoljo posa- po odsluženju -vojne obveze, im9 ugotavljanja proizvodnih uspe- meznikov v samem kolektivu. običajno 22 let, tako da do 25. le-hov Delavci so pričeli budno Problem za sebe so stanova- ta ne more doseči predpisanega spremljati delo svoje ekonomske nja. Kljub temu, da je TAM v delovnega razmerja ki mu J« enote ter iskati vse tiste notra- zadnjih letih zgradila največ sta- potrebno, da se lahko poteguje nje rezerve o katerih pred uva- novanj od vseh mariborskih ko- za tovarniško stanovanje. Tud; raniem ekonomskih enot nihče lektivov, pa vendar ni bilo mo- med dekleti le redkokatera dom
tih, ki naj bi urejevali proizvodne probleme ter imeli tudi materialne možnosti za-svoje delo. Hkrati bi bilo treba decentralizirati tudi delo sindikata. Nekatere pomanjkljivosti, ki so se do sedaj pojavljale, bi verjetno lahko odpravili prav pododbori po obratih.
OBRTNI DELAVCI USLUŽ-NOSTNE STROKE KOPER:
Jim podjetje ni mar?
Sindikalna podružnica obrtnih delavcev uslužnostne stroke je imela 8. marca svoj redni letni občni zbor. Na vabilu, ki je bilo pravočasno izročeno vsem članom podružnice, je bilo razen ostalega pripisano še, da po občnem zboru proslava v počastitev dneva žena. V tej sindikalni podružnici so združene vse brivnice in česal-nice, med njimi tudi brivnica in česalnica Novi blok, kjer je zaposleno več žena. Kljub temu, da so te ženske članice sindikata in da so bile pravočasno obveščene o občnem zboru in proslavi dneva žena, se niso hotele udeležiti niti občnega zbora niti proslave, temveč so ; praznovale ta teden posebej.
Medsebojni odnosi v brivnici-česalnici Novi blok že tako niso takšni kot bj morali biti. S takšnim odnosom, kot so ga pokazale ob tej priložnosti ženske tega kolektiva, pa vsekakor odnosov ne bodo izboljšali. Vse kaže, da niso niti pripravljeni, da bi se morda na občnem zboru pomenili o boljšem delu in popravili skrhane odnose, ki nedvomno vplivajo tudi na delovni uspeh kolektiva. Po vsem tem bo moral kolektiv brivnice in česalnice Novi blok čimprej reči svojo odločno besedo.	V. P.
Denar neizkoriščen - potrebe velike
Analiza, ki jo je pripravil odsek za delo pri Okrajnem ljudskem odboru v Novi Gorici o porabljenih sredstvih iz skladov za kadre pri gospodarskih organizacijah, daje vse prej kot razveseljivo sliko.
Naslednji podatki veljajo za tritedeset večjih gospodarskih organizacij v okraju, kjer so v minulem letu nabrali v skladih za kadre 39 milijonov dinarjev. Od tega pa so porabili komaj 19 milijonov 800.000 dinarjev. Zanimiva je razčlenitev teh izdatkov. Le nekaj nad 6 milijonov dinarjev so podjetja porabila za izobraževanje delavcev na delovnih mestih. Okoli 4 milijone dinarjev so porabili za učila, opremo in druge potrebe izobraževalnih centrov v podjetjih ter skoraj 6 milijonov dinarjev za izobraževalne ustanove izven organizacij, ki so jim nudile razne usluge,
Kaj pa ostali denar? Podjetja so ga zamenjala za razne izlete pod imenom »poučnih ekskurzij", štipendiranje dijakov in študentov, nagrade vajencem in v druge, po predpisih nedovoljene namene.
Industrija v goriškem okraju je mlada. Po osvoboditvi je zrasla vrsta podjetij. Skoraj povsod so in bi še potrebovali kvalificirane delavce. Marsikje
ni pravega napredka prav zaradi pomanjkanja visokokvalificiranih delavcev in strokovnjakov, ki bi znali poiskati nove tehnološke postopke ter izkoristiti druge rezerve.
Akcija za ustanavljanje izobraževalnih centrov po podjetjih, ki bi lahko nudili vsakemu zaposlenemu, ki želi napredovati, potrebno znanje na delovnem mestu, se je izjalovila. Dobro delata le dva ali trije izobraževalni centri na območju okraja.
Medtem ko imamo primere, da bi se ljudje radi usposobili za odgovornejša dela in so za to pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti čas, pa ni nikogar, ki bi jim pomagal. V skladih pa čaka neizkoriščenih skoraj 20 milijonov dinarjev. Novi predpisi so te sklade odpravili. Ali ne preti nevarnost, da bo potem skrb za izobraževanje na delovnih mestih še manjša?	' L. K.
Opomba uredništva:	Prav
gotovo pa se bodo morali, brž ko bodo imeli v podjetji uve-javljeno nagrajevanje po delu, tudi delavci sami bolj zanimati in si prizadevati za strokovno usposabljanje, kajti brez večjega znanja tudi ne bo boljših zaslužkov.
jan jem ekonomskih ni razmišljal. Sedaj strogo za- goce- urediti vsega. Tudi letos m garsonjero, htevajo od svojih tovarišev v
Jaki
TOVARNA JEKLO V RUŠAH:
GRADNJA TOVARNE ODKOVKOV
PTT CELJE:
Resolucifa skupnosti o prostem času
drugi ekonomski enoti, da jim dobavljajo takšne polizdelke, ki točno ustrezajo tehničnim normativom in vsako odstopanje od tega nosi za posledico znižanje prodajne čeme in s tem manjši finančni uspeh prizadete eko- Delovni kolektiv »Jekla" v borska kovinska industrija kot n9 nomske enote. V tem pa je ravno Rušah se že štiri leta trudi, da bi primer Tovarna železniških vozm bistvo vsega, saj s tem prihia- povečal proizvodnjo. Leta 1956 V kooperaciji bi šlo laže. Vodstvo nijo ogromne količine materiala, so komaj »pridelali" plače, za tovarne se v tej smeri že dog0' kvaliteta izdelkov se stalno iz- sklade pa ni preostalo niti dinar- varja. Nova tovarna bi namr09 boljšuje in zagotavlja, da bodo ja. Ko so se opomogli, so kupili zagotovila nadaljnji obstane^ izdelki na tržišču tudi v bodoče 350-tonsko stiskalnico in nekaj podjetja v prihodnosti, mariboJ"' enakovreden partner inozemskim manjših strojev. Ti napori so dali ski industriji pa zanesljiv in if' proizvodom. Vendar to ni edini kaj hitro prve sadove. V štirih daten vir kompliciranih drobni1* uspeh, temveč se odražajo po- letih so povečali proizvodnjo za odkovkov.	K. A.
sledice tudi v sami organizaciji dva in polkrat. _ proizvodnje. Vse tiste dolgoletne Naročil imajo vsak dan več oblike za katere so menili, da tako, da ne morejo zadostiti šte-so v proizvodnem procesu ne- vilnim domačim in tujim kupcem, dotakljive oziroma nepogrešljive, Sekire, cepini m tesla so zelo danes brez pomislekov odvržejo, cenjeni doma in onstran naših brž ko se pokaže, da ovirajo meja. Letos bodo poslali prvo po-dinamičen uspeh prbizvodnje. siljko na ameriški trg.
Ravno ekonomske enote pa 'so Veliko povpraševanje po nji-tudi pokazale, da bo treba več hovih^ izdelfah terja moderniza-
razmišljati o kooperantih, saj ti	™ razpravljanju o perspek- Kamniku so člani sindikata m*-'.
včasjh resno ovirajo nemoten	raS podjetja s^del nili, naj bi v bodoče obravnaval'
potek proizvodnje. Nekaterim	^ odločil za gradnjo več problemov pp obratih. Ca*
bodo morali	nove tovarne in preusmeritev Prav zaposlujeta dva obrata
hoteli, da ne bodo povzročitelji proizvodnje Q tem so veliko raz- (»Triglav« v Smarci in »Kvas" zastojev v proizvodnji. Ce bi bile pravljal. tud. na zadnjem občnem Mengšu) skupaj le 39 ljudi, se j
uPnv»?J1-k p	* i t.tr	zboru sindikalne podružnice. V vendar doslej že večkrat pokaza
bi TAM ze samo zato_ lahko zni- načrtu imaj0 izdelovanje odkov- la potreba, da bi na sestanku zala cene svojim proizvodom za	za }ndustrijo, s proizvodnjo Posameznem obratu razpravlja-1
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK:
Čimveč razprav po obratih
Na občnem zboru sindikaln® podružnice v Živilski industriji v Kamniku so člani sindikata
približno 11 odstotkov. \ sekakor gekir tesej in kampov pa bi na- ° svojih problemih. Take obral' pa bo podjetje v mejah svojih daljeyali še nekaj časa. Nova to- ne razgovore sp imeli v pretek' možnosti skusalo znizati cene v varna bo v Rušah pb železniški lem obdobju le v obratu »Eta teni letu.	i ,	,	progi. Tako se bo izpolnila davna v Kamniku.
Ekonomske enote bodo v per- želja kl0lekt}va) da se preselijo iz Na občnem zboru so razpraV' spektivi posvetile vso p^	mračne pohorske grape v dolino. Ijali o uspehih v gospodarjen]"
uvajanju sodbnejsih proizvodnih Preusmeritev proizvodnje je in se dogovorili, da se bodo og1' procesov, ki bodo omogočali o -	g0spo,darsko utemeljena. Tu je	bali vseh nepomembnih številk'
kriti se marsikatero notranjo re-	doma ze na<:j s^0 jet stara kovaška	ampak dobro proučili tiste, ki g°'
zervo m tako zmzati stroske pro-	tradicija, dovolj mladega stro-	vorijo o rezultatih njihovega P1”1'
izvodnje. Uvajanje avtomatiza-	kovnega kadra in vrhu tega od-	zadevanja v preteklem letu. Ne'
cije je na pragu. Tudi od tega	lofina volja koiektiva, da opusti	kateri člani menijo, da bi bil°
pričakujejo precejšnje jinhran-	tehnično zastarelo proizvodnjo in	prav, da bi večkrat na leto tak°
Pred nedavnim je imela tudi	povedali svojo, že večletno željo,	službi, kjer delavci ne uživamo	ke na delovni sili, istočasno pa	se preusmeri v donosnejšo dejav-	sedli skupaj in se pomenili o pr°'
sindikalna podružnica novo usta-	da bi bili ob sobotah popoldne	ugodnosti kakor delavci drugih	bodo. zmanjšali izmeček, čeprav	nost s sodobno strojno ^ opremo,	blemih, tako da bi bili z njimivsi
novljenega podjetja za PTT pro-	prosti. Ker kot kaže, o tem nji-	gospodarskih organizacij. Zahte-	je že tako v okviru evropskih	p0tern bo namreč mogoče, da iz	seznanjeni.
met v Celju svoj občni zbor. Ta hovem prostem času pristojni varno, da Skupnost v najkrajšem povprečij.	_	..	.	sedanje količine jekla iz kate- Tako je na primer razprava0
občni zbor je bil važen še poseb- organi že več let ne najdejo re- času prouči, kako bi nam omogo- Sindikalna organizacija je do- rega oblikujejo sekire in drugo, spremembi delovnega časa 113 no zato ker so iz sindikalne po-	šitve, so poslali Skupnosti JPTT	čili prosto sobotno popoldne, ker	segla lep uspeh tudi s tem. da je	izdelajo nekajkrat več drobnej-	občnem zboru pokazala, da ie
družnice nekdanje okrajne pošte	v Beograd naslednjo resolucijo:	menimo, da je promet ob sobotah	za elane kolektiva ^onramzirala	gib odkovkov za industrijo mo-	večina kolektiva za to, da se 0
Celje ustanovili sedem sindikalnih	»Težnja naše družbene skup-	popoldne tako majhen, da nam	redno pravno pomoč. V začetku	torjev, strojev in vagonov. S pro-	tem razpravlja po obratih,
podružnic, in sicer v krajih, kjer	nosti je, da delovnemu človeku,	ne bi bilo treba opravljati službe,	si nihče ni obetal kaj posebnega	izvodnjo teh bolj kompliciranih	Zato so na občnem zbora
predvidevajo nove PTT enote, to	ki po svojih najboljših močeh	Delavci PTT bi s tem dobili	od tega ukrepa, toda čas je po-	drobnih izdelkov bodo dohodek	predlagali, naj bi čimprej P°
je dve v Celju in po eno v Žalcu, prispeva k blagostanju, omogoči možnost rekreacije, kar bi nam kazal ravno nasprotno. Člani ko- podvojili ali celo potrojili. _ obratih izvolili pododbore sindj' Šoštanju, Mozirju, Slovenskih tudi počitek in rekreacijo po napor-, dalo novih moči za boljše In lektiva se sedaj redno poslužu- Težave imajo le z investicij- kalne podružnice, ki. bi pomaga*1 Konjicah in Rogaški Slatini. nem delu. Ne moremo reči, da je uspešnejše delo."	I. O. iejo brezplačne pravne pomoči, skimi sredstvi. Morda bi ta nji- reševati problematiko obratov.
Okoliški poštarji so ponovno to zadovoljivo urejeno tudi v PTT	V preteklem letu je iskalo prav- hova stremljenja podprla man-	F S.
PERSPEKTIVE ELEKTRO IN TEKSTILNE INDUSTRIJE V KRANJSKI KOMUNI
Skupne službe tekstilcev?
Gospodarska komisija Občinskega sindikalnega sveta Kranj, razširjena s posameznimi predstavniki delavskega upravljanja ie obravnavala predlog družbenega plana občine Kranj za letos. Ugotovili so, da družbeni plan ne daje jasne orientacije industriji in da s planom ne predvidevajo bi-
POSVETOVANJE O NOVEM GOSPODARSKEM
SISTEMU V TRBOVLJAH
Enostranska
razprava
Pred kratkim je bilo v Trbovljah posvetovanje družbeno-poli-tičnih delavcev vseh štirih zasavskih občin o uvajanju novega gospodarskega sistema. Namen posvetovanja je bil, oceniti dosedanje priprave zasavskih podjetij na uveljavljanje gospodarskih sprememb.
Kljub temu, da so v vseh zasavskih podjetjih v zadnjih mesecih organi upravljanja o tem razpravljali, kaže, da so bile raz-brave usmerjene le na gospodarsko stran predlaganih sprememb, Pozabljali pa so na celotno druž-beno-politično vlogo novega sistema. Tako so na primer na sektorskem posvetovanju v Trbovljah govorili predvsem o tem, kako bodo v tem ali onem podjetju »-udarjeni-«. Zato se ob tem vsiljuje vprašanje, če so zasavski proizvajalci res seznanjeni t vsemi novimi gospodarskimi Ukrepi.
Res bodo imela nekatera zasavska podjetja več težav pri gospodarjenju kot doslej. Prav tako drži, da so osnovna sredstva v Tnogih, predvsem starejših zasavskih podjetjih, domala iztrošena, ponekod bi jih morali celo le pred leti odpisati in da bodo °bresti na račun osnovnih sredstev obremenjevale kolektive jtd. Toda vztrajati, da vsi novi instrumenti slabo vplivajo na po-'°žaj podjetij, je dokaj nevarna Ugotovitev in utegne zapeljati kolektive na napačna pota. Vsekakor bo treba v novih pogojih poslovanja v marsikaterem podjetju izkoristiti vse svoje moči in izboljšati dela ter- vse tisto, kar go vplivalo na boljše poslovanje. Sele zdaj -bo prišla iniciativa kolektivov in posameznikov do polnega izraza, organi upravljanja Pa bodo morali še bolj temeljito obravnavati proizvodnjo in druge Probleme. Toda na posvetovanju oiso o vsem tem povedali nobene oesede. Pričakovali bi vsaj nekaj konstruktivnih predlogov, kako Prilagoditi gospodarjenje novim Pogojem ali vsaj pobude za kompleksno urejanje posameznih 'Trašanj in podobno. Vse to še "°liko bolj opozarja, da se bo uieba drugače lotiti dela pri Uresničevanju novih ‘predpisov, sicer bi utegnila podjetja zaiti v kaj čuden položaj.
-m
stvenih sprememb, ki pa jih bo industrija kranjske komune v bližnjih letih morala doživeti. Tako imajo v občini podjetja, ki iz leta v leto ne kažejo nobenega napredka. Ta podjetja imajo zastarela osnovna sredstva in tudi nimajo sredstev za modernizacijo in rekonstrukcijo svoje proizvodnje. Po drugi strani pa se odpira vprašanje nadaljnjega razvoja elektroindustrije v občini ter razvoja tekstilne industrije. Člani komisije so predlagali, naj bi vsa tekstilna podjetja razpravljala o možnosti uvajanja nekaterih skupnih služb, na primer nabave, prodaje, laboratorijske službe itd. Posamezni predstavniki tekstilnih podjetij so govorili o izkoriščenosti osnovnih sredstev, saj na primer nekateri dragoceni stroji delajo le eno izmeno in bi lahko, če bi polno obratovali, krili potrebe po teh uslugah za vso ostalo tekstilno industrijo. Vendar doslej ni bilo takega sodelovanja. Podjetja raje sama nabavljajo stroje, trošijo devize in najemajo kredite za to, da bi vse do konca naredili pod domačo streho, čeprav po vrhu tega še vedo, da tudi njihovi stroji ne bodo izkoriščeni. Komisija je menila, da bi morale vsaj sindikalne organizacije v teh pod-
Razpravljali so tudi o odnosu med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, ki ga bodo morali po njihovem mnenju nujno spremeniti v korist negospodarskih investicij. Komisija je predlagala vodstvu občinskega sindikalnega sveta, naj bi čimprej začeli s širšo razpravo o predloženem družbenem planu. Ker zbori volivcev proizvajalcev niso prinesli želenih rezultatov, naj bi po gospodarskih organizacijah sklicali politične aktive v širšem merilu (člane delavskih svetov, upravnih odborov, Zveze komunistov, mladine, sindikalnih aktivov,. Društva inženirjev in tehnikov itd.). Na teh aktivih naj bi podrobno razpravljali o planu. Občinski sindikalni svet pa naj bi proučil predloge in jih posredoval občinskemu ljudskemu odboru.	J. P.
Viški pionirji se že nekaj časa pripravljajo na proslavo SO-letnice vstaje. Mladi glasbeniki (na sliki) pridno hodijo na vaje, da bodo do 27. aprila, ko bodo imeli proslavo, na to čimbolje pripravljeni
NA GORIŠKEM
Preveč formalistično
uvajanje ekonomskih enot
Gospodarske organizacije v go- te. Že nad 15 podjetij ima take jetjih najti skupen jezik pri ure- riškem okraju so v zadnjem času enote. Vendar pa je videti, da so
jan ju teh problemov.
začele ustanavljati ekonomske eno- nekatera podjetja to storila vse
preveč formalistično in ne v skladu s prizadevanji, da bi bila vsaka enota gospodarsko samostojna ter samostojno reševala proizvodna in druga vprašanja.
V okviru enot sedaj namreč obračunavajo samo. osebne dohodke, medtem ko so na vse drugo pozabili. Le malokje imajo izvoljene obratne delavske svete, ki naj bi upravljali enote. Pa še, kjer jih imajo, so bolj na papirju. Tako so na primer pri Zadružnem vinarstvu na Dobrovem pripravili pravilnik o pristojnosti delavskih svetov po obratih, gospodarijo pa še po starem.
Okrajni sindikalni svet v Novi Gorici, ki je pred dnevi obravnaval v zvezi Z ekonomskimi enotami, se je zavzel za vzporedno razvijanje obratnih delavskih svetov ter decentralizacijo dela sindikata. Le tako lahko pričakujemo, da bodo enote upravičile svoj obstoj.
Kljub temu pa se že pojavljajo nekateri dobri rezultati uvajanja enot. Interes delavcev za prihranek nk materialu ter boljšo organizacijo dela še je' marsikje povečal. Pri »Elektn>Gorici« so na primer skl el nili v posameznih enotah, kjer so nekateri delavci večkrat izgubljali orodje, da si ga bodo sami nabavljali. V več podjetjih že čutijo tudi povečanje storilnosti zaposlenih. Pokazali so se pa že tudi nekateri problemi. Enote po posameznih podjetjih so zelo različne po številu delavcev in opremi obratov. Prav je tudi različno število enot sklad za zidanje stanovanjskih hiš v okviru posameznih gospodarskih pri občinskem ljudskem odboru organizacij. Ponekod' jih imajo tri
Hoteli so jo že dati v staro železo... Lokomotiva (na sliki), ki je ena najstarejših, sedaj še dobro služi, saj ogreva prostore Gospodarskega razstavišča in Festivalne dvorane
Zagorski gradbeniki varčujejo
Gradbeno podjetje iz Zagorja lih 50 % sredstev pa bodo morali ob Savi si prizadeva, da bi čim- zaprositi graditelji za posojilo tako prej uredilo stanovanjsko vprašanje zaposlenih. Tako je podjetje začelo lani graditi stanovanjski blok. Tisti, ki bodo dobili v njem stanovanja, so morali prispevati določen del sredstev. Štirje člani
Zagorje ob Savi
V Gradbenem podjetju v Zagorju ob Savi računajo, da bodo prosilci za stanovanja v prihodnje tega delovnega kolektiva pa bodo vlagali prispevke v, obrokih. Ko začeli letos graditi vrstne hiše. bo posameznik vložil določen zne-Vsak graditelj bo moral sam pri- sek kot naplačilo za stanovanje,
spevati 25 % sredstev; 25 “/o sred- mu bo nekaj sredstev dalo tudi vili na decentralizacijo podjetja na štev mu bo dalo podjetje; za osta- Gradbeno podjetje.	(k) ekonomske enote.	L. K.
do štiri, drugod' pa celo po dvanajst. Marsikje prihaja do tega, da so zaslužki delavcev v okviru posameznih enot zelo različni, čeprav so njihova prizadevanja enaka. Vse to pa so začetne težave, ki kažejo, da se marsikje niso dobro pripra-
ITfflrn csp nhffiriinflVD	0 izplačilu akontacije so bili
ilHKO se omacunavtl	zaje£ samo Up0k0jenci, ne pa
otroški aOdatOK	invalidi, ki so še v delovnem
K. B., Šentvid: Kako se ob- razmerju, pa prejemajo nado-računava otroški dodatek delav- mestilo.
Vajenec lahko, iztoži
plače od 20. do 20.?	SVOjO prOVlOO
Odgovor: Po 41. členu uredbe K. F<> l.: Podjetje, kjer je o otroškem dodatku se koristni- vajenec v ukU) mu noče priznati kom otroških dodatkov ta doda- sedem dni plačanega dopusta v tek izplačuje v stalnem meseč- £asu zimskid počitnic. Poslovo-nem znesku hkrati s plačo, če je dja pod:jetja se sklicuje pri tem ta mesečna (oziroma s pokojnino na neko iz:jav0 Trgovinske zbor-in invalidnino). Koristnikom njce. p0ieg tega mora vajenec, otroškega dodatka, ki pa nimajo tem ko i2polni v uredbi pred-določene plače v mesečnem zne- isani čas uženja opravljati še
sku, se otroški dodatek obračunava v ustreznih dnevnih znes-
razne kurirske posle, he da bi dobil ta čas plačan. AH je va-
podjetja oziroma druga odgovorna oseba za tak prekršek kaznuje z denarno kaznijo, če jo prijavijo sodniku za prekrške. Po 15. členu uredbe o vajencih
kih, izplačuje pa se za določeno jenec doižan delati preko časa, časovno obdobje hkrati s plačo. ki je določen v uredbi, in kako Dnevni znesek otroškega dodat- naj uveijavi pravico do sedmih ka se določi tako, da se deli dn- zimskega dopusta? mesečni znesek s številom „6, Odgovor: Tako kratenje pri-tako dobljeni znesek pa. se za- vjce do zimskega dopusta, kakor okroži. Skupni znesek izplača- ^udj zaposlovanje vajenca preko nega otroškega dodatka za eno basa) kj je v uredbi predpisan, izplačilno obdobje seveda ne je prekrjek v smislu 30. člena sme presegati določenega me- uredbe 0 vajencih in se direktor sečnega zneska otroškega dodatka, ki mu pripada.
Dopust
pred upokojitvijo
R. M., J.: Ali pripada upoko- ima vajenec pravico vsako leto jencu, ki bo upokojen sredi leta do 30 dni plačanega dopusta za in ki je odpovedal delovno raz- čas poletnih počitnic in sedem merje tri mesece pred upokoji- dni za čas zimskih počitnic. Po tvijo, pravica do letnega dopu- 14. členu iste uredbe sme vaje-sta v času. odpovednega roka, nec praktično delati vj prvem tako da bi po končanem dopustu letu in drugem letu 30 ur teden-šel v pokoj?	sko, v tretjem letu pa 36 ur. Ne
Odgovor: Tudi za osebo, ki glede na to, da se kršitev teh je odpovedala delovno razmerje, predpisov kaznuje kot prekršek, ker gre v pokoj, veljajo pred- lahko vajenec »nadure«, ki jih piši o pravici do letnega dopu- je napravil, in delo, ki ga je sta po 36. členu zakona o de- opravil v času dopusta, iztoži od lovnih razmerjih. Po tem členu podjetja oziroma od privatnega ima namreč delavec, ki je odpo- delodajalca, pri čemer se vzame vedal, pravico do letnega dopu- kot osnova za opravljeno vaje-sta in mu mora gospodarska niško »naduro« osebni dohodek organizacija omogočiti, da izrabi nekvalificiranega delavca, ki ga letni dopust. Dopust mora na- opravi v nadurah, to je s 50-stopiti v času odpovednega odstotnim povišanjem, roka, točno kdaj, pa je stvar _ ,	.
■	Delovno razmerje
pri sorodnikih
S. F., Ptuj: Oče vas je pregovoril, da ste pustili službo in šli na posestvo, kjer vam je izplačeval osebni dohodek v višini prejšnjih prejemkov, razen tega O. J., B.: Ali je bilo poveča- pa ste bili udeleženi tudi pri do-nje pokojnine za 10 odstotkov hodkih posestva. Vprašujete, ali od zneska pokojnine, izplačane- se vam ta čas lahko šteje v po-ga za čas od 1. julija 1960 do kojninsko dobo.
31. decembra 1960 namenjeno OdgOvor: Čas, ki ga je nekdo vsem upokojencem invalidom,-prebiT na delti'pri svojih sorod-tudi delovnim invalidom, ki nikih, predvsem najbližjih, se delajo s skrajšanim delovnim šteje v pokojninsko dobo samo, časom?	če se lahko dokaže, da so bili
Odgovor: Ker se pripravljajo vsi elementi delovnega razmerja predpisi, s katerimi bodo po- (točno določen delovni čas, pre-- kojnine prilagojene osebnim do- jemki, dopust, delovna discipli-hodkom delavcev in uslužben- na itd.). Običajno je to v takih cev, je izdala Ljudska skupščina primerih, kot je vaš, zelo težko odlok, ki je bil objavljen de- dokazati in se smatra, da je v cembra lani. S tem pooblašča podobnih primerih obstajala dokler ti predpisi ne bodo iz- med osebo, ki dokazuje delovno Zvezni izvršni svet, da za čas, razmerje, in pa med sorodni-dani, izda predpise, da se izpla- kom družinska oziroma eko-ča v mesecu decembru prvič nomska skupnost. V takem pri-osebnim in družinskim upoko- meru se ta čas ne šteje v pokoj-jencem in drugič uživalcem in- ninsko dobo. Po podatkih, ki ste validske pokojnine 10 odstot- jih navedli, bo tudi v vašem kov od skupnega zneska pokoj- primeru težko dokazati, da je nine kot akontacija na račun med vami in očetom obstajalo povečanja pokojnine. Z odlokom redno delovno razmerje.
dogovora z gospodarsko organizacijo. Po 34. členu zakona o delovnih razmerjih mu je treba omogočiti, da izrabi letni dopust brez presledka.
Povečana pokojnina

V NOVI OBLIKI
v Šesto leto
Naše glasilo »Dravski bobri« (op. gasilo kolektiva Tehnogradnje) se s ste''rilko 1—2 šestega letnika pred-^lavlja v novi obliki: namesto revi-s 16 stranmi, bo odslej izhajal ča-°Pis na osmih oziroma šestnajstih
,5traneh...
. Pred petimi leti smo začeli izdatki glasilo kolektiva »Dravske bo-re«. To so nam narekovale potre-e Po rednem obveščanju vseh čla-, P'' kolektiva o najvažnejših dogod-v podjetju, predvsem o važnej-P sklepih organov delavskega sa-odpravljanja. V današnjem obdob-intenzivnega političnega, družbe-t ka in gospodarskega razvoja, ko Dmo za nadaljnjim poglabljanjem : P^mdnega samoupravljanja pro-'ajalcev, ima naše glasilo čedalje Pomembnejšo vlogo. Služiti mora Potrebam kolektiva, postati mora
ren oriraT	in Hncraianizi
spremljevalec delavskega samo- dica težjih delovnih pogojev grad-upravljanja, ki redno vsak .mesec benih delavcev v tem času. Dalje, da sproti izhaja in obvešča člane kolek- je število bolezenskih izostankov tiva o dogajanjih v podjetju in ko- kljub manjšemu številu zaposlenih muni...	zopet poraslo v septembru in okto-
bru (jesenska opravila v kmetij-BREZ BOJAZNI	stvu?). število nezgod se je v drugi
V LETU 1961	polovici zmanjšalo skoro za 50 od-
T ♦ mzn • -o	Danes lat, stoikov. Ta podatek je zanimiv, če
Leto 1960 je za •	izhajamo iz ugotovitve, da je kolek-
ko trdrnao, da je bilo to leto leto dv y ■ lovici leta 2 izrednimi
težkih preizkušenj morah smo pre- n . skl>;a, zadostiti rokovnim ob-mostiti krizo, v katero smo_ zašlu ve2nosti medtem ko je v drugi
P« let. “.‘e	»"
droenergetskih objektov • Razum- Naša gospodarska organizacija je
ijivo N- da Jf iiCej črnoeledov sPreiela pooblastilo za opravljanje rodil v kolektivu precej crnogtedov oy socialnega zavarovanja; služ-
Zato menim,	ba socialnega zavarovanja v podjet-
nekaj misli o ,nas*	ju izplačuje razen nadomestila pla-
1961 m naprej. Naša	de-	če tudi enkratne dajatve (potne
javnost bo tudi ^	Dravo	stroške> opremo za otroka, pogreb-
hidroenergetskih objektov . Drugo nine in mrtnine)... Uspeh te
dejavnost pa bo P°trebno Jdrfatl službe je v splošno zadovoljstvo de-v sedanji visim. da	t°vimo	lavcev, ki jim ni treba hoditi na se-
Zam ne°Sbomo zanemarili naše de^ dež Podružnice Zavoda za socialno
Zato ne D0™°, ad“d‘*	zavarovanje. Vse nejasnosti uredi
javnosti v visoki gradnji ter drugih zanje uslužbenec podjetja. Razen tega ureja uslužbenec podjetja za zavarovance še druge zadeve, na. primer potrjevanje receptov ortoped-
tehničnih gradnjah
IZGUBILI SMO
v odraz življenja in dogajanja hjem; glasilo naj bo obširen, ja-VT\ m točen obveščevalec, ki piše o koa problemih> ki jih kolektiv vsa-°anevn° srečuje, poročati mora o lu in sklepih samoupravnih orga-°v. družbenih in političnih organi-K,CU v podjetju, pisati mora o pro-“lernatiki komune...
skih pripomočkov. itd .,. samo, da
22.469 DELOVNIH DNI SJUU ------------------ - ---- ocll.
Iz podatkov, ki smo jih dobili iz bi bilo čim manj izostankov. ^ ,r~, giasno naj uo uusuen, ja- službe socialnega zavarovanja v na-11 in točen obveščevalec, ki piše o šem podjetju, vidimo, da smo lani
vseh i...	-	. • * -1-1-1-*:. izgubili zaradi bolezni m nezgod
22 469 delovnih dni ali 179.812 delovnih ur ali v nadomestilih 11 milijonov 978.932 dinarjev... Ob analizi gornjih podatkov lahko ugotovimo, da je število bolezenskih izo-
--vajvi Komune . . .
, Jakšno vlogo pa lahko odigra na-^ Slasilo 1«, če je neposreden
mo aa je števna	posveča pretežni del svoje tretje
Stankov posebno visoko v prvih šti- številke 8. marcu, dnevu žena. Med rih mesecih, kar je verjetno posle- drugim piše Lojzka Tišler:
lll!!l!!!lll!l!!lll!l!l!l!l!!lll!ll!!l!!ll!l!!i!!!!l!!!l!ll!!l!!!!!llllll!!!ll!l!l!lll!llll!lllll!!lll!!lll!!lll!l!l!!lll!!l!l!l!l!lllll!!l!l!ll!ll!lll!l!lll!l!l!lllllllllllllll!ll!llllllllllll!!l!!ll!lll!ll|||!ll|l!l!ll!lll!l|||||||||l!!|l!l!l!lll!lll|||||!l||||||||l!
KAKO JE BILO NEKOČ
V stari Jugoslaviji se ni smel nihče zmeniti za 8. marec. Predobro se spominjam, kako smo bile žene v stari Jugoslaviji zaničevane in da nismo imele nobenih pravic. Za nas ni bilo ne odmora med delom, ne letnega dopusta. Za nas je bil dan enak dnevu. O izobraževanju sploh ni bilo govora in na kakršen koli napredek sploh nismo smele pomisliti.
Nekega dne me je takratni od-delkovodja vprašal, če se mislim poročiti. Začudeno sem ga pogledala in vprašala, zakaj me to vprašuje, »Ce se ne boste, vam bom dal drugo, bolje plačano mesto, drugače pa ne!« Seveda sem takoj odgovorila, da se ne bom poročila in res sem dobila boljše mesto. Tako so takrat delali z nami...
Danes lahko vsaka žena napre-čluje, sodeluje na vseh področjih dela in upravlja, čeprav je res, da je še vedno premalo žensk v teh ali onih organih in na vidnejših političnih in delovnih mestih. Tudi v našem podjetju je tako. še vedno so med nami sodelavci, ki mislijo, da je ženska manj sposobna in manj vredna, da se ji ne more zaupati bolj odgovornih nalog in vodilnih mest. 2ene so že in še vedno dokazujejo, da so enako sposobne kot moški...
Že tkalnica je dovolj jasen dokaz. Tam je zaposlenih več kot 78 odstotkov žena in vse te žene izdelajo dnevno okoli 1000 metrov blaga ... Kakor mravlje delajo in se trudijo, čeprav je delo težko, saj je tam velik ropot, vročina in prah, razen še fizičnega dela.
ŠTIRI VPRAŠANJA IN ŠTIRJE ODGOVORI
V razgovoru z delavci odgovarja na vprašanje, kako je zadovoljna z načinom nagrajevanja delavka Lojzka Košir takole:
»Bolje je, kot je bilo. Ker smo že prej delale po normi, nas novi način nagrajevanja stimulira prav toliko kot stari. Več napraviš — več dobiš. Normo običajno dosegam. Sedaj zaslužim 23.00(1 do 24.000 dinarjev. Tudi dodatek za stalnost prejemam. Mislim pa, da bi nas, starejše delavke, ki smo pustile svoje najboljše moči pri napornem delu, morali nagraditi še na kak drug način, saj je razumljivo, da mlade in močne delavke lahko napravijo več in zato tudi več zaslužijo.«
FRANCE VRHOVNIK PA PRAVI:
»Pri plači se precej pozna. Prej sem z vsemi dodatki prejemal okoli 25.500 dinarjev, sedaj pa med 31 in 32 tisoč dinarji. Za sebe lahko rečem, da čutim večjo odgovornost do dela, ker vem, čim več bom napravil, temveč bom zaslužil. Naše vzdrževalno delo sicer ni normirano. Skrbimo pa z vsemi močmi, da proizvodnja zaradi okvar na strojih, pomanjkanja posod, in podobnega, ne stoji niti trenutek, saj se zavedamo, da od tega zavisi naš osebni dohodek.«
»Naše delo« je glasilo delovnega kolektiva »Kamnik« iz Kamnika. Izhaja že četrto leto in si Je uredniški odbor v tem času nedvomno pridobil precej izkušenj, kar se glasilu tudi pozna. V listu obravnavajo na dokaj zanimiv način najvažnejše probleme podjetja (od gospodarjenja, organizacije dela, porabe njihovih izdelkov, obračunavanja osebnih dohodkov, mehanizacije, do socialnega dela itd.), razen tega pa se »Naše delo« ne drži le ozkih tovarniških plotov, temveč piše v njem tudi predsednik občinskega ljudskega odbora o predlogu družbenega načrta komune. Omeniti velja predvsem še intervju s štirimi delavkami in delavci o tem, kako se v podjetju počutijo, kako so zadovoljni z nagrajevanjem in kako jim je všeč tovarniška revija (kratek odlomek o tem tudi objavljamo). Njihovi odgovori bodo lahko dobrodošlo gradivo pri razpravah o izpopolnitvi omenjenih problemov.
Vprašanje pa je, v koliko list kljub vsemu temu opravlja svojo osnovno nalogo — pritegniti delavce k aktivnejšemu sodelovanju. Tako na primer list piše, da bo občni zbor sindikalnih podružnic »politična manifestacija vsega političnega in družbeno ekonomskega napredka znotraj in izven pojdej ta. iDbčni zbori so tribuna delovnega kolektiva, kjer se mora slišati glas neposrednega proizvajalca in njegovo oceno o prenekateri važni nalogi, ki je v delovnem programu sindikalne podružnice« ... Občni zbor pa so kljub vsemu tem zaključili brez sodelovanja delavcev pri razpravi.
List je tudi grafično dokaj lično urejen.
BESEDE IN DEJANJA
Za odnose in sodelovanje Zveze sindikatov Jugoslavije s sindikalnimi organizacijami drugih dežel ter za delež ZSJ v mednarodnem delavskem gibanju nasploh so značilne iskrenost, odkritost in jasno izražena želja, da bi bili odnosi in sodelovanje zasnovani na enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju. Znano pa je, da nekatere organizacije namenoma kršijo ta načela mednarodnega sodelovanja ZSJ; svojim članom jih prikazujejo v napačni luči in jih dopolnjujejo s trditvijo, češ dd> igra ZSJ vlogo razbijalca mednarodnega delavskega in sindikalnega gibanja ter da se ne zavzema za široko, konstruktivno sodelovanje sindikatov. Takšni sindikati vztrajno prikrivajo- svojim članom dejstvo, da se prav oni bojijo sodelovanja in odkrite izmenjave mnenj, čeprav tudi kritičnih. Kako je s tem v praksi, nam ponazori stališče komunističnih sindikatov v nekaterih azijskih deželah do sodelovanja z ZSJ.
Znano je na primer, da je ZSJ stalno dajala pobudo za čim širše sodelovanje s SOBSI, največjo sindikalno centralo v Indoneziji, z organizacijo pod vplivom in vodstvom Komunistične partije. Med drugim je ZSJ poslala SOBSI leta 2957 vabilo, naj pošlje svoje predstavnike na kongres delavskih svetov. To vabilo je SOBSI sprejela, ker je prišlo v času izboljšanih odnosov dežel socialističnega tabora z Jugoslavijo. Že na drugo vabilo — na IV. kongres Zveze sindikatov leta 1959 — pa ni bilo odgovora. Takrat je SOBSI že napadala Jugoslavajo, pri čemer se je ravnala pa svoji matični stranki, in prekinila sleherne stike z ZSJ. Celo publikacije in informativno gradivo je nehala pošiljati.
Vendar si je Zveza sindikatov še nadalje prizadevala za sodelovanje. Ugodna priložnost za to se je ponudila ob lanskem obisku podpredsednika Centralnega sveta ZSJ Paška Romea v Indoneziji. Takrat je SOBSI pristala na srečanje s tovarišem Romcem, vendar se je prav na tem sestanku pokazalo, kako ta sindikalna centrala zdaj gleda na ZSJ. Sestanka s tovarišem Paskom Romcem sta se udeležila le voditelj oddelka za mednarodne stike in njegov pomočnik. Drugi voditelji SOBSI — tako je bilo sporočeno — niso utegnili: generalni sekretar je bil na zasedanju parlamenta, drugi pa so pripravljali gradivo za.kongres.
Tako smo vsaj izvedeli, da je imela SOBSI za tiste dni napovedan kongres, ne letno skupščino, temveč kongres, ki se sklicuje vsaka štiri leta. Tuje delegacije (iz vzhodnoevropskih dežel) so že prispele v Indonezijo, ZSJ pa sploh ni prejela vabila na ta kongres, čeprav bi bilo to pričakovati kot povsem normalno glede na prejšnja vabila, ki jih je bila ZSJ poslala SOBSI. Niti navzočnost podpredsednika Centralnega sveta ZSJ v kongresnih dneh ni pripomogla, da bi se voditelji SOBSI spomnili vsakdanjih moralnih obveznosti in bi tovarišu Romeu — pa čeprav neformalno — predložili, naj se udeleži kongresa.
Predloge za sodelovanje, ki jih
je bil ob tej priložnosti dal podpredsednik Centralnega sveta ZSJ, so pozdravili kot konstruktivne in sprejemljive. Ker pa voditelj mednarodnega oddelka ni mogel sam odločati o tem, so se dogovorili, da bo izvršni komite SOBSI s pismom potrdil, da se strinja s predloženim programom sodelovanja z ZSJ. Mar moramo reči, da se vodstvu SOBSI niti sedem mesecev po tem dogovoru ni zdelo primerno potrditi, predlagati spremembe ali pa odkloniti ta program sodelovanja?
Podobno je bilo tudi na Cejlonu. Nobeden izmed voditeljev Cejlonske federacije sindikatov (CFS), ki je pod vplivom in vodstvom Komunistične partije, ni imel časa za razgovor s tovarišem Romcem med njegovim obiskom na Cejlonu! Odgovorili so mu, češ da je bil prekratek rak za organiziranje kakršnega koli srečanja ali obiska v kateri izmed organizacij CFS. Čeprav je bil obisk podpredsednika Centralnega sveta ZSJ na Cejlonu zares kratek — trajal je le štiri dni — je težko sprejeti takšno pojasnilo, če upoštevamo, da so drugi cejlonski sindikati storili vse, da bi si zagotovili srečanje z jugoslovanskim sindikalnim voditeljem. Navdušenje za sodelovanje z jugoslovanskimi sindikati in izredno dobro organiziran program bivanja, razgovorov in obiskov v mnogih organizacijah sta presegla vsako, celo najbolj optimistično pričakovanje. Ni pretirano reči, da so predstavniki sindikatov v nekaterih podjetjih storili vse, kar je bilo v njihovi moči, samo da bi tovariš Romac obiskal tudi njihove organizacije, čeprav je bil program že skrajno zgoščen. Četudi bi bilo dan mogoče podaljšati, bi ne mogel ustreči vsem vabilom na obisk in navezati vseh stikov z ljudmi, ki so si to želeli. Nihče se ni pritoževal, češ da je bil prepozno obveščen o prihodu podpredsednika Centralnega sveta ZSJ na Cejlon. Samo CFS, ki je bila o obisku vnaprej obveščena, je imela premalo časa, pa čeprav za eno samo srečanje in razgovor.
Tudi na sedežu Vseindijskega kongresa sindikatov (VKS) v New Delhiju so se razgovarjali o na-daljnem sodelovanju. Med temi razgovori naj bi dejansko obnovili tisto, o čemer so razpravljali med bivanjem delegata VKS na IV. kongresu ZSJ v Beogradu. Ker po njegovem odhodu iz Jugoslavije ni bilo nikakršnega nadaljnega stika in ker vodstvo VKS ni sporočilo, ali sprejema dogovorjeni načrt za sodelovanje, je bilo povsem normalno pričakovati, da se bodo na razgovorih v New Delhiju dokončno zmenili in potrdili zamisel o sodelovanju. O čem pa so se dejansko pogovarjali? Formalno in deklarativno so sprejeli nadaljne sodelovanje z ZSJ in vse tisto, kar je predlagal podpredsednik Centralnega sveta ZSJ. Vendar je tudi v tem primeru ostalo, da mora centralni komite VKS s pismom potrditi pripravljenost na sodelovanje in na uresničenje predloženega programa. Tega potrdila ni bilo, sodelovanje se je torej omejilo le na deklara-tivrte izjave.
Mar ni po vsem tem popolnoma odveč vprašanje, kdo se izogiba sodelovanja?	T. O.
Predsednik republike Josip Broz Tito . s spremstvom je danes zadnji dan na uradnem obisku v Liberiji. Srečanja in razgovori, ki jih je imel s predsednikom Tubmanom, so minili v prijateljskem vzdušju. Na slikah: spomin iz Toga. Slovo s Syvanusom Oiympiom in predstavniki FLRJ in Toga pred poslopjem skupščine v Lomeju
Ameriški sindikati in nezanoslenost
Recesija je premagana, proizvodnja je dosegla nove rekorde, razcvet se je vrnil, brezposelnost pa se je v ZDA še ohranila. Zavzema nad 5°/o skupne civilne delovne sile in je nikakor ne morejo spraviti pod raven, ki je bila pred recesijo. Ta paradoks zdaj muči in zbuja zaskrbljenost pri ameriških sindikatih in gospodarskih strokovnjakih. Še posebej jih vznemirja to, ker se ta pojav ponavlja iz ene recesije v drugo, tako da je vprašanje, ali se po morebitni prihodnji recesiji ne bo nezaposlenost povzpela na raven, ko bo resno ogrožala ekonomsko zdravje dežele in stabilnost sedanjih institucij.
Že pred dvema letoma se je začel naraščajoči del ekonomskega ciklusa. Če primerjamo sedanjo nezaposlenost s stanjem po prejšnjih recesijah, ugotovimo,, da se je nezaposlenost po recesiji leta 1949 znižala na 3,5 % (zaradi korejske vojne se je kasneje še bolj zmanjšala), po recesiji: leta 1954 na 4 %, potem pa ni več . po- pitalom nove puščala, tako da znaša zdaj 5 % Lanska stavka
ne omejuje le na sindikalne organizacije, temveč zajema tudi lokalne oblasti na »-področjih krize«. Te oblasti močno pritiskajo na republiške in zvezne organe, naj posredujejo in pomagajo reševati problem nezaposlenosti.
Avtomatizacija je torej vnesla v odnose med delom in ka-elemente 'trenja, v jeklarski indu-
in ne kaže teženj po nadaljnjem striji je trajala tako dolgo v nazadovanju.	glavnem zaradi spora delavcev z
Vzrokov za to je več. Eden delodajalci o tem. kdčr ho čutil izmed njih je v zakonitostih ka- posledice avtomatizacije. Deloda-pjtalističnega gospodarskega raz- javci sp si, hoteli ponovno prido-voja. Že zdavnaj je znano, da se biti pravico, da sami, torej brez kapital med ekonomskimi krizarhi pristanka sindikata, spreminjajo, tehnično obnavlja in da prinaša »delovna pravila«, se pravi, da
spremembe v tehnologijo proizvodnje. Vloge na tem področju so dejansko le gibalna sila za rešitev iz krize. Nekaj podobnega je tudi to pot. Med recesijo 1957/58 je kapital znatno rekonstruiral stara podjetja in močno uveljavil avtomatizacijo. To mu je omogočilo, da je pri obnovitvi proizvodnje zaposlil le del prejšnje delovne sile, katere preostanek je prišel na seznam nezaposlenih.
Presežek delovne sile kot posledica avtomatizacije bi skupno z naravnim prirastkom nove delovne sile lahko našel zaposlitev le v primeru, če bi se ustrezno pomnožila tudi delovna mesta, torej če bi gradili nove industrijske in servisne kapacitete. Tako izenačen in skladen razvoj pa ni mogoč v sistemu, v katerem' je profit edina gibalna sila gospodarske dejavnosti.
Dokaz za to, da je iskati neposredne vzroke nezaposlenosti v avtomatizaciji in v tehnološkem izpopolnjevanju proizvodnih procesov, je tudi razporeditev brezposelnosti. Brez dela so večinoma mladi delavci, ki nimajo večjih proizvodnih izkušenj (okoli 20 odstotkov), dalje nekvalificirani (okoli 10 %) in polkvalificirani delavci (7,5 %). Nasprotno pa je nezaposlenost majhna med kvalificiranimi delavci in tehničnimi nameščenci (pod 1,5 %).
Problem zase so črnci, ki jih je prizadelo ne le. pomanjkanje kvalifikacij, temveč tudi rasna diskriminacija. Med črnimi delavci je nezaposlenih 9, med belimi pa 4,5 odstotka.
Tehnično rekonstrukcijo podjetij spremlja še drug pojav: selitev industrije na področja š cenejšo delovno silo. Tudi novo industrijo gradijo v takih krajih. Posledica tega sta zastoj in gospodarsko nazadovanje na določenih industrijskih področjih, zato tam nezaposlenost nenehno narašča. To označujejo kot »področja krize«. Zadnje čase se njihovo število veča iz meseca v mesec. Podatki, ki jih objavlja ameriški sindikalni tisk. kažejo, da se je to število kljub sezonskemu povečanju zaposlenosti zaradi kmetijskih in gradbenih del zvišalo od 31 v januarju na 33 v marcu ip na 35 takih področij v letošnjem maju. Zato se zaskrbljenost zaradi, takšnega, razvoja
na lastno pest določijo število delavcev na posameznih delovnih mestih in izmenah, da bi se tako brez težav iznebili delovne sile, ki je zaradi modernizacije odveč.
V tej stavki so delavci sicer zmagali, vendar niso hkrati rešili problemov, ki jih je prinesla avtomatizacija. Zato so sindikati predlagali sklicanje delavsko-ka-pitalistične konference na najvišji ravni, da bi proučili odnose med delavci in delodajalci v novih razmerah. Ta pobuda za zdaj še ni prinesla sadov.
Razprava o posledicah avtomatizacije pa je medtem zavzela širši obseg. Guvernerja New Yorka in Massachusettsa, kjer je položaj še posebno težaven, sta sklicala konference, na katerih so razpravljali o teh problemih. Na konferencah, ki so se končale brez konkretnih sklepov, so sodelovali razen predstavnikov sin-
dikatov in delodajalcev tudi funkcionarji lokalnih in republiških oblasti.
Delavski predstavniki so poudarjali, da nima zdaj »nobena občina niti delavsko področje povsem zagotovljene ekonomske prihodnosti«. Zaradi avtomatizacije odpuščajo delavce hitreje, kot raste nova industrija, tako da novi obrati ne morejo prevzeti presežkov delovne sile. Zato zahtevajo delavci ustrezne ukrepe, ki bi zagotavljali, da bi se narodno gospodarstvo razvijalo dovolj naglo, da bi prevzelo ta presežek. V nasprotnem primeru — tako so poudarjali delavski zastopniki — bodo ZDA izgubile zaradi štirih milijonov nezaposlenih delavcev okoli 160 milijonov proizvodnih ur na teden. Delavci so grajali vlado, ki »v večini primerov niti ne priznava, da obstoja ta veliki notranji problem. Vse oči so še vedno uprte v finančne manevre, ne pa v nujne potrebe milijonov Američanov v mezdnem delovnem razmerju«.
1.	načrtno proučevanje problemov, ki jih prinaša avtomatizacija, in sicer še preden nastane kriza v delovnih odnosih;
2.	večje javne in privatne investicije, ki bi zagotovile nova delovna mesta;
3.	Skrajšanje delovnega časa in delovne dobe, potrebne za upokojitev;
4.	prekvalifikacija delavcev na
selitev tistih, ki zaradi avtomati-izgubijo prejšnje delovne
mesto;
5.	hitrejše napredovanje delavcev in spremembe v izmenah;
6.	pri zaposlovanju naj imajo prednost starejši delavci;
7.	ustanovitev posebnih skladov, ki bi delavcem zagotovili, da bi ostali njihovi prejemki na primerni ravni.
Če si te predloge ogledamo natančneje, spoznamo, da gre za poskus, ublažiti ostrino problemov, ki jih prinaša avtomatizacija, ne pa za prizadevanje, da bi odstranili njihove korenine.
LETAK 0 ALŽIRIJI
Medtem ko je tuniški pred" sednik Burgiba kramljal ^ dvorcu Rambouillet s predsednikom francoske republike ge' neralom de Gaullom o rešitvi alžirskega vprašanja, so ekstremisti, ki ne želijo, da bi dobila Alžirija neodvisnost, demonstrirali v Parizu in razmetavali le' take, na. katerih je pisalo:
»Ohraniti francosko Alžirije pomeni blagostanje za nas. IZ' gubiti jo, to je revščina.«
Prečrtajmo črni pesimizem drugega dela stavka, tisto v pr' vem stavku, o blagostanju, Pa je precej resnično, posebno, ž® gre za »ultraše«.
PONAREJEVALCI
Zdi se, da deluje »veliki M' boratorij psihološke službe* francoske armade v Alžiriji predvsem za falzifikate, pa /ef' zificirajo. zategadelj celo 6asniJ ke. Primer: pred meseci je tf1 služba izdelala posebno ' izdaje časnika »Liberte«, organa alžiri ske . Komunistične partije, s kaJ terim je hotela povzročiti zmešnjavo v komunističnih vrstah. Že nekajkrat so ponaredili tudi časnik »El Mužaid«, orgaJi alžirske Fronte narodne osvo* boditve.
NEVIDNI ŠPUONI
Ameriškemu ministrstvu za zunanje zadeve je kongresna komisija za kredite sporočila, da mu je zagotovljena dodatna vsota iz proračuna v višini 600 tisoč dolarjev za posebno. in zelo delikatno nalogo: za ohranitev sluha.
Ko so visoki funkcionarji zahtevali ta kredit, so pojasnili, da so tuji špijoni v novejšem času zelo izpopolnili svoj prisluškovalni sistem. Zahvaljujoč razvoju znanosti in tehnike, mi' krofonov ne postavljajo več na primitiven način, na primer ^ žico pod preprogo. Mikrofom niso več večji predmeti, temve® povsem majhne, komaj opazn® stvari. Zato bodo ta kredit upO' rabili pri usposabljanju novm metod z elektronskimi detektorji, ki bodo po prostorih ministrstva pa tudi drugod odkrivali sovražne mikrofone, da J?1 se na ta način po vseh prostorih lahko naposled pogovarjali breZ strahu.
Brez tega dodatka pa bi lahko uporabljali le — govor gluhonemih !
HUMOR IN MOLK
Zaradi surovih pogojev živ Ijenja je posebne sorte tudi finf ski humor. O tem govori na tisoče- anekdot.--Emz-med~rt}imi j1 tale:
Nekemu kmetu se je rod*' sin. Starši so mislili, da je nete.' Otrok je rasel in m.olčal. V štirinajstem letu ga je oče vzel s seboj na košnjo. Vse dopoldne sta molčala. Sonce je žgalo oče je vzel kislo mleko, da h* se osvežil. Sin ga je gledal in kar nenadoma rekel:
»Kaj ne misliš meni ničest** pustiti?«
Oče je prebledel, ko je tl', slišal sinov glas. »Mar n*s* nem?« ga je vprašal. »Zakaj doslej nisi govoril?« — »Ni bii° votrebno« je odgovoril sin. »Zakaj bi zaman trošil besede«
SUOMI: DEŽELA BLATA
Legenda pripoveduje: Ko ie bog ustvaril svet, je angel no®*1 vodo skozi ozvezdja za bodoč® morje na zemlji. Zagledal se 1® v zvezde, se spotaknil in P0« vodo po kamnitih finskih tleh-Tako je nastala Finska, zemUs številnih jezer in močvirij. Zna' čilnost finskega pejsaža je je' zero. Našteli so jih 56.000.
DA NE BO ZMEDE
Kako je zdaj? Ali bodo njihove vojne ladje prevzele našo zastavo ali'mi trobojnico?..-
TOMANOVIH ŠESTNAJST LET
V mozaiku afriških dežel je Liberija razvila zastavo neodvisnosti že pred več kot sto leti. Gre torej za deželo, ki je med Prvimi na tem kontinentu dojela moč be-sede; svoboda. Leto tisoč osem sto sedemintrideseto je za deželo, ki so jo imenovali tudi Poprova obala, rojstna letnica začetka zanimive poti.
Kdor je videl pred leti to deželo in hodil po njenih skromnih poteh, izsekanih v gosti džungli, si v resnici ni mogel misliti, da so v tej deželi ljudje že toliko let svobodni, da že nad sto let »lahko gradijo tako, kot sami hočejo«. Kajti dežela je nerazvita in zaostala bolj kot marsikatera, ki iz neodvisnost razglasila šele pred leti. In ni čudno.
Pred 114 leti, ko je svet zvedel, da je na zahodni strani črnega kontinenta začela živeti nova država Liberija, je zvedel hkrati tudi za reklo, ki so ga ustanovitelji države za večne čase urezali v svoj grb.
»Ljubezen do svobode nas je pripeljala >emkaj!«
Tudi sam naslov države — Liberija — govori o tem.
Zgodovina pripoveduje: ko so se na otoku pred Monrovio (zdajšnje glavno mesto) leta 1822 izkrcali prvi osvobojeni ameriški zrnci, je v deželi živelo še veliko plemen, ki so imela svoje kralje. Prebivalci so se zatorej branili teh tujcev, ki so prihajali čez Ocean domov, saj so se obnašali kot zavojevalci dežele, pa so bili zategadelj nied njimi in plemeni dalj časa večni spopadi in vojne. Dežela je zato postajala svoboda samo za osvobojene priseljene nekdanje sužnje, medtem ko so ostali prebivalci ostajali brezpravni, na tleh, v senci uove, porajajoče se oblasti osvobojenih ameriških črncev, tako imenovanih »Ame-ziko-Liberijcev.«
Seveda so le-ti prinesli semkaj dovolj zaiselnosti iz Amerike, dovolj izkušenj, šeg in navad, pa so zato vse to kaj hitro s pridom uporabili v Liberiji. V glav-Uem pa priseljenci niso prodirali v notra-ujost dežele, temveč so ostajali ob obali in gradili naselja ter mesta, med njimi so zgradili in razširili tudi zdajšnje glavno hiesto Monrovio.
Priseljenci so v takšnem okviru in tako vladali ves čas.
Sele zadnja leta je zdajšnji predsednik ^illiam Tubman začel s politiko »unifikacije«, ki teži k izenačevanju pravic potomcev priseljencev in ostalega domačega prebivalstva.
Kljub takšni politiki pa je še zdaj videti, kot da bi bila Liberija samo fizično Prisotna v zahodni Afriki, misli pa so ji Vedno v ZDA. To trditev, je moč osvetliti s številnimi primeri. Liberijska narodna valuta na primer je ameriški dolar. Tudi Zfien parlamentarni sistem je prav takšen kot z ZDA. Resda politika Williama Tub-rnana odpira vrata na vse strani, vendar
stoletje negovanega in utrjenega načina življenja ni moč čez noč spremeniti.
Seveda so Amerikanci to privrženost za njihove običaje na zahodni strani Afrike znali odlično izkoristiti. Postopoma so spreminjali Liberijo v svoje surovinsko in strateško oporišče. Pozabili pa niso seveda trdno zapreti vrat iz dežele, ki se je civilizirala po receptu, kakršnega so dobivali iz rok ameriških kapitalistov; le-ti so si čimbolj prizadevali, da dežela ostaja v temi in prestregali vse žarke napredka, ki so že prebujali druge afriške dežele.
V Liberiji na primer so šele pred kratkim napeljali telefonske žice. Direktne telefonske zveze s kraji v sosednjih državah ni. Kar gre iz Liberije, mora najprej čez Ocean, v ZDA, in šele od tam nazaj v afriško mesto ali v mesto kakšne evropske dežele. Brzojavka iz Monrovie v Beograd ali Pariz potuje tako rekoč okoli sveta: prek Nem Torka, ker druge poti ni!
Takšna odvisnost in izoliranost je seveda vplivala na popularnost te dežele. Nihče je ni obiskoval in le malokdo se je zanimal zanjo.
Liberija pa je tudi bogata. Vendar ne zase, temveč za druge. V njej je kolikor hočete kavčuka. Ta je bil črna pika v tarči tujcev, predvsem in razumljivo Amerikan-cev. Že leta, 1926 je ameriška družba s pogodbo kupila okrog pol milijona hektarov najbolj rodovitne zemlje v notranjosti dežele in letno plačevala rento — 100 dinarjev za hektar. Se v 20. stoletju so tujci, tako kot pred desetletji, v Liberiji izkoriščali in bogatili na račun dela sužnjev. Večina bank in največje družbe za eksploatacijo kavčuka so ameriške. Od vsega blaga iz Liberije približno 80 % uvozijo v ZDA, v Liberijo pa iz uvoza pride približno 70 % blaga iz ZDA.
Nastopilo pa je leto tisoč devet sto triinštirideseto. Tedaj je bil za predsednika prvikrat izvoljen William Tubman. On je že osemnajsti predsednik Liberije in edini, ki je bil izvoljen že štirikrat po vrsti. Njemu se je tudi prvikrat posrečilo, da je pomiril priseljence z vodji plemen iz notranjosti dežele. Ko je zadnjič nastopil pred part lamentom, je William Tubman rekel: »Dosedanja uprava v notranjosti je podobna kolonialnemu sistemu, zatorej jo je treba ukiniti!« Uredil je tudi to, da lahko med člane Senata volijo poslance iz notranjosti, to se pravi pripadnike plemen.
Predsednik William Tubman je iz ame-riško-liberijske družine. Študiral je pravo. Nekaj časa je imel odvetniško pisarno. Ko se je začel ukvarjati s politiko, je kmalu postal senator, potem pa sodnik Vrhovnega sodišča. Kar se je v zadnjih letih v Liberiji spremenilo, pripisujejo to zdajšnjemu predsedniku. Leta njegove uprave, ki je po strukturi ista kot ameriška, imenujejo »zlata doba Liberije«. V šestnajstih letih, odkar Tubman drži državno krmilo v rokah, je dežela več napravila kot prej v
100 letih. Njegov velik uspeh je: obdavčenje tujega kapitala.
Na primer glede železne rude, ki je je Liberija polna, je ameriška družba »Repub-lic Steel« zaslužila pri eni toni 10 dolarjev, Liberija pa 5 centov. Zdaj pa nastajajo nekatere spremembe v korist Liberije: ameriška družba bo dajala 25 % od dohodka v prvih petih letih, 35 % v naslednjih desetih letih, a v zadnjih 15 letih po pogodbi pa bi se dobiček delil na enaka dela — pol ameriški družbi, pol Liberiji.
Predsednik Tubman je, kot smo že rekli, na stežaj odprl vrata vsemu svetu. Na ta način beležimo v zadnjem času v Liberiji investicije zahodnonemškega, švedskega, izraelskega, italijanskega, španskega kapitala predvsem, v izkoriščanju železne rude, zlata, diamantov, boksita in mangana.
Tako so z imenom zdajšnjega predsednika Liberije Wiltiama Tubmana povezane še številne druge spremembe, predvsem pa ta, da zastopa Liberija načela aktivne miroljubne koeksistence. Vredno je zabeležiti, da pod liberijsko zastavo po vseh morjih pluje trgovska mornarica, tretja po tonaži na svetu.
Predsednik republike William Tubman je tudi predsednik stranke »Resničnih libera-lov«, ki vlada Liberiji že od njenega nastanka. Čeprav njeni pogledi še vedno bliskajo prek.Oceana k ZDA, pa Tubmanova Liberija vse bolj sodeluje z neodvisnimi afriškimi deželami in si prizadeva izvojevati čimvečjo samostojnost v svetovni areni in na ta način sklepa nova prijateljstva in nove trdne vezi z ljudstvi doma in na drugih kontinentih.	ms
SPOPAD DVEH TEŽENJ
g. Sindikalno gibanje v Britan-čf Guiani, enem izmed malošte-fik k P°dročij v Latinski Ame-h5}> ki je ostalo vse do naših dni
^ kolonialno upravo, je že vr-let prizorišče boja dveh raz-SaS1*1 Pojmovanj o politični an-str ®nosti sindikatov. Na eni v ahi so tisti, ki sodijo, da je po-0r2anost sindikatov s političnimi Ionizacijami naravna in zaže-gj, a» zlasti še v okviru splošnega b ahja za neodvisnost in osvo-stjtev izpod tujega varuštva. Ti-L, na nasprotnem koncu pa ho-0°' naj bi sindikati stali ob stra-ter se usmerjali predvsem v
S domske in socialne zahteve. Ogt^nd teh dveh teženj se je zaje posebej po letu 1953, ko tia,a volitvah zmagala Pregrešiv-ti;ai'ludska stranka, ki so ji kolo-oblasti kmalu potem one-rvk’!6 delovanje.
^olr ■ °ble represivnih ukrepov ZrJvdalnih oblasti, za katero so vIarj e odstranitev progresivne .in obnovitev sistema ime-Vj.gp.dja vseh zakonodajnih in iz-Ve-J-n organov po britanskem gu-sjj n.erju ter krepitev policijskih ln dušitev protikolonialnega
gibanja, je pustilo v sindikalnem gibanju izrazite sledove. Število sindikalnih organizacij se je znižalo od 75, kolikor jih je bilo leta 1951, na komaj 41 (med katerimi jih je dejansko delovalo le 32). Ob blagohotnem stališču kolonialnih oblasti in ob neposredni podpori področnih organizacij Mednarodne federacije svobodnih sindikatov (MKSS) za Latinsko Ameriko so vložili znatna sredstva in si prizadevali, da bi sindikati prešli v roke zmernih sindikalnih voditeljev. Namesto stare sindikalne centrale, ki je ubirala razgibano, borbeno politiko, je nastala nova, na katerem vrhu se je.znašel minister brez listnice v guvernerskem izvršnem svetu.
2e v začetku leta 1955 si je ta centrala zagotovila nadzorstvo v vodstvih večine sindikalnih zvez. Razen pomembne dejavnosti Ca-dorita, organizacije »svobodnih sindikatov« za karibsko območje — ta organizacija je na kongresu leta 1954 sprejela sklep o »določitvi temeljev za napredek guian-skega. sindikalnega gibanja« — so se v Guiani neposredno udejstvovali tudi britanski in ameri-
ški sindikati. Poglavitni cilj vseh teh akcij zahodnih sindikalnih central v Guiani je bil, ločiti sindikate od naprednih političnih organizacij ter jih v kolonialnih okvirih usmeriti na pot kompromisov in sporazumevanja.
Ta cilj so dosegli, ker so se reformistični sindikalni voditelji odrekli političnih zahtev in so se dosledno izogibali spopadov s kolonialnimi oblastmi. Napredno krilo v sindikatih jim je očitalo nezadostno aktivnost pri obrambi delavskih interesov, kot dokaz za to pa je navajalo, da so sindikati sami zahtevali od guvernerske vlade, naj uvede obvezno arbitražo, ki vsem delavcem javnih služb praktično onemogoča napovedovanj? stavk (transportnim, komunalnim in zdravstvenim delavcem). S posebnim odlokom si je guverner pridržal pravico, proglasiti vse službe in dejavnosti za »bistveno pomembne«, kar je pomenilo, da je lahko delavcem katerega koli gospodarskega področja preprečil, da bi s stavko uveljavljali svoje zahteve.
•Po drugi strani pa sindikalni voditelji v deželi niso snovali od-
ločilnih akcij za zaščito množice nezaposlenih delavcev, temveč so
—	kakor so tudi sami poudarjali
—	storili »pomemben korak« s tem, da so poslali posebno delegacijo na kolonialno ministrstvo v London,
Opozicija je prav tako poudarjala, da se sindikalni vrhovi zadovoljujejo s skromnim zviševanjem mezd in sploh z omejenim izboljšanjem gmotnega polo-, žaja delavcev, kar je delodajalcem omogočilo bajne dobičke in nadaljnje izkoriščanje.
Ti resni očitki na račun stališč in politike sindikalnih vrhov pa ne pomenijo, da sindikati niso snovali akcij za uveljavljanje ekonomskih in socialnih zahtev. Čeprav poredkoma, so vendarle organizirali tudi stavke, pošiljali predloge za nadzorstvo nad cenami poglavitnih živil in za subvencije teh cen itd. Po mnenju progresivnega krila pa sindikalne akcije vendarle niso zagotavljale rezultatov, ki bi občutneje izboljševali položaj delavcev, čeprav je progresivno krilo pri tem upoštevalo objektivne možnosti v trenutnih okoliščinah.	B. R.
13 APOSTO
NEMŠKE MA
[T
N
Igra na borzi je svet za sebe, dokler so igralci enotni. Ko pa se spopadejo, potem vsaka diskretnost izgine, borzne mahinacije postanejo javna predstava pred občinstvom. V zadnjih dneh je moč takšno igro videti na zahodnonemskih borzah, nervozo ob tem pa je čutiti celo na drugi strani Oceana.
Povod je enostaven. Vlada Konrada Adenauerja je povečala vrednost zahodnonemške marke za 5°/o. Posledice vsekakor niso tako enostavne. Kažejo se celo kot nepričakovane, morebiti celo kot diametralno nasprotne. Nič ni čudnega, da so ostali neobveščeni laiki odprtih ust, saj je zmešnjava nastala celo med izkušenimi lisjaki borz.
Po borzah, pred bančnimi policami v Frankfurtu, Kolnu, Hamburgu in Miinchenu je nastalo vzdušje negotovosti. Akcije in drugi vrednostni papirji nimajo več gotove podlage. Prvega dne so nemške akcije izgubile štiri milijarde dinarjev od skupne vrednosti. To je bil šok, kajti vlada je dan prej svečano zagotovila, da- je zagotovljena stabilnost nemški valuti, prav tako pa tudi cenam na domačem trgu.
Naslednjega dne je nervoza švignila v drugo smer. Polovico izgubljene akcijske vrednosti so vrnili po poti računskih in finančnih mahinacij. Na drugi strani pa so porušili vrednost ne samo zlata, temveč tudi na novo določenih kurzov tujih valut, Zlato v palicah se je pocenilo za nekaj odstotkov. Na borzah namreč zlato ni več najbolj zanesljivi barometer. To, kar cenijo v prvj vrsti, to so gotova plačila in zagotovljena poslovna perspektiva za daljše obdobje. Za to pa zdaj nihče ne garantira.
Igra postaja čedalje bolj komplicirana zaradi pritiska podra-žene nemške marke na ameriški dolar, britanski funtšterling, švicarski frank in na ostale zahodne valute. »Dolar bo ostal tak, kot je-, je rekel pred tedni predsednik Kennedy. To je relativno; za Zahodne Nemce je dolar zdaj pet odstotkov cenejši. Vendar tudi to je relativno.
Najprej je zmešnjava nastala v Holandiji. Zaradi podražitve nemške marke bi morali Holandci utrpeti ogromno škodo, ker so najbolj vezani na zahodnonemško tržišče. Holandsko blago, ki ga izvažajo v Zahodno Nemčijo, se je avtomatično pocenilo, to pa pomeni po drugi' strani; da izgubi četrtina holandskega izvoza. 5 9s>: dohodka. Praktično so to milijo-■ ni. Izguba pa ni samo v izvozu, kajti Zahodna Nemčija, glavni preskrbovalen Holandije, bi plačevala svoje blago 5 % draže.
Holandčani niso kdo ve kako razmišljali o tem in so storili tisto, kar je Adenauerjeva vlada, in sicer, povečali so vrednost svojega guldena prav tako za 5 odstotkov. Na ta način so ustvarili »status quo-«.
Angleži so odbili zahodnonem-ški nasvet, naj bi znižali vrednost svojemu funtšterlingu, pa so storili še nekaj več, in sicer so povečali vsoto, ki jo zahtevajo od Zahodne Nemčije in s katero bi izravnali finančne obveze. Zahteva pa je s pojasnilom: podražilo se je izdrževanje angleških vojakov, ki šo v Zahodni Nemčiji. S takšnimi posledicami bonnska vlada kajpak ni računala.
Številni se še spominjajo, čeprav zveni to zdaj kot neljubezni-vost, kako je Adenauerjeva vlada Jani jeseni svečano izjavljala, da sploh ni govora o tem, da bi povečala vrednost marke.
Pred tremi tedni pa so se začele v Bonnu, v največji tajnosti, zaključne priprave, da bodo to vladino obljubo svečano pokopali. Trinajstorica, to so bili glavni pobudniki in kot kaže edini, ki so sodelovali v tej akciji. Minister za gospodarstvo Erhard, finančni minister Ezel, direktor nemške/ banke Blessing,
kancler Adenauer, minister von Brentano, državni sekretar Glob-ke in še nekateri so začeli v najožjem krogu sredi februarja, pozneje pa se je število udeležencev povečalo na 13. Zakaj prav takšno število udeležencev, nihče ne ve, vendar te' pobudnike imenujejo zdaj v Bonnu »trinajst apostolov nemške marke«.
Vsak od njih je imel svoje razloge. Erhard in Ezel naj bi oskrbela notranjo gospodarsko stabilizacijo, 'kajti cene precej zaskrbljujoče skačejo, sindikati pa venomer zahtevajo nova povečanja plač. Za Adenauerja je bil osnovni motiv, da v odločujočem volilnem letu pridobi čim več glasov s pomočjo atraktivne pocenitve uvoza. Za politične stratege pa je bil cilj, najti način* kako naj bi se zoperstavili Ame-rikancem, ki zahtevajo nemške milijarde za pomoč nerazvitim deželam in za finansiranje Atlantske zveze.
Pozneje, ko so odkrili to skrivnost trinajstih, pa se je pojavilo nepričakovano vprašanje: kaj pa je s parlamentom? Ali ima vlada, oziroma njen ožji krog, zakonske pravice, da brez Bun-destaga sklene nekaj, kar močno vpliva ne samo na notranje, temveč tudi na zunanjepolitične probleme?
Uradni činltelji v Bonnu so najprej potrdili, da je sklep — povečanje" vrednosti'marke — doprinos k razbremenitvi ameriške plačilne bilance, na kratko rečeno — Zahodna Nemčija naj bi s tem pomagala Ameriki. Amerikanci- so ostro reagirali na to bonnsko verzijo, ki so jo tudi demantirali.
Druga uradna bonnska verzija zahodnonemška izvozna industrija bo. s io transakcijo izgubila največ 200 milijonov marki Ta verzija se je že po 24 urah izkazala kot netočna. Samo nemške pomorske družbe, ki poslujejo v glavnem s tujino in na osnovi tujih valut, so izračunale, da bo njihova izguba znašala približno 200 milijonov mark. to je prav toliko, kolikor je vlada predvidela za vse nemško gospodarstvo.
Namesto pocenitve nekaterih izdelkov na domačem trgu pričakujejo podražitev številnih izdelkov za široko potrošnjo. Kmetijski strokovnjaki so že sporočili, da se bo podražilo mleko, prav tako pa tudi meso, -jajca in maslo. To so tudi lahko ugotovili, ker je Poljska takoj po zvišanju vrednosti zahodnonemške marke povišala ceno jajcem, ki jih izvaža na zahodnonemško tržišče. Podobne ukrepe je pričakovati tudi pri izvoznikih Danske in še nekaterih drugih dežel.
V zahodnonemški javnosti, ki je precej dezorientirana s temi dogodki, se je pojavilo nepričakovano vprašanje: Če je vlada sposobna povečati vrednost marke, potem je vlada prav tako sposobna nekega dne znižati vrednost marke.
Tem vznemirjenostim posku-*ajn "ladirj.i" f---i-m »'• ?t-rti postreči s čimbolj pomirjevalnim odgovorom.	P.
Tel Aviv, 11. aprila -
Elcl>a obravnava proti Adolfu nosi naziv »Ijar«. Ijar pomeni la i^annu se bo začela 11. apri- maj; meseca maja so namreč Ejpil0 bo tarek. Nekoč je Adolf semkaj pripeljali zločinca^ Eich-ftje rnann napisal, da je torek manna. Seveda so taborišče pri-jy^ nesrečni dan.	merno preuredili, zgradili so po-
do , °*Sa in naporna je bila pot sebno ječo in labirint hodnikov, aprilskega dne. Naporna katerega ključ poznajo le ne-elslp^ntnanna, ae bolj pa za izra- kateri člani izraelske obveščeval-bes , nhlasti. O tem so v nekaj ne službe.
'n na kratkem sprehodu Vhod v taborišče sestavlja skoy • novinarji na posebni fi- dvoje težkih vrat. Vhod v marsi-p«1 konferenci v Tel Avivu. čem spominja na stare obokane, haja ..devetih mesecih, kolikor okovane dnri, ki so bile v okras aan0 ,Ze to delo, so se novinarji bogatemu srednjeveškemu gradu, iti n; seznanili z »birojem 06« Druga vrata se odpro le na po-}Mq eSnvimi prostori, videli so seben skriven signal iz stražar-s*%liV kateri biva Eichmann, in niče ob prvih vratih. Po ozkih daj 1 nekatere novice, ki so te hodnikih, ki so ograjeni z dvojno prvikrat zagledale beli dan. ograjo bodeče žice, pripelje pot 8ta y !r° 06« in Eichmannova ječa do težkih železnih vrat-rešetk. PUŠČ ®ekem zelo izoliranem, za- za katerimi je Eichmannova ječa. nfcm vojaškem taborišču, ki To je prostor. 4 X 4, poleg ka-
Začela se je obravnava proti Eichmannu
terega je še manjši, prostor, v katerem sta umivalnik in stranišče. Visoko v stropu je okno z gosto jekleno mrežo. V prostoru so železna postelja, majhna'delovna miza in stol. Na mizi je nekaj knjig: Reitlingerjeva »Naposled rešitev«, knjiga Joela Branda) Hdssova avtobiografija in neki avstrijski almanah. V kotu je stol, na katerem sedi stražar. Noč in dan.
V Eichmannovi neposredni bližini so štirje stražarji. Le-ti so posebni izbranci, ki se menjajo vsake štiri ure. Nihče od njih ni oborožen. Prvi je skupaj z Eich-mannom v ječi, drugi je pred vrati ječe, in skozi rešetke spremlja vsako kretnjo jetnika in njegovega stražarja. Tretji je ob vratih, ki vodijo na dvorišče,
in je v stalnem stiku s stražarjem številka dva. Četrti stražar je na strehi sosednjega poslopja in ima pregled nad stražarjema dva in tri, vidi pa tudi zamreženo okno v stropu Eichmannove ječe.
Naslednji stražarski oktet, za njim pa še tretji, je razporejen v krogih okoli vsega kompleksa. Le-ti pa so do zob oboroženi. Od vseh teh stražarjev nihče ne vidi Eichmanna, ko se sprehaja po ozkem dvorišču. Potrebno je bilo preprečiti vsako priložnost, da ga ne ubijejo.
Eichmann vstane zjutraj ob pol šestih. Zvečer leže ob 22. Precej bere in piše. Problem očal so oblasti rešile na ta način, da so mu jih naredili iz plastičnega stekla, s katerim si ni moč
prerezati žil. Po posebnem hodniku ga vodijo na zasliševanje in na sestanke s svojimi advokati. Hrane ima toliko kot policijski oficirji. Zdravnik ga pregleda skoraj vsak dan. V ječi ‘gori čez dan velika luč, ponoči manjša.
Vsekakor zanimivejša je velika dvorana, v kateri analizirajo Eichmannove zločine. Na mizah v tej dvorani so skoraj vsi dokumenti, ki so jih »izkopali« iz vseh arhivov v Ameriki in v Evropi. V teh kupih papirja je na tisoče dokumentov, pisem, slik, aktov in fasciklov. Tu s'o noč in dan primerjali, preiskovali. proučevali, prepisovali, fotografirali in tiskali. Iz tega velikanskega, vendar urejenega kupa, so naposled izbrali 1800 do-
kumentov, ki so jih priložili obtožnici.
V	sobi višjega policijskega inšpektorja Belinger ja, komandanta »biroja 06«, visi velika razpredelnica SS-hierarhije, ki io je sestavil sam Eichmann. Na nasprotni strani je zemljevid Evrope, kakršna je bila, ko so jo imeli nacisti v pesteh. V tem prostoru so sestavljali obtožnico. Na polvisokih policah ležijo fascikli, na katerih so naslovi: Auschvvitz, Bergen-Belsen do Treblinke.
V	vseh teh prostorih ni slišati glasne besede. Vsi čakajo torka, čakajo na tisti torek v aprilu, ko se bo vse spet skraja začelo oziroma ko se bo končalo zanimivo poglavje konca enega izmed nacističnih zločincev.
MAIA TBIBIMA RFFORI^
GLASBENE VZGOJE
VČERAJ: POSLALI SO GA V GLASBENO SOLO, KER SO UPALI, DA BO NEKOČ POSTAL IZ NJEGA VELIK PIANIST. ON PA JE BRENKAL IN BRENKAL DOKLER NISO SAMI SEBE: POTOLAŽILI, . DA MORA DOBRO VZGOJEN OTROK DOBRE DRUŽINE IN DRUŽBE POZNATI TUDI MALO GLASBE. RODILI PA SO SE TUDI RESNIČNI UMETNIKI.
ZDAJ: ŠE VEDNO PRECEJ TEGA, KAR JE VELJALO NEKOČ. PA VENDAR ŽE VELIKO VEC GLOBLJEGA IN RESNIČNO ČUSTVENEGA ODNOSA DO GLASBE IN INSTRUMENTA. TUDI ZDAJ SE RODIJO UMETNIKI.
MORDA KDAJ V PRIHODNJE: POSLALI SO SINA V GLASBENO SOLO, KER SO BILI PREPRIČANI, DA GA BO STIK Z GLASBO OPLEMENITIL, MU RAZVIL NJEGOVE ESTETSKE ČUTE. IN ZACUDA, TA FANTIČ SE V SOLI NI DOLGOČASIL. PA ČEPRAV SE MUZIKANT NI NASTAL IZ NJEGA. RODILI PA SO SE TUDI RESNIČNI UMETNIKI.
. V februarju letošnjega leta je Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto, in kulturo razposlal predlog reforme glasbenih šol tako imenovane nižje in srednje stopnje. V uvodu ugotavljajo avtorji, da obstoječi predpisi zavirajo razvoj glasbenega šolstva pri nas in da so že dlje bolj v škodo kot v korist. Pa tudi učni programi in načrti so bili pripravljeni na osnovi sposobnosti in zmogljivosti nadpovprečno nadarjenih učencev, torej tistih, ki so tako rekoč že vnaprej »zaznamovani« za poklic profesionalnih glasbenikov. Ob tem pa se nam že vsa leta po vojni razkriva potreba po glasbeni šoli splošnoizobraževalnega tipa, torej po šoli, ki nam bo vzgajala glasbeno občinstvo in ki bo poživila glasbeni amaterizem.
Bistvena načela predloga reforme
Zaradi tega tudi predlog reforme glasbenih šol nižje in srednje stopnje. A poglejmo si pobliže nekatere najpomembnejše teze:
•	pouk v nižjih glasbenih šolah naj bi trajal 6 let, izpiti pa naj bi bili vsako drugo leto, torej na zaključku vsakega dvoletnega obdobja. Bolj nadarjeni učenci bi lahko dokončali šolanje tudi v krajšem času, medtem ko bi drugi podaljšali dve od treh dvoletnih obdobij za eno leto ter bi tako zanje trajal pouk največ osem let.
•	tisti-, učenci,, ki. ne bi nada-, Jjevali .študija-na srednji glasbeni, šoli, bi lahko izpopolnili svojo glasbeno izobrazbo v .dveh. dopolnilnih .. razredih nižj e . glasbene šole.
-. • nižje glasbene šole naj bi imele oddelke za klavir, za godala in za splošno glasbeno izobraževanje; slednji naj bi vključeval predmete glasbene vzgoje, zborovsko petje, ritmiko, še pihala ter narodne ali zabavne instrumente.
® da bi si zagotovili kontinuiteto pouka in čim popolnejši glasbeni razvoj nadarjenejših otrok, pa bi morala imeti vsaka srednja glasbena šola tudi svojo nižjo glasbeno šolo, ki je selektivnega značaja. V njej pa bi lahko učenci podaljšali za eno leto samo eno od treh dvoletnih obdobij, torej največ sedemletni študij.
® srednje glasbene šole so strokovne šole, čeprav določene-
mu delu učencev ne dajejo dokončne strokovne kvalifikacije. Zato morata biti strokovni in splošni del- izobraževanja zaključena v celoti in na takšni ravni, da je lahko šola osnovna za študij na pedagoški šoli ali glasbeni akademiji ali pa za samostojno glasbeno udejstvovanje.	>
9 vsi pedagoški predmeti naj bi prešli iz učnih načrtov srednje glasbene šole v načrte pedagoških ali glasbenih akademij.
Nedvomno, reforma glasbenega šolstva je nujna in bržčas ni nikogar, ki bi temu oporekal. »Nerodnost« je, le v tem, da nekateri odkrivajo za pojmom »reforma« nekaj več, drugi spet nekaj manj. Pa tudi o tem, kakšno naj bo bistvo reforme glasbenega šolstva, so mnenja deljena. Šolski kolektiv Glasbene šole Ljubljana-Cen-ter se v mnogočem ne strinja v celoti s predlogom reforme, ki ga je pripravil Sekretariat ZIS za kulturo in prosveto. V imenu tega kolektiva je prof. Cvetko Budko-vič povedal naslednje mnenje:
Ugovori glasbenih šol
»Pri obravnavanju tega predloga smo odkrili več neskladnosti, tako organizacijsko-tehničnih kot tudi nekaj strokovnih, psiholoških in družbeno političnih pomanjkljivosti.
Sicer pozdravljamo predlog, da mora biti . struktura strokovnega glasbenega šolstva po vsej državr enotna, toda splošna glasbena pzgoja bi morala biti. prilagojena potrebam in tradicijam posameznih republik. Tako v Sloveniji lahko 'ugotovimo, da je oblika dešetražfedhega ' glasbenega pouka klasičnih instrumentov zelo primerna. Kot sodimo po dosedanjih izkušnjah, je namreč prvih 6 razredov le nujna osnova za muziciranje in spoznavanje glasbene literature, ki pa jo uporablja učenec praktično in ■ učinkovito šele od te stopnje dalje.
Iz naše šole prestopajo učenci v srednje glasbene šole ali pa nadaljujejo študij do desetega razreda. V, tem času jim šola daje tisto glasbeno izobrazbo, ki jo potrebuje dober amater, da lahko sodeluje v različnih orkestralnih skupinah in tako dejansko prispeva k rasti ljudsko-prosvetnega dela. Razen tega pa šola strokovno usposablja učence v oddelku za solo petje za sodelovanje v zborih Svobod in prosvetnih društev kot tudi v profesionalnih zborih, na
primer Radia, Filharmonije, Opere. Zato smo toliko bolj presenečeni, da predlog reforme ne predvideva v nižjih glasbenih šolah tudi tega pouka, saj smo ga vendar vpeljali vanje prav zaradi velike pevske tradicije v Sloveniji. Prav tako smo presenečeni, da predlog tudi ne predvideva pouka pihal, trobil in tolkal, saj so vendar potrebe v naših amaterskih orkestrih tako velike, da smo ga morali uvesti v nižje šole že takoj po osvoboditvi. Iz podobnih vzrokov smo tudi uvedli pouk harfe, kitare in drugih ljudskih instrumentov.
Ce torej hočemo v naših šolah vzgojiti kvalitetne glasbenike-amaterje, če jim hočemo dati etično in estetsko glasbeno vzgojo, potem smo prepričani, da je potrebno desetrazredno šolanje. Se. posebno zaradi tega, ker Vzgajamo razen nadarjenih tudi povprečne in celo podpovprečno nadarjene učence.
Ne moremo pa se strinjati tudi z idejo o tako imenovanih selektivnih šolah. Pri otroku, ki še rti preživel pubertete, ne more nihče z gotovostjo trditi, kateremu poklicu se bo oziroma se naj bi posvetil. Zaradi tega se nam zdi neodgovorno otroka že v tej dobi usmeriti samo v glasbeno stroko in mu na ta način zapreti vsako drugo pot do poklica, ki bi si ga hotel kasneje izbrati ali celo moral izbrati zaradi morebitne fizične poškodbe. Nekateri talenti pa se tudi razmeroma kasno razvijejo, šele v šestem ali sedmem razredu. In končno, nekateri študentje celo' v: zrelejših letih Večkrat menjajo svoj študij,"'da .'bi končno vendarle :nsšli svej . življenjski poklic. 'Selektivna šola pa bi tudi jemala polet drugim glasbenim šolam, saj bi le-te vzgajale samo povprečno in podpovprečno nadarjene učence, kar bi bilo škodljivo zlasti v komornih in orkestralnih sestavah, torej pri skupinskem delu z učenci. Nadpovprečno nadarjeni učenci pa lahko samo pripomorejo k vedno višji ravni kvalitete vzgoje, na posamezni šoli. že v naših-šolah dobe dovolj dobre osnove za kasnejši študij na strokovni šoli. To pa lahko dosežemo, kot smo še vedno doslej, z individualnim poukom.
Trezno pa bi morali tudi presoditi, koliko je upravičena predlagana prepoved paralelnega vpisa na dveh srednjih šolah, to je na glasbeni šoli in na gimnaziji ali kateri drugi strokovni šoli.«
Naloge prosvetnih delavcev
Velike spremembe, ki jih vnaša delavsko samoupravljanje v celotno strukturo našega - življenja,, se javljajo v šolstvu precej pozno. Sele letošnje leto nam je prineslo z zakonom o finančni samostojnosti šol tudi samoupravljanje v šolstvo. Pristojnosti personalnih uradov občine ali okraja prehajajo zdaj na šolske odbore posameznih šol. Pomen in vloga učiteljskih kolektivov ob tem prav tako naraščata. Vsaka šola bo poslovala po posebnem pravilniku, ki ga bo moralo izdelati osebje šole. Učiteljstvo bo odgovarjalo tudi za notranjo zgradbo in mehanizem šole; šolskemu odboru bo predlagalo v potrditev vse personalne in ostale spre^ membe na šoli.	-
Samoupravljanje bo postavilo večje zahteve tudi pred posameznika. Težko se bo odločati, presojati delo svojih kolegov, jim celo določati višino mesečnih prejemkov, ko je bilo doslej vse to za vse enako uravnano od zgoraj. O nagrajevanju po učinku je v prosveti težko govoriti, težko je določiti obseg učiteljevega dela in rezultat njegovih naporov, ker je premalo objektivnih meril za- to. In vendar imamo nagrajevanje po učinku od 1. januarja 1961 tudi že v prosveti. Denarni učinek tega nagrajevanja je za
sedaj sicer še zelo majhen, saj znaša gibljivi del plače le 5 odstotkov -mesečnih prejemkov, vendar bo prav teh 5 odstotkov preizkusni kamen za mnoge kolektive in pričakovati je, da bo nagrajevanje po učinku postopoma vendarle zajelo še večji del plače.
Po novem zakonu o finansiranju šolstva bo sredstva za šole še vedno zagotavljal občinski ljudski odbor v svojem proračunu, poleg tega bodo prispevali sredstva v sklad za šolstvo tudi vsi proizvajalci v občini, končno pa tudi šola sama lahko ustvarja denarna sredstva. Lahko si zagotovi darila pri podjetjih, lahko tudi sama proizvaja v šolskih delavnicah ali v pionirski zadrugi in podobno. Jasno je, da ta sredstva ne bodo posebno velika-in z njimi ne bo mogoče kriti bistvenih postavk šolskega proračuna. Veliko večji pa bo vzgojni pomen teh dohodkov. Samoupravljavca, človeka z odgovornostjo pred družbo, moramo vzgojiti še v šoli in prav bi bilo, če bi zatorej ta sredstva v taki ali drugačni obliki vračali učencem, ki so kot proizvajalci ta sredstva ustvarili, oziroma pustili, da učenci sami upravljajo z njim.
Samoupravljanje v šolstvu- je bilo osrednja snov nedavnega delovnega- sestanka sindikata piran-
skega učiteljstva. Po uvodnem referatu, ki ga je imel predsednik Društva prosvetnih delavcev tovariš Avgust Gojkovič in ki je poleg načelne obrazložitve vseboval tudi številne konkretne predloge za čim boljše samostojno gospodarjenje šol, se je razvila živahna debata. V nje-j so sodelovali med drugimi tudi. gostje. Tako je tovariš Ferligoj, predsednik občinskega ljudskega odbora poudaril, da družba ne bo odslej le dajala sredstev za šole, marveč bo prav z dajanjem teh sredstev tudi kontrolirala delavnost šole in njeno povezavo z življenjem. Tovariš -Grlj, občinski sekretar Zveze komunistov, pa je opozoril, da prosvetnim delavcem ne more in ne sme biti vseeno, od kod družba jemlje sredstva za vzdrževanje šol in da mora danes šola še bolj kot kdaj koli poprej, stati sredi življenja. In končno je še tovariš Venturini, predsednik Zavoda za samoupravljanje v okraju Koper, v svoji razpravi opozoril, da ni naloga šole, dajati učencem le formalno izobrazbo, temveč je treba vzgajati tudi mladega človeka kot upravljavca, ki bo jutri soodločal v svojem delovnem kolektivu in tako v celoti izpolnjeval svojo dolžnost tudi na lastnem delovnem mestu.
- - JANKO BLAŽEJ
io!a mora postati žarišče vse glasbene vzgojne dejavnosti
Enake pripombe na tako zastavljeno reformo imajo prav vse nižje glasbene šole. Zatorej pre' pustimo besedo tudi drugim, ki jih prav tako zanima nadaljnji razvoj glasbenega šolstva in s tem tudi vsega glasbenega življenja na Slovenskem. Predsednik komisije za šolstvo pri glasbenem sosvetu Republiškega sveta Svobod in prosvetnih društev skladateljev Blaž Arnič meni:
»Večina tako imenovanih nižjih glasbenih šol je pri komunah. Le-te jim ustvarjajo tudi potrebno materialno bazo. Zato bi si morali v reformi prizadevati predvsem za to, da vsaka glasbena šola posebej sledi predvsem specifičnim potrebam komune.
Nižje glasbene šole pa naj bi vsakomur dajale najširše osnove glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, vsakomur naj bi približale glasbeno umetnost in mu vzbudile zanimanje zanjo. Torej je tq široko zasnovana ljudsko-prosvetna šola.
Prav to dvoje pa terja, da se pri reformiranju glasbenega šolstva izognemo vsakršnim šablonam in kalupom.«
Katera hotenja bi se potemtakem morala razkrivati v reformi glasbenega šolstva?
»Predvsem bomo morali reformirati glasbeno šolstvo skladno z reformo vseh drugih šol. Pri tem se bomo morali izogniti vsakršnemu vsiljevanju enotnih oblik, Vsebine ih sistemov vzgoje; kajti vse to niora biti odvisno od specifičnih pogojev vsake šole posebej, od potreb in zahtev vsake komune posebej. Sistem naj bo enoten toliko, da omogoča vsakomur študij na prav vseh stopnjah in vrstah šol, če le pokaže potrebno znanje.
Glasbene šole pa bi morale vplivati tudi na prav vse glasbeno življenje komune, sodelovati bi morale s Svobodami in prosvetnimi društvi, vzgajati bi jim morale dobre glasbenike-amaterje, sodelovati bi morale z rednimi šolami, jim pomagati pri njihovem glasbenem in vzgojnem delu. Le če bo glasbena šola postala žarišče vse glasbene dejavnosti komune, , bomo dosegli tudi množičnost in seveda kvaliteto.
Če pa sprejmemo omenjeni predlog reforme, pomeni to za nas velik korak nazaj. Tako so na primer pri nas imele vse višje organizirane glasbene šole že do sedaj desetrazredni pouk. Tak sistem se je doslej pokazal zelo uspešen, zato 'ne razumemo, čemu bi morali preiti na šestrazredni sistem šolanja. Pouk solo petja, pihal, trobil, in tolkal v nižjih šolah terja že visoka raven naših amaterskih vokalnih in instrumentalnih ansamblov. In če ta pouk izločimo iz nižjih glasbenih šol, potem sem prepričan, da bodo naše skupine kmalu ostale brez vsakršnega podmladka, kar pa nedvomno pomeni še veliko ^eč kot samo stagnacijo. Večina glasbenih šol ima tudi že sedaj predavatelje z akademsko izobrazbo in razen strokovnih predmetov tudi splošne glasbene predmete, tako. da učenci lahko nadaljujejo študij na katerikoli stopnji. In najbolj nadarjenim smo tudi doslej posvečali vso pozornost, jim nudili individualni pouk in jih tako pripravljali za študij . na srednjih šolah ali na akademiji. Čemu potem še posebne selektivne šole?«
In mnenje Društva glasbenih pedagogov Slovenije? Povedal ga je njegov predsednik komponist in pedagog Peter Lipar:
»V celoti se strinjamo z mnenjem glasbenih šol ter mnenjem Zveze Svobod in prosvetnih društev. Njihova stališča so tudi naša.«
Predvsem široko zasnovana
ljudskoprosvetna šola
Podobno kot je šolska reforma približala osemletko. življenju in
razmeram komune, tako naj bi torej tudi glasbena šola sledila predvsem potrebam okolja, to je komune. V obeh primerih gre namreč za šoli splošno izobraževalnega tipa. A kakšne so zahteve komune, to lahko dovolj jasno izluščimo iz pripovedi predsednika Sveta za kulturo in prosveto občine Ljubljana-Moste Avgusta Vižintina:
»Doslej so nižje glasbene šole vzgajale predvsem kader za osrednje glasbene šole, široka glasbena vzgoja prebivalstva pa jim je bila bolj drugotnega pomena. Sedaj pa je ravno narobe. Nižja glasbena šola mora biti predvsem široka ljudsko prosvetna šola in šele potem vzgojni povod za posamezne talente. Da pa bomo to dosegli, bomo morali marsikje temeljito spremeniti dosedanje programe, jih približati učencem ter prilagoditi njihovim različnim sposobnostim in stopnjam nadarjenosti. Pri' tem' pa seveda ne mislimo,-, da : bi se morala znižati tudi raven pouka, saj bo vendar tisti, ki več zmore, tudi več delal. In kdor bo hotel nadaljevati študij na srednji šoli ali na akademiji, bo moral tudi svoje znanje dokazati na sprejemnem izpitu.
Sole pa bi morale razen tega individualnega dela z učenci poskrbeti tudi kolektivno delo z učenci. Tako naj bi ob šolah nastajali in se razvijali najrazličnejši glasbeni ansambli, razviti bi se moralo čim tesnejše sodelovanje med glasbenimi šolami osemletkami; Svobodami in prosvetnimi društvi, klubi ... Če pa šole le ne bi hotele razumeti potreb komune, potem je po mojem mnenju veliko pametneje, da tista sredstva, ki jih je komuna sicer namenila šoli, raje da prosvetnemu društvu ali Svobodi in si tam zagotovi dovolj široko glasbeno vzgojo.«
Čeprav še ni reforme -že po novih poteh
Vendar bi storili krivico našim glasbenim šolam, če bi jim vsem po vrsti očitali, da živijo še vedno v času pred nekaj desetletji in da so brez posluha za potrebe sedanjosti. Pravzaprav moramo priznati, da so take glasbene šole že zelo redke. V dokaz za to trditev naj navedemo samo enega izmed mnogih primerov — Glasbene šole v Domžalah. Njen upravnik prof. Stane Habe je dejal:
»2e pred leti smo se odločili, da mora glasbena šola postati široka ljudsko-prosvetna šola in ne samo šola nekaterih talentov, ki pa jih je le malo, ali pa sola otrok iz »bolje situiranih« družin. Zato smo temeljito spremenili program, tako da se je lahko vsakdo glasbeno vzgajal na tistem instrumentu, kot je sam želel. Šola tudi ni mogla biti samo šola občinskega centra, spoznali smo kaj kmalu, da ne bomo morali zadostiti vsem željam po glasbeni vzgoji v občini. Tako so nastale podružnične šole v Mengšu,^ v Moravčah, Dragomlju, Črnučah^ in Krašnji. S tem pn,_ da naša. šola pripravlja seminarje za učitelje glasbenega pouka na osemletkah, da pomagamo pri delu Svobodam in prosvetnim društvom, da tesno sodelujemo z vsemi glasbenimi skupinami v občini, nam je uspelo, da je šola zajela in da usmerja vse glasbeno življenje občine.
Razen individualne, vzgoje učencev pa smo še tiudili, da bi
Ta problem na prvi vide^,
refa
glasbenega šolstva. A same
neposredno povezan z refo^j
prvi videz. Sedaj namreč ni ^ na republiškem svetu za šmsr0' niti na svetu za kulturo in P j, sveto nobene institucije ali sije, ki bi zasledovala in la razvoj glasbenega izobraz®
nja in udejstvovanja na Sl0'' jj skem. Zato je za njen nadah ^ razvoj odgovorno predvsem ^ društvo. In ker je prav ta e$' v dobršni meri odvisen od usP a "" izvedene reforme glasben t’..
šolstva, bo bržčas tudi njo

ralo izbojevati prav Društvo S ^ benih pedagogov Slovenije. 9^0 cehovsko usmerjeno, kot je tej vse dotlej, pa najbrž ne bo nalogi. Sicer pa, prepustimo t sedo predsedniku društva P Petru Liparju:
»Prav sedaj reorganizir^,j0' društvo glasbenih pedagogov venije. V vseh okrajnih in ot ^ skih središčih ustanavljamo P ružnice, katerih glavna nalog^/ da povezujejo'in usmerjajo nost prav vseh glasbenih inSt cij in društev, pa naj že V profesionalna ^li amaterska- ^ društvp bomo tudi vključili P vse, ki se ukvarjajo z glasB ali vzgojo, ne oziraje se pri tem, g so amaterji ali profesionalen j) tem pa se bo bistveno sprem tudi namen društva: postalo , bi predvsem strokovna organ ^ cija, katere glavna naloga j® s ja kovno usposabljati svoje član glasbeno-pedagoško delo.«	rIji)
Naša mala tribuna ob rei° p glasbenega šolstva je s teII1n3j' kraju. A izluščimo iz nje še pomembnejše teze:
■ reforma glasbenega šoi je nujna;	u,,j'
® ne more pa prinesti formiranega sistema in unir0 rane vsebine.	t1j
BOJAN SAMABii
čimbolj razvili tudi kolektivn delo. Tako imamo sedaj na s0.^ svoj godalni orkester, harmon' karski zbor, orffov orkester * mladinsko godbo na pihala. P zen tega smo ob šoli ustanovili t ^ di salonski orkester profesor]® glasbene šole in nekaterih Ijn® teljev glasbe, zlasti tistih, ki že končali našo šolo. Prav z® ^ pa si tudi prizadevamo, da bi 0 šoli povezali nekatere dM ansamble in da bi se nam taK posrečilo ustanoviti zabavni 0
To svoje delo pa bi lahko zastavili še veliko bolj 0 široko, če bi tudi v okviru Dr, štva glasbenih pedagogov strn svoje sile. Po sedanjih pravi' ^ Društva pa je v Domžalah 1® glasbenih pedagogov, čeprav 1 je v resnici, namreč po naravi 0 la, ki ga opravljajo, več kot šti deset. Zato nameravamo predi gati. Društvu - glasbenih peda^j j gov Slovenije, da bi v DpmžaP. ustanovili posebno podružnU društva, v katero pa bi vklj^1, prav vse, ki se ukvarjajo z gla beno pedagoško dejavnostjo, ^ glede če so zaposleni na glasb^ . šoli ali osemletki, če vodijo z® Svobode ali zbor glasbene s°3, ne ozirajo se pri tem, ali so ter ji ali profesionalci. Mislim. nam bo to v nadaljnjem razN®-1. glasbenega izobraževanja in nd stvovanja v naši občini v v«11 pomoč.«
Kdo naj izbojuje reformo? .
BILO JE NEKJE TAM V DEŽELI SELJAKOV...
Ste slišali, kaj se je zgodilo •..?«
Okoli starca v neki stranski ^licj Beograda se je zbrala skupina ljudi. Zgrbljen in upadel, z Srozo v nemirnih očeh je z muko bliskal iz sebe:
^Da, včeraj, predvčerajšnim... Ves razred, s profesorji vred ... v Kragujevcu ... pobili so jih ... s strojnicami... te mlade, ne-' dolžne ljudi... in še več tisoč
Istega leta so se rodili,
šolske so ure enako jim tekle, na iste svečanosti so jih vodili,
vse so enake bolesti pekle-in vsi so na isti dan zdahnili. Preprosto in pretresljivo zve-
se začneš boriti, je pol zmage dobljene. Kako strašno ponižujoče je biti suženj, brez pravic. Povsod oboroženi ljudje — ko pečeš kruh, ko ga ješ, ko se sprehajaš, ko greš spat. In kakšna radost je bila za mene, ko sem nekoč, še leta 1941, videla zmedene in preplašene obraze Nemcev ob mostu, ki so ga porušili
bil,
nijo verzi Desanke Maksimovič.
Ne potrebujemo razlage. V vsaki partizani. Sam zanos me je šolski čitanki jih najdemo, vklesani so v spominsko ploščo na
želo seljakov narod, ki se proglaša za visoko kulturnega, pa pomori naenkrat 7000 ljudi. Ne, to res ni razumljivo. Na to nasprotje med priznano in nepriznano kulturo dveh narodov sem hote opozorila v refrenu: Bilo je nekje tam ... Vse drugo v pesmi je epski opis tragične usode mladih ljudi, ki so se rodili istega leta, skupaj sedijo v šolskih klopeh
IIP——
Slovenski solisti
drugih moških, otrok, starčkov... kraiu> kief 50 dijake postrelili, in Vsi mrtvi ... vsi...«
Bilo je to konec oktobra 1941.
^Paki po hišah v Kragujevcu, v ^sstu, ki se je zdelo kot izumrlo, s° nemo obtoževah enega naj-strašnejših zločinov nemških okupatorjev v Jugoslaviji. »Zaradi 2ahrbtnih napadov na nemške Rojake je bilo ustreljenih 2300 iudi..To, samo to. Mrzlo, ne-PHzadeto. Kot da človeško živ-i^je nič ne velja. In ni jih bilo samo 2300, ampak preko 7000. Vse faradi nekaj nemških vojakov, ki 0 Jih pobili partizani. V grozlji-
Povorki, ki so jo gnali na mo-j'1^, so bili tudi 17-letni dijaki rašujevške gimnazije. Skupno s Pr°fesorji, objeti, so sledili dru-in med potjo peli »-Hej, Slo-5ni«. Vgg dotlej, dokler ni pestri zamrla v oglušujočih rafalih str°jnic...
Bliskovito se je vest o neza-ošanem pokolu razširila po de-.6Ji- Slišal jo je kmet, delavec,
,,2enir, prodrla je v gozdove, na 'Pice,
^li.
v domove. Ljudje so one-
Tako jo je čez dan ali dva 'sala tudi pesnica Desanka ' aksimovič v Beogradu. Od ne-2Panega starca na ulici.
^ "Nikjer ni bilo nič objavlje-®§a, nič napisanega, a vsi smo pdeli za to. Kot da bi ljudje ItleK nevidne antene. Žalost ^roza in srd, ne vem, česa je bilo se spominja tistih dni.
Ta žalost, ta groza je tako jt^Pla na pesnico, da jo je še . e°a dne prelila v stihe, v pre-Petljivo tožbo nad usodo teh - adih dijakov, ki so jih narav-
Post
iz šolskih klopi odvedli pred
?k6-
Sfdr> je nekje tam v deželi seljakov, j^i gorate balkanske zemljd, rp-učeniške je smrti umrla
^aiiak°V
dne.
v <“lovek in pesnica sta sprego-(j, o krivici in nasilju in mla-iiiy - Zr^vam postavila živ in ne-Kljiv spomenik.
vedno bodo ostali neposreden in prepričljiv umetniški zapis dogodka, ki ga je umetnica dojela v vsej njegovi najgloblji resničnosti in tragiki.
Kako da je prav Desanki Maksimovič uspelo najti tisti najpristnejši in najneposrednejši izraz, ki je dal pesmi Krvava bajka ne samo dokumentarno, ampak veliko umetniško vrednost? Odgovor na to daje pravzaprav vse njeno prejšnje delo in življenje. Desanka Maksimovič, eno najpomembnejših imen sodobne srbske književnosti, je v vsej bogati in dolgi umetniški ustvarjalnosti (prvo pesem je objavila že leta 1919, do danes pa je izdala že nad 10 pesniških zbirk in več proznih in mladinskih del) ostala zvesta predvsem ljubezni do zemlje, prirode, človeka in svojega naroda, kjer je njena nežna in čuteča lirika našla bogate motive za polni in umetniški izraz. V vseh njenih predvojnih pesniških zbirkah je to očitno, v pesmih in proznih delih iz življenja med okupacijo pa je ta njena navezanost na zemljo in ljudstvo še bolj izrazita.
»Odkar se zavedam,« je pripovedovala, »me je predvsem zanimal večni problem minljivosti vsega, kar obstoji, preveva me vzhičenje nad življenjem pa spet žalost, ko mineva. In najbolje se počutim v naravi, največ inspiracij se mi porodi med zelenjem, v samoti, tam, kjer sem živela še kot otrok«
In na podeželju, na vasi, kjer se je pred 63 leti tudi rodila, je kmalu po okupaciji prvič prišla v neposreden Stik z Nemci in četniki. Med vojno je namreč živela nekaj časa v Beogradu, nekaj časa pa v vasi Brankovim. Tam je prvič neposredno občutila vso težo in sramoto okupacije.
»Nisem mogla prenesti, da je naša svobodoljubna dežela propadla v pičlih 10 dneh. Vedela pa sem, da ljudstvo ni krivo in ko sem prvič slišala o ljudski vstaji, sem se oddahnila. Brž ko
Ansambel Slovenskih solistov je nastal ob zgledu starejših zagrebških kolegov ter zasleduje enake ali vsaj močno podobne cilje. Zato se ne smemo čuditi, da je že v kratkem času svojega delovanja dosegel v domačih dvoranah tolikšno popularnost ter lep uspeh tudi preko naših meja. Menda je eno redkih (če ne sploh edino!) slovensko komorno združenje, ki sleherno sezono obišče z novim programom vsa naša stalna pa tudi to ali ono »občasno«
koncertno žarišče. Zadnji
Prešernova družba sporoča
One 9. marca 1961 je bilo v prostorih uprave Prešernove družbe žrebanje nagradne križanke, objavljene v Koledarju
za 1961. Komisija je izžrebala:
radijski tranzistor prejme Riedl Albina, Leskovec pri krškem. io bogatih knjižnih nagrad prejmejo: Pivk Stevo, požarevac; Bašin Miloš, Ljubljana, Gnezda Joža, Unec; •^hlin Franc, Vrhpolje pri Kamniku; Špindler Metod, Pekel, ^aribor-Košaki; Rožman Janez, Pesje; Pesjak Karlo, Kovor; ^omer Angela, Maribor; Mušič Stojan, Koper; Lipič Jože, »alovci v Prekmurju.
Poverjeniki Prešernove družbe! -
Zaradi knjižnih sejmov v Ljubljani in Mariboru je rok 2a vpisovanje v članstvo Prešernove družbe podaljšan do naaja nepreklicno. Pohitite z vpisovanjem!
Prešernova družba
poln samozavesti in vere v svoje ljudstvo. Zdelo se mi je, kot da bi korakali vsi borci za svobodo iz preteklosti in sedanjosti mimo nemočnih Nemcev zmagi naproti«
Vsi 'ti dogodki in srečanja so zapustili v umetnici globoko sled. Njena domoljubnost in pravico-Ijubnost sta se odzvali klicu iz. gozdov in bunkerjev, ječ in taborišč. Nastala je dolga vrsta pesmi o uporniški Srbiji in njenih ljudeh, ki so po osvoboditvi izšle po revijah in v samostojnih zbirkah.
In če je znala prisluhniti vsemu temu, potem je tudi nastanek pretresljive Krvave bajke nekaj razumljivega in nujnega.
»Že pred vojno so nas Nemci proglaševali za barbare in nekul-turneže. In potem pride v to de-


in morajo proti vsem pravilom življenja celo umreti na isti dan. Ta dva motiva se sprepletala med seboj, vseh podrobnosti pa takrat še nisem poznala. Ko sem pesem napisala, sem jo skrila v platneno torbico. Prvič pa je bila objavljena takoj po osvoboditvi v reviji Književnost. Morda, morda bom kdaj to obdelala tudi še v prozi...«
Krvava bajka je sicer samo majhen delček ustvarjalnosti Desanke Maksimovič, vendar pa najresnejši pesnikov izraz kra-gujevške tragedije, ki ne bo nikoli pozabljena.
V dolgi otroški vrsti so za roke se prijeli in z zadnje šolske ure mimo odšli na morišče, kot da smrti ni.
VALTER SAMIDE
koncert so na priliko poslušali doslej že v Celju. Mariboru. g Ptuju in Ljubljani. Vsekakor potrdilo, da si je ansambel = izbral pravo ime in pravo pot.
Toliko bolj nas je pri njegovem letošnjem ljubljanskem s nastopu (Velika filharmonična doorana, 1~. marca) presenetil || slab obisk, ki ga koncert po svoji kvaliteti in zanimivosti s vsekakor ni zaslužil. Predvsem velja omeniti slovensko novi- g teto. ki je nastala prav na vzpodbudo Slovenskih solistov:	=
Ramovševih >Sedem skladb za godalas smo pričakovali z za- M nimanjem. Doživele so lep sprejem ter pomenijo pomemben g korak v skladateljevem razvoju in res kvalitetno stvaritev = slovenske glasbe. Od jugoslovanskih del je bil izveden Taj- jš čevičev Andante sostenuto iz Divertimenta v D duru, izmed g romantične literature pa smo to pot slišali Ysayevo simfo- || nično pesnitev -E.vilr. Vso težo ostalega sporeda so nosili g Bach. Martini in Vivaldi. — Koncert je dirigiral Karlo Rupel. g ki je obenem izvajal solistični part Bachovega Violinskega §§ koncerta v a molu. Solista v Vivaldijevem Concertu grossu g sta bila Albert Dermelj in Uroš Prevoršek.	-i
»Prevaranti« |
Mladina, ki ne verjame v no- s beno reč več. Ki noče delati, ker g omogoči delo človeku le povpreč- g no življenje, ker ga napravi spo- g dobnega, poštenega člana družbe, § spodobni in pošteni pa ti mladi g ljudje nočejo biti. Ki se baha s || svojim uporom zoper vse druž- §§ bene norme; ki pravi: tovarnarji s in bankirji kradejo in goljufajo s na veliko, mi bi radi na veliko g kradli in goljufali, pa ne moremo, || torej moramo krasti in goljufati g H	v malem.
Posebna zanimivost: najbolj pošteni in moralno še naj-	g
|§	manj načeti so sinovi velikih tovarnarjev, bankirjev in dru-	g
g	gih mogotcev. Nekaj resnice je v tem: moralne norme kapi-	g
g	talističnega sveta služijo predvsem veličinam tega sveta, za-	g
g	torej je razumljivo, da se jih bodo prav ti ljudje še najbolj	g
g	držali; mlad človek, ki ni bogataški šin, pač ne more ničesar	=
g	pričakovati od življenja v tem svetu — torej ga tudi nič ne	=
g obvezuje, da bi se držal njegovih moralnili norm.
Taka je podoba francoske sodobne mladine, njenega naj-	g
g	brž manjšega dela, ki jo kaže Carnetov film ^Prevarantu,	g
Film je zanimiv, vreden ogleda, malce preveč na komer-	g
g	cialno plat zasnovan kaj bi, vtaknimo v film še to in ono	g
g	ceneno privlačnost, denar je pač denar in tudi filmski delavci	g
g	ne znajo živeti brez denarja; še eno moralno vprašanje: kako	g
g	pridobljenega denarja? Ampak to je ob tem filmu postran-	g
g	ska reč. Pomembnejša, usodnejša so vprašanja v njem sa-	g
|j	mem. ne ona. kako bi mogel biti boljši, če bi bil bolj pošten	g
g in iskren.
g Mimogrede: ne razumemo rohnenja nekaterih vzgojiteljev. s M	Ali imajo mladino za tako neumno? — ali pa so sami premalo	g
g	storili za odpravo objektivnih pogojev, ki povzročajo rast	g
g	take mladine, kakršna je upodobljena v tem filmu? — za	g
g odpravo ostankov takih pogojev tudi pri nas?
Kajti ta film je nazadnje vendarle strašna, strahotna ob-	g
g	tožba propadajočega zahodnega sveta: obtožba, ki ne ve in	g
g	ne pokaže resne poti, in je morebiti prav zategadelj še toliko	g
g bolj grozljiva. To je prava beseda:, grozljiva.	-šn
Illlll!lllllllllll!l!lllllllllll!llllllll!llllllllllllllllllllll!l!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!llllllllllll!lllllllll!llllllllllll!lllllllll!llllllllllllllllllll!¥
Prvi inženirji tekstilci
LJUBLJANA, 14. marca 1961. Danes je predstojnik odseka za tekstilno tehnologijo prof. dr. ing. Franjo Kočevar na skromni svečanosti predal diplome prvim inženirjem tekstilne tehnologije: ing. TONETU LESJAKU, ing. SREČKU BERGANTU, ing. ALOJZU ŠARCU in ing. MAKSU STUPICI. Ta dogodek pa je še toliko pomembnejši, če upoštevamo, da je bila do leta 1956 tekstilna industrija — čeprav ena najpomembnejših panog jugoslovanske industrije — brez visoke šole.
Ne more biti naključje, da so prvi štirje diplomanti oddelka za
no v Grosupljem. Za študij na univerzi sem se sam odločil in se že ob ustanovitvi fakultete vpisal kot redni slušatelj. Podjetje mi je pri študiju pomagalo tako, da me je razbremenilo, kjer je le moglo, in mi pred izpiti dalo tudi študijske dopuste. Ker je bilo na fakulteti le malo praktičnega dela, mi je bila pri študiju v veliko pomoč moja dosedanja praksa.«
Ing. Srečo Bergant: »Ko sem dokončal kranjsko tekstilno šolo, sem se zaposlil kot tekstilni teh-tekstilno tehnologijo tisti slušate- , nik v podjetju Induplati v Jaršah. Iji, ki so prišli iz proizvodnje in	-— -- ----- -- V1 '
ki so tudi za študija na univerzi še vedno ostali tesno povezani z njo. Skrivnost njihovega uspeha, če temu sploh lahko rečemo skrivnost, je prav v tem. Tako tudi sami zatrjujejo.
Najstarejši med njimi, ing. Maks Stupica: »Tekstilno tehnologijo sem začel študirati že leta 1928, a je nisem mogel dokončati zaradi gmotnih razmer. Zatem najrazličnejše službe, bolj ali manj tesno povezane s tekstilno industrijo. Za študij na fakulteti sem se sam odločil. Vpisal sem se kot redni študent, ker mi je to dopuščal značaj moje službe. Kakih posebnih olajšav pri študiju nisem imel, razen nekaj dopusta pred diplomo.«
Ing. Tone Lesjak: »Po končani kranjski tekstilni šoli sem se zaposlil v podjetju Motvoz in plat-
Odločil šem se sam za študij in sem zaradi gmotnih razmer — imam že družino — ostal tudi v rednem delovnem razmerju. Podjetje pa mi je pri študiju pomagalo s skrajšanim delovnim časom. Ker mi je bila praksa v veliko pomoč pri študiju, sem prepričan, da je pot iz prakse na fakulteto veliko boljša kot pa pot iz srednje šole, pa čeprav gre za strokovno šolo.«
Ing. Alojz Šarec: »Po končani kranjski tekstilni šoli sem se zaposlil kot tehnik v podjetju Induplati v Jaršah. Tam sem bil približno dve leti. Ko se je ustanovila fakulteta za tekstilno tehnologijo, sem se odločil nadaljevati študij. In ker nisem dobil štipendije — izredno se takrat tudi še nisem mogel vpisati, sem zapustil podjetje. Da pa bi se lahko za študija tudi vzdrževal, sem
se zaposlil na fakulteti kot laborant. V zadnjem letu sem dobil tudi štipendijo pri Jugotekstilu, ki mi je tudi sicer precej pomagal pri študiju. Zlasti s knjigami in drugimi učnimi pripomočki. Praksa mi je bila pri študiju v veliko pomoč. Prvi dve leti, ko je poudarek predvsem na splošnejših predmetih, sicer ne, zato pa toliko bolj v zadnjih, ko splošno strokovne predmete zamenjajo izrazito strokovni predmeti«
A dopolnimo njihove misli: Praksa je študiju v veliko pomoč. Zato bi kazalo — zlasti za tiste študente, ki se vpišejo na fakulteto iz gimnazije ali drugih strokovnih šol, ki pa niso tekstilne stroke — vpeljati med počitnicami ali pa med rednim študijem časovno daljšo in res smotrno organizirano prakso, ki naj bi jo usmerjale tako fakulteta kot gospodarske organizacije. Tudi če bo šola dobila svoje delavnice, lete vendarle ne bodo mogle odtehtati prakse v neposredni proizvodnji. Druga misel pa naj velja gospodarskim organizacijam: le-te naj bi namreč veliko bolj kot doslej usmerjale strokovno najboljše kadre k nadaljnjemu študiju in jim materialno kot strokovno nudile vso pomoč. Investicije v te študente se v veliki večini primerov bogato obrestujejo in so zaradi tega tudi — ekonomske investicije.	S. B.
I
SVETILNIKI
lllllll!lllll!lll!llllllll!inillllllllll!lllll!llllllllllllllllll!llllllll!lllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!lll!lllllllllll!H
NA ASFALTE
lll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi!!lillllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!!l!lllllinil!llllllllllllll!llllllll!llllllllllll!!lllllllllllllll
Kako je mo5 nameščati semafore na cestnih križiščih — Nekateri predlogi za reševanje naših domačih cestnoprometnih
problemov
Ljubljana s semaforji nima sreče. Skromni začetki sodobnega urejanja prometa, ko smo pobili semafor na križišču Prešernove in Gosposvetske ceste in na križišču Miklošičeve in Dalmatinove .ulice, so se klavrno končali z opustitivijo neustreznega semafora na križišču dveh pomembnih prometnih cest. Ostal je le še semafor na križišču Miklošičeve in Dalmatinove ulice, ki kot osamljen svetilnik kliče po rešitvi, o čemer že dalj časa pogosto razpravljajo prometni in komunalni strokovnjaki.
Čedalje gostejši promet, zlasti v poletnih mesecih, ko se skozi mesto vrste sto tisoči domačih in tujih motornih vozil, pa ne trpi odlašanja. Dosegli smo tako rekoč kritično točko in ne tako redki primeri, ko trčijo vozila celo pri f vožnji čez križišča, opominjajo, da tudi tako imenovani dvofazni semafor! ne ustrezajo več in da se bo zatorej bržčas treba ogledati po drugih, ugodnejših rešitvah.
Predlogov za čim ugodnejše urejevanje.prometa na križiščih je več. Zaradi lažje predstave o tem, kako bi po posameznih predlogih potekal promet na križiščih, vzemimo vsakokrat za primer
križišče pred Pošto v Ljubljani, kjer se sekajo Titova cesta ter Cankarjeva in Čopova ulica.
PRVI PREDLOG
Predstavljajmo si torej križišče pred Pošto, v središču Ljubljane, kot bi bilo že opremljeno s semaforskimi napravami. Te naprave so dvofazne, kar pomeni, da smo uporabili semafore za usmerjanje vozil s tremi lučmi, z rdečo, ru-mend An zeleno. Na križišče smo prispeli prav v trenutku, ko se Titova cesta prazni, in sicer tako, da semafor! s svojimi signali dopuščajo zavijanje hkrati v desno in v levo. V drugi fazi nato spraznimo Cankarjevo in Čopovo ulico vseh vozil in dopuščamo zavijanje prav tako v desno in levo. V premoru, ko smo izpraznili obe cesti, pa dovolimo prehod samo pešcem. S to prvo rešitvijo smo uredili odnos med vozili in pešci, s tem, da med njimi ne more priti do trčenja, nikakor pa nismo izključili možnosti štirikratnega trčenja vozil v križišču, saj se njihove vozne poti zaradi neomejenega zavijanja v levo in desno prav tolikokrat srečajo.
DRUGI PREDLOG
S tem semaforskim sistemom, ki 'vključuje štiri svetlobne signale v rdeči, rumeni in po dva v zeleni barvi, uredi-
mo medsebojni odnos vozil; do karam-bolov na križišču ne more priti. Pešce spuščamo prek ceste v določenih fazah, le z razliko, da morajo iti čez cesto previdno, ker v prvi fazi vozilo, ki zavija v desno, in v drugi fazi vozilo, ki zavija v levo, prečka njegovo pot. Temeljno načelo odnosa voznik-pešec ostane potemtakem še v veljavi, se pravi, da mora voznik motornega vozila zmanjšati hitrost ali se celo ustaviti, če pešec že prečka cesto (v hasprotnem primeru mora kajpada brez odlašanja spraviti vozilo čez). Pri tej semaforski rešitvi bi morali pešča opozoriti s svetlobnim napisom HODI PREVIDNO, medtem ko bi po prvem predlogu, kjer ni možnosti trčenja med vozilom in pešcem, zadostoval napis HODI, IDI ali POJDI.
TRETJI PREDLOG
Najprimernejši je za zelo gost promet, kakršnega lahko pričakujemo pri nas že v nekaj letih, če bo število motornih vozil naraščalo v dosedanjem tempu. (Pri tem niti ne upoštevamo tujih vozil, ki v turistični sezoni vozijo skozi Ljubljano). Po tem predlogu, ki prav tako kot drugi predlog zahteva štirifazni semaforski sistem, lahko uporabimo isti semafor, le da zamenjamo stekla na prvi zeleni luči z vrisanim znamenjem za vožnjo naravnost in zavijanje v levo, v drugo zeleno luč pa vstavimo znak za vožnjo v desno.
Ce upoštevamo, da je ta sistem štirifazni, se nam v vsaki fazi ponudi priložnost, da omogočimo pešcem prost prehod, ne da bi jih pri tem ovirala vozila. Le-ta načeloma vozijo naravnost in v levo ter v desno, in sicer iz tiste ceste, v katero istočasno zavijajo vozila v levo.
Ta sistem torej izključuje trčenja tako med vozili kot tudi med vozili in pešci, pešce pa sili, da se hitreje podvizajo.
VRSTE ZA VSAKO SMER
Kako bi bilo v tem primeru zasedeno vozišče? Težav ne bi bilo tako rekoč nobenih. Doseči bi morali, da na vozišču stojita dve vrsti vozil, tako da na
skrajnem desnem robu pri prvi in drugi rešitvi (predlogu) seveda drugo za drugim, stojijo vozila, ki vozijo naravnost in v desno, zraven teh pa vozila, ki zavijajo v levo. Pri tretji, imenujemo jo idealno rešitev, pa na skrajnem desnem robu cestišča stojijo vozila, ki zavijajo v desno, poleg njih pa vrsta vozil, ki vozijo naravnost in zavijajo v levo.
Ko bi hoteli uveljaviti ta štirifazni semaforski sistem, bi morali, seve, omogočiti vozilom ugodnejši lok za zavijanje v desno, tako da bi v ta namen nekoliko posneli pločnike.
DRUGI ALI TRETJI PREDLOG?
Zdaj imamo torej tri inačice, ki se najčešče pojavljajo v razpravah o semaforizaciji Ljubljane. Vsakdo izmed 'teh variant lahko srečamo na katerem koli križišču evropskih velemest, prevladuje pa predvsem tretja, saj zagotavlja hiter in nemoten promet v vse smeri/ Pri nas so številni zagovorniki
prvega in drugega predloga, Četudi vsa dejstva — zlasti če gledamo v prihodnost, ko bo promet pri nas slej ko prej dosegel evropsko raven — govore v prid štirifazni semaforizaciji, ker le-ta izključuje trčenje tako med vozili kot tudi med vozili in pešci. Tudi pomisleki zastran investicijskih stroškov za takšno rešitev niso upravičeni, saj bi bila namestitev štirifaznih ssmaforskih naprav z enim relejem več še zmerom cenejša kot zamenjava dvofaznih semafo-rov s štirifaznimi, k čemur bi nas spričo čedalje težavnejših prometnih situacij slej ko prej prisilil čas.
Spričo tega se zdi mnogo stvarnejši predlog, da bi se Ljubljana odločila (za drugi predlog, vendar s pogojem, da preidemo k tretjemu, tudi štirifaznemu sistemu, brž ko bodo prometni pogoji za to zreli, se pravi, ko bo gostota vozil že znatno večja. ,
Za taksno odločitev se lahko ogrevamo tembolj, ker nam tudi štirifaznih semaforskih naprav ne bi bilo treba uvoziti. Doma-
če podjetje »Tela« iz Ljubljane je priPj* 9 Ijeno, da jih izdela za potrebe domače* prometa.
Kajpak bi bilo nameščanje štirifaznih maforov na vseh križiščih nespametno P ( sploševanje, saj prometni pogoji ponekod ^ dopuščajo ali vsaj ne zahtevajo takšne šltve. Tako bi bila, na primer, prava postaviti semafor s tretjo rešitvijo na kn -šču Resljeve ceste in Komenskega ulice, ~ popolnoma zadostuje semafor, kakrsh'®,, imamo na križišču Miklošičeve in Daim* nove ulice. V mislih mamo namreč prvo ^ šitev, po kateri pešci prečkajo ceste šel* jj daj, ko jim to dovoli zeleni signal. KME,* pa bi bilo spet narobe, če bi takšen sem*1^ usmerjal promet na križišču Titove cest* 9 Cankarjeve ulice, kjer drugačne prom*1^, razmere ne dopuščajo druge ureditve kO* sto s štirifazno semaforizacijo, _ki._smO prikazali s tretjim predlogom.
EPILOG
Tako je torej semaforizacija v ospr^el zanimanja, saj konec koncev pomeni^,, ureditve mesta, ki se čedalje hitreje razkrij Kakor pri ureditvi prometnega vozlišča Jd se je tudi pri semaforizaciji treba za najbolj perspektivno rešitev, saj »g* vsezadnje ne moremo privoščiti taksn ^ razkošja, da bi po nekaj letih nerabni sis^_ zamenjavali z novim	M*
INVESTICIJE BREZ IZGEB ALI:
Osnovnošolska tehnična revolucija
0 odnosih gospodarskih organizacij do tehniške vzgoje v osnovnih šolah
Med Številne probleme, za katere se morajo danes zanimati vse gospodarske organizacije, zlasti pa njihovi organi delavskega upravljanja, sodi tudi tehnična vzgoja naše najmlajše generacije v reformirani osnovni šoli. Skrb za bodoče tehnično izobražene delavce in uslužbence — to je seveda hkrati tudi skrb za ustanovo, ki s posredovanjem temeljne tehnične vzgoje odpira mladini jasne perspektive v življenje — je postala sestavni del najvažnejših družbeno političnih nalog.
DVA TISOČ UČITELJEV JE PRIPRAVLJENIH
Že samo dejstvo, da je tehnična
mesto tudi v novem učno-vzgojnem sistemu osnovne šole, pomeni velik napredek. Omogoča nam, da žanjemo že dokaj lepe rezultate, med drugim v postopnem uresničevanju zakonitih predpisov. Prizadevanj prosvetnih in drugih družbenih organov je bilo v ta namen res na pretek. Opravljeno je bilo n. pr. veliko, pionirsko delo med pripravami za objavo zakonskih predpisov in okvirnih učnih načrtov kakor tudi pri usposabljanju prvih učiteljev za tehnično izobraževanje mladine. V Sloveniji je okoli 1200 osnovnih šol, doslej pa se je že 2000 učiteljev udeležilo raznih tečajev in seminarjev za inštruktorje tehničnega pouka. Dve republiški razstavi tehničnih izdelkov učencev osnovnih šol, pa številne okrajne, občinske in lokalne šolske razstave so najboljši dokaz prizadevanj, izredne volje ter potencialnih moči naše mlade generacije, ki se z izredno naglico vse krepkeje oklepa časa in napredka, v katerem živimo.
Prizadevanja naših prosvetnih
vzgoja spričo prizadevanj odgovornih družbenih činiteljev dobila svoje
delavcev na področju tehnične vzgoje naše najmlajše generacije pa lahko pravilno vrednotimo šele, ko se vsaj nekoliko seznanimo z okolnostmi in pogoji njihovega dela pri uvajanju tehnične vzgoje. Ta vzgoja zahteva med drugim določene delovne pogoje, ki jih sama šola težko rešuje brez pomoči drugih činiteljev.
In vendar imamo vrsto primerov, ko so učitelji prizadevno urejali razne delovne kotičke za svoje učence. To je bilo zares zgledno delo. Toda taka pot do šolskih delavnic v nobenem primeru ne more pomeniti hkrati tudi generalne rešitve problema.
Bili so tudi primeri, da je šola stala v neposredni bližini lesno-pre-delovalnega podjetja, toda učitelj je moral za svoje učence dobavljati vezane plošče iz oddaljenega mesta. Poleg slabih primerov pa imamo lepo število dobrih zglednih. Vrsta gospodarskih organizacij, zlasti induštij-skih podjetij, se je že doslej zanimala za težave šol pri uvajanju novih učnih programov in tudi tehničnega pouka ter pomagala po svojih močeh. Ta podjetja so sama urejevala tehnične delavnice, nekatere so celo prav bogato opremila s kompletnimi garniturami orodja. Najprlzadevnejša podjetja so nad šolami prevzela patronate in se odločila, da bodo stalno skrbela za materialne pogoje tehničnega pouka.
V splošnem velja, da je tehnična vzgoja najbolj napredovala ravno tam, kjer' so ji družbeni činitelji, zlasti gospodarske organizacije, pomagali z gmotnimi sredstvi. Končni rezultati so precej zgovorni. Od skupnega števila t. j. 1200 osnovnih šol na področju LR Slovenije, 192 šol že ima bolje ali skromneje urejene tehnične delavnice. To je sicer lep uspeh, čeprav velika večina osnovnih
šol še nima ustvarjenih osnovnih pogojev za sodoben način tehnične vzgoje.
Ta cilj namreč ni lahko dosegljiv, ker tu ne gre za provizorično ureditev kakršnih koli delavnic, v katerih naj bi učenci opravljali zgolj neko ročno delo, ampak gre za ureditev prostorov, v katerih bo učitelj lahko prikazal sodobne načine dela in tudi proizvodnje. In končno tu gre za zdravje mladega rodu, ki nikakor ne prenese utesnjevanja. Zato bodo morale vse provizorične rešitve prej ali slej odpasti nasploh. Ko že govorimo o delavnicah, moramo pač vedeti, da je treba upoštevati določene normative tako glede njihovih dimenzij, kakor tudi glede velikosti in razporeda opreme (delovnih miz) in orodja.
Ko tore) o teh stvareh dobivamo vsaj približno sliko, nam postane jasno, da bo tehnična vzgoja v osnovni Šoli zahtevala tudi močno gmotno podporo. Tega so se zavedali tudi družbeni organi, ki so pripravljali nove zakonske predpise, med njimi tudi nov zvezni zakon o finansiranju šolstva.
ZAKONSKI ČLENI ZA UPRAVLJAVČEVO BELEŽNICO
Omenimo naj 11. člen iz tega zakona, ki omogoča, da si šole lahko ustvarjajo dohodke tudi v obliki pomoči politično teritorialnih enot, gospodarskih organizacij, samostojnih zavodov ter drugih družbeno-pravnih oseb, kakor tudi v obliki prostovoljnih prispevkov staršev in posameznikov. V posebnem poglavju tega zakona je določen tudi nov način finansiranja šol po gospodarskih organizacijah in samostojnih zavodih.
V členu 55 je poudarjeno, da gospodarske organizacije in samo-
stojni zavodi dajejo sredstva za finansiranje šol, kakor tudi za druge oblike izobraževanja strokovnih kadrov, na račun poslovnih stroškov ali iz drugih svojih sredstev.
V 59. členu istega zakona je posebej poudarjeno, da gospodarske organizacije smejo uporabljati za gradnjo in opremljanje šol ter njihovih delavnic kakor tudi za vse ostale oblike pom,oči šolam sredstva iz svojega sklada skupne uporabe-Poseben člen (člen 58) pa celo omogoča, da gospodarske organizacije in samostojni zavodi lahko brez povračila prenašajo na šole tudi svoja osnovna sredstva ali proizvode za opremo šolskih delavnic in laboratorijev.
S tem zakonom je torej gospodarskim organizacijam in samostojnim zavodom omogočeno, da čimbolj izdatno in trajno skrbe tudi za materialne pogoje osnovnih šol, kar j« spričo trenutnega zaostanka tehnične vzgoje v večini šol zares pomembno določilo.
Prav zato je izredno važno, da se vsi organi delavskega upravljanja, kakor tudi celotni kolektivi natančno seznanijo z vsebino novega zakona o finansiranju Šolstva, se hkrati zanimajo za te probleme šol na svojem področju, se povežejo s šolskimi vodstvi in družbenimi organi in pni' pomorejo k reševanju gm,otnih pn°' blemov, ki so — kakor smo videli — osnovni pogoj uspešnega dela teh temeljnih izobraževalnih institucij-
Prepričani smo lahko, da noben dinar, ki ga bo gospodarska organizacija vložila v osnovno šolo, ne bo izgubljen, ampak bo že čez nekaj let neštetokrat poplačan z novim znanjem, s širšim obzorjem in z novo tehnično kulturo naše mlade generacije.
-mm-
TELESNA V Z G O JA
S P

Enostranska vzgoja
Vzgoja mladih športnikov je odgovorna in zelo težavna naloga Športnih trenerjev in funkcionarjev. Športni vzgojitelji ne vzgajajo mladine samo za vrhunske dosežke v športu, temveč tudi za izpolnjevanje vseh nalog, na katere naletijo v življenju kot člani naše družbe.
Zal pa marsikje sodijo, da je naloga športnih organizacij vzgojiti samo vrhunske športnike, vse drugo, vse ostale človeške vrline pa so postranska stvar.
V mnogih telesnovzgojnih kolektivih vcepljajo mladini že od mladih nog klico klu-baštva. Že pri pionirjih jih uče, da je namen športnega tekmovanja zmagati za vsako ceno, ne pa se predvsem športno boriti.
Nedavna revija mladih boksarjev v Ljubljani nas je opozorila na take slabosti v boksarskih kolektivih. V borbi za barve svojih klubov smo videli na ringu nekaj mladih borcev, ki za nastop niso bili pripravljeni. Za druge smo izvedeli, da so morali na dan nastopa shujšati za poldrugi kilogram, samo da bi dosegli potrebno težo za nastop v kategoriji, ki jim je bolj ustrezala. Ni čudno, da je bilo zato na tekmovanju 5 knockoutov, ki za mlade boksarje gotovo niso stopnica k napredku.
Kaže pa, da se je tudi pri mladih boksarjih razpasla navada, da v isti sezoni večkrat menjajo kategorijo in s tem tudi svojo težo. Za njihovo telesno rgst in zdravje to vsekakor ni koristno. Očitno je, da jih k temu napeljit-
$ &
jejo njihovi vzgojitelji, ki skušajo priboriti svojemu klubu zmago za vsako ceno. Se bolj očitno pa je, da je to le začetek napačne vzgoje mladih boksarjev, ki jih razvijajo tako v športne zvezde s pretiranimi gmotnimi zahtevami. -
Sedem ur cincanja za »sprehod«
' Če so imeli otroci ob med-ndrodni smučarski tekmi na Vitrancu športni dan, ne vem. Prišli so od vseh vetrov tn se zgrnili ob tekmovalni Progi.
Zvečer pred odhodom vla-ka me je pred železniško postajo pocukal dečko za rokav: »Vi, ste videli Schran-za?« »Sem.« »Pa Lakoto in druge?« »Tudi Lakoto in tudi druge!« Zamislil se je in z obraza mu je bilo brati globoko razočaranje. »Pa ti?« sem ga vprašal. Zamahnil je z roko: »Mi sploh nismo šli 710 Vitranc. Tovarišica nas je Peljala na sprehod do hotela
Erike, potem smo se morali ara igrati, no, in zdaj gre-7710 domov!«
Molčal sem, mislil sem si ?.a; Če že nimajo vzgojite-ki bi bili pripravljeni topiti z otroki v breg — ali e bi ostali raje doma. Samo aradi sprehoda do hotela se ®s ne bi bilo vredno 7 ul lneati z vlakom!
SMO
H AZWIŠLJ A\JA PRED KONGRESOM
VINKO TRINKAUS
SKUPINA NAŠIH SKAKALCEV, KI SE JE V SREDO VRNILA S TRITEDENSKE TURNEJE V DOMOVINO. S SVOJIMI USPEHI NA SKAKALNICAH V OBERSTDORFU, LAHTIJU, ZAKOPANIH IN HOLMENKOLLNU SO SE UVRSTILI MED SVETOVNO SMUČARSKO ELITO, HKRATI PA SI PRIDOBILI DOMA SE SIRSl KROG OBČUDOVALCEV IN PRIJATELJEV SMUČARSKIH SKOKOV. OD DESNE PROTI LEVI: JOŽE ŠLIBAR, MARJAN PEČAR,
BOŽO JEIVIC, LUDVIK ZAJC IN JOŽE LANGUS
LJUBLJANA JE SPREJELA SVETOVNEGA REKORDERJA

DVA PREDLOGA:
1.	AKTIVEN OBMOR V PODJETJE
2.	PlAČAN ŠPORTNI REFERENT
Delavske športne igre so osvojile že lepo število delovnih ljudi po naših kolektivih, katerim ne gre pri športu za to, da bi dosegli neke vrhunske rezultate, temveč zgolj za razvedrilo, bolje rečeno, športno'izživljanje jim je postalo potreba. Sedanja oblika delavskih športnih iger v tistih kolektivih, ki so jih znali organizirati tako, da zajemajo daljše 'časovno obdobje in ne samo enkratno kampanjsko tekmovanje, je zajela skoraj povsod večino delavcev.
To pa danes ni edina oblika športnega udejstvovanja naših delavcev. Predlog, podan na plenumu okrajnega sindikalnega sveta Maribor, govori namreč o uvedbi redne telesne vadbe med delovnim časom. Tu je namreč mišljena telesna vadba v najrazličnejših oblikah med odmorom. Rezultate, ki so jih na tem področju dosegli v inozemstvu, v novejšem času pa tudi ponekod pri nas, bi bilo treba temeljito proučiti in na osnovi dobljenih rezultatov poiskati naj-prikladnejšo obliko, katero bi potem uvedli v naših delovnih kolektivih. Ta predlog se ni rodil mogoče iz pretiranega športnega navdušenja, temveč iz treznih ugotovitev, -da moramo pri današnji obliki proizvodnje čim-prej najti način, s katerim bomo delavcu nudili določeno sprostitev. Ta je namreč pri vse hitrejšem uvajanju avtomatizacije, kjer je delavec vezan na stalno ponavljajoče se gibe, več kot potrebna, zato bo zahteva po tako imenovanem AKTIVNEM odmoru vedno večja.
Tudi drugi predlog, ki govori o poklicnem športnem referentu, zasluži vso pozornost. Delovno mesto poklicnega šport-
nega referenta namreč že dolgo trka na vrata naših kolektivov — na žalost za zdaj še brez uspeha, razen v nekaj redkih, zelo redkih izjemah.
V naših kolektivih vodijo športno dejavnost referenti pri sindikalnih podružnicah, ki pa te naloge kljub veliki požrtvovalnosti in dobri volji ne morejo zadovoljivo opravljati iz preprostega razloga, ker morajo poleg te funkcije v prvi vrsti opraviti naloge na svojem službenem delovnem mestu, potem se šele lahko posvetijo delu, ki jim ga nalaga funkcija športne-
ŠPORT-SKRB VSE DRUŽBE!
REDKI SO PRIZORI, KO LAHKO V SVOJI SREDI POZDRAVIMO SVETOVNEGA REKORDERJA; ŠE REDKEJŠI, KO LAHKO V SVOJI SREDI POZDRAVIMO SVETOVNEGA REKORDERJA IZ LASTNIH VRSTI (MENDA SMO TO DOŽIVELI DOSLEJ ENKRAT SAMKRAT.) PRAV ZATO JE NAVDUŠENJE TOLIKO VEČJE, DA JE BIL V OBERSTDORFU MED NAJBOLJŠIMI SKAKALCI Z VSEGA SVETA PRAV JUGOSLOVAN JOŽE ŠLIBAR PRVI ČLOVEK, KI JE SKOČIL 141 METROV. PRISRČEN SPREJEM OB NJEGOVEM POVRATKU IN ŠTEVILNE ČESTITKE, KATERIM PRIDRUŽUJEMO TUDI NASE, NAJ BODO POdUMNEMU ŠPORTNIKU DOKAZ, DA ZNAMO CENITI USPEH IN UGLED, KI GA JE PRINESEL VSEMU JUGOSLOVANSKEMU'ŠPORTU
Plenum okrajnega sindikalnega sveta Maribor je pred dnevi obravnaval na svoji seji dva zanimiva predloga: vprašanje aktivnega odmora med delovnim časom in uvedbo delovnega mesta športnega
referenta
ga referenta. Za to nalogo jim ostane le bore malo časa. Vse to pa se mora nujno odraziti v kvaliteti opravljenega dela. Zato bodo morale sindikalne podružnice zainteresirati upravne in samoupravne odbore, da bodo začeli resno razmišljati o ustanovitvi delovnega mesta poklicnega športnega referenta.
Razveseljivo je, da se je najvišji sindikalni forum mariborskega okraja začel resno ukvarjati s tem problemom, kar nam daje upanje, da bo končno tudi to vprašanje vendarle krenilo z
mrtve točke.
JAKI
Kongres telesne kulture, ki bo nakazal nadaljnje naloge športnega delovanja na slovenskem, ne sme obiti naloge, ki ji načeloma sicer nihče več ne oporeka, v praksi pa malokdo izvaja: kaj bo potrebno napraviti, da bo športno udejstvovanje starejših postalo vsakodnevna skrb in stalna praksa.
Kot izgleda na prvi pogled težava ni teoretične, ampak praktične narave. Vsi ugotavljamo to slabost, sprejemamo zaključke vendar ... starejši, ali kot jih v statistiki zaznamujemo — člani, včasih še celo starejši člani pa se morajo kot v posmeh resolucijam:
9 namakati v rečni ali slani vodi.
® nekajkrat na leto se zdričajo s smučmi ali na saneh v dolino
•	zajahajo železnega Šarca in se zapeljejo na izlet
•	ali pa, kar je najbolj pogosto — z nahrbtnikom jo uberejo na planine
Cisto preprosto bi se temu reklo, da si mora večina starejših državljanov sama poiskati športno razvedrilo in oddih.
Zakaj si delavske športne igre ne utrejo širše poti? Zakaj sekcije ali oddelki starejših članov ne dosežejo zaželene mhožičnosti?
Zato ker gleda večina športnih organizatorjev na šport z očmi občinstva, ne pa z očmi športnika, ki si krepi telo, nabira zdravje in moči za delo. Prevelika važnost je dana rezultatu, številkam in zunanjim manifestacijam! Najvažnejši je nastop vse drugo pa se temu podreja.
Nimamo namena odrekati pomembnosti tekmovanjem, igri, ki spodbuja k večji priAcidevnosti. vzfrairios*’; disciplini, ki razvedri tudi deset in stoti soče gledalcev. Radi bi grajali samo tista društva, ki jim je čimboljša tekmovalna skupina edini cilj! Marsikje še za podmla-' dek skrbijo predvsem zaradi tega, da si zagotovijo bodoče tekmovalce.
In kakšne so posledice površnega, klubaškega pojmovanja športne aktivnosti? Večina tekmovalcev^ to se pravi najboljših športnikov se že s 25 leti ali nekoliko kasneje poslovi od športnega udejstvovanja;, preselijo se med gledalce, navijače, v armado planincev, kopalcev, kolesarjev... Najbolj zagreti, ki so seveda »žrtev« takšnega pojmovanja športa, se prelevijo v organizatorje in žal na teh izkušnjah zbirajo nove mlade, najboljše tekmovalce.
Statistike zgovorno kažejo vsako leto porast obolenj! Sirijo se bolezni psihičnega izvora! Zaradi preutrujenosti, nesproščenosti, premajhne odpornosti, slabe fizične zmogljivosti z leti prenaglo slabi delovna storilnost! Skupnost ima zaradi tega nepopravljivo škodo.
Gospodarski in zdravstveni razlogi, boljše počutje in v zvezi s tem tudi boljši medsebojni odnosi narekujejo,
Hilli
da začnemo takoj izkoriščati vse možnosti, ki so dane za razmah športnega udejstvovanja starejših, hkrati pa začnemo razmišljati o tem, katere objekte in organizacijske oblike moramo zgraditi in poiskati, da bomo na naslednjem kongresu že lahko ugotovili pomemben napredek.	*
Zapišimo še nekaj kritik in predlogov!
Spremeniti in posodobiti bo treba način vadbe v nekaterih dosedanjih društvih Partizan, ki se premočno oklepajo tradicij. Ce . se je kdo v mladih letih ukvarjal s smučanjem, plavanjem, nogometom itd., ni pa telovadil, potem ga različni predmeti, krogi, bradlja in ostala »orodja« prav gotovo ne bodo tako privlačila, da bi si v takšni skupini iskal športno razvedrilo. Ce pa bo moral »predelovati« še proste" vaje za razne nastope, potem bodo seveda prihajali v telovadnico le ljudje, ki so tega vajeni. Množičnosti pa s takim načinom ne bomo dosegli.
Športna društva bi morala, kjer je le mogoče, zadržati sekcije starejših, ki bi lahko s svojimi vrstniki tudj tekmovali, ali pa bi z nadalj-nim udejstvovanjem skrbeli za svoje zdravje in razvedrilo. Poleg tega pa bi morala športna društva načrtno skrbeti za dobro, množično udejstvovanje v sekcijah, ki ne zahtevajo velikih fizičnih zmogljivosti, so pa čedalje bolj priljubljene. To so balinanje, keglanje, plavanje, smučanje, igranje odbojke, badmingtona itd. Športna društva bi morala dajati tudi pobude za gradnjo manjših, včasih tudi samo improviziranih igrišč v stanovanjskih naseljih, v počitniških domovih, turističnih postojankah in drugod, kjer živijo in se zbirajo ljudje.
Res je, da nimamo na razpolago dovolj idealnih objektov, da nam manjka vaditeljev, pogosto tudi prostora, hkrati pa je še bolj res, da še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti, ki jih že imamo na razpolago.
V času, ko prehaja neposredno gospodarjenje vse bolj do slednjega delavca, ko se veča njegova zainteresiranost za večji delovni učinek, se veča tudi njegova želja, da bi v delovni grupi bili zdravi, fizično sposobni delavci. To pomeni, da skrb za športno udejstvovanje, za razvedrilo in oddih ni samo stvar športnih in podobnih organizapij, ampak slednjega proizvajalca. Zato smo prepričani, da mora biti tudi slednji delovni kolektiv kot celota močno zainteresiran, da se njegovi člani tudi športno udejstvujejo. Seveda pa sta za to potrebni boljša organizacija, večja skrb.
Ali ne bi kazalo razmisliti o tem, da bi pri večjih delovnih kolektivih namestili tovariša, ki bi skrbel za šport, razvedrilo in oddih? To bi bila smiselna investicija, ki bi se zanesljivo bogato obrestovala! Koristila bi posameznikom in skupnosti!
Hill
11111!
MNOŽICA PRED KOLODVOROM. VSI BI JIH RADI VIDELI IN SLIŠALI. VIDELI SO JIH, SLIŠALI PA NE, KER JE OZVOČENJE — KAKOR ŽE TOLIKOKRAT, TUDI TOKRAT ZATAJILO. OB TEM DISKRETNO VPRAŠANJE: ALI NI BILO ŽE DOVOLJ TAKSNIH MUČNIH SPODRSLJAJEV, PA BI SI MORDA ŽE ENKRAT OSKRBELI APARATURO, KI NE BI DELOVALA NA PRINCIPU TOMBOLE?!
(Nadaljevanje)
►»Slišal sem že,-* je rekel, -pa tudi samemu se mi zdi, da plovba z njo ni ravno tako vama, kakor ste mi vi trdili. Preden sva se z Mario vkrcala, sva slišala precej čudnih zgodb o »Principes-si Mafaldi-«. Pravijo, da ima rebra v sprednjem delu že tako obrabljena, da včasih škripljejo po cele noči. Tega škripanja sicer še nisem slišal, vendar bi kar verjel, ker je -Mafalda« res že zelo stara ladja. Kaj pravite, kapitan?«
-Res je. S temi rebri je že kakih deset let- narobe, jaz pa sem že davno pozabil nanje. Sprva sem se tudi sam bal, vendar je -Mafalda« ali -Stara vdova«, kakor jo včasih njeni rojaki zasmehljivo imenujejo, v hudem viharju že nekajkrat dokazala, da je bolj zanesljiva kot marsikatera nova ladja...«
»Malce se pa le bojite, kaj?« ga je vprašala Partinijeva žena Maria. -Pošteno sem se ustrašila, ko sem to prvič slišala.«
»Prav nič se ne bojim,« se je nasmehnil kapitan. »Prepričan sem, da bo ta ladja še dolgo vrsto let prevažala nesrečnike, ki iščejo srečo v Novem svetu. Mislim na izseljence,« je še dodal, ker ga Partinijeva žena izprva očitno ni razumela.
OB ZVOKIH STRAUSSOVIH x -VRTNIC Z JUGA...«
Potem je kapitan vstal in nazdravil:
-Kar brez skrbi, gospa Maria, moja barka -Mafalda« in Atlantik sta v tihem domenku...«
Gostje so se smejali, potem pa so zaplesali po taktu Straussovih -Vrtnic z juga«. Za mizo je sedel med plesom le stari Partini.
Kakor pripoveduje natakar Manfredo, ki je preživel nesrečo, se je zabava zavlekla do dveh po polnoči in bi trajala najbrž do jutra, če bi se ne bilo zgodilo nekaj, kar jo je naglo prekinilo.
»Mafalda« je rezala mimo gladino. Bila je noč brez mesečine, zato pa je sijalo z neba na tisoče zvezd. V jedilnici so se izvrstno zabavali. Nenadoma je bilo ;slišati s spodnjega krova strašne krike. Glasbe in smeha je bilo na mah konec, kapitan in oficirji so stekli proti vratom. Spočetka ni nihče vedel, kaj se dogaja, vendar so kmalu spoznali, da je med izseljenci nekaj narobe.
Potem ko so kapitan in oficirji z leščerbami v rokah zlezli po stopnicah, so videli nepopisno gnečo na kraju, kjer so sicer posedali Italijani. Kakih petdeset žena in mož se je zgrnilo okoli
starega, kosmatega Italijana, ki je ležal na tleh.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal kapitan.
»Hude sanje je imel, pa se je ustrašil,« je rekla starejša ženska v bližini.
»Kaj se mu je sanjalo?«
»Potapljamo se, potapljamo se,« je vzklikal starec s široko razprtimi očmi.
-Vode,« je naročil kapitan.
Ko si je stari opomogel, je povedal, da se mu je sanjalo o strašni nevihti, v kateri se je v nekaj trenutkih potopila ladja z vsemi potniki vred.
»Sanjalo se ti je, nikar se ne boj« ga je kapitan trepljal po ramenu. »Razidite se,« je rekel gruči okoli sebe. -Nič hudega se ni zgodilo.«
Ko so se kapitan in oficirji čez kakih deset minut vrnili v ladijsko jedilnico, so bile Američanke blede kot zid.
-Pol treh je,« je rekel kapitan. -Ali ne bi šli počivat? Pozno je že ...«
ZGRNILI SO SE OBLAKI
Naslednji dan je bila »Mafalda« že daleč na Atlantiku. Odlomki iz ladijskega dnevnika:
22.	september 1927 — »Principessa Mafalda«. Lepo vreme, posadka zdrava. Smo 77 milj od Gibraltarja. Smer jugozahod.
23.	september — Pooblačilo se je. Včeraj ob 16.30 smo zapluli na srednje področje Atlantika. Morje mirno. Posadka in potniki dobro razpoloženi.
23. september, zvečer — Srečali smo ladjo »Vukatan«. Kapitan »Vukatana« je sporočil, da je ocean miren. Vse v najlepšem redu. Ne vemo, ali se bo vreme obdržalo.
KATASTROFI NASPROTI
Petindvajsetega proti večeru je začelo deževati. Debele kaplje so bobnale po plahtah nad srednjim krovom. Izseljenci so trumoma tekli v notranjost ladje. S seboj so nosili vreče, košare, kovčke.
Potniki iz kabin prvega razreda so večerjali. Kapitan Simone in oficir Germi sta sedela v kabini na poveljniškem mostu. Dež je curljal po šipah, obzorje je bilo motno. Ob ladijski bok so butali valovi, ki so bili ponoči dva metra visoki. Veter je nosil deževne kapljice na desno stran krova. S streh je pljuskoma lila voda.
Okoli pol osmih je bila ladja na 10. stopinji zemljepisne dolžine in na 30. stopinji širine. Do brazilskih obal je bilo še kakih 350 milj. Stražar na krmi je sporočal kapitanu, da -Mafalda«
pluje mimo otokov, ki niso zaznamovani na zemljevidu. Po njih so ljudje spoznali, da do brazilskih obal ni več daleč.
-STARA VDOVA« SE JE ZIBALA NA VISOKIH VALOVIH
Vreme pa je bilo čedalje slabše. Okoli osmih so bili valovi poltretji meter visoki. »Stara vdova« se je bolj ih bolj zibala. Simone se je oglasil pri krmarju in pri stražarjih na krovih. Medtem ko so se trgovci v salonu prvega razreda vznemirjali zaradi ne-vamega pozibavanja, so izseljenci pod krovom prepevali, se glasno menili in kartali na tobačnih zabojih.
»Ne spominjam se, da bi bilo morje tod okoli kdaj tako nemirno,« je rekel kapitan Simone Germiju, ko sta se vračala s krova. -To nebo ni dobro znamenje...«
»Najbrž ni nič posebnega,« je rekel oficir. -Oblak se je utrgal...«
Simone je molčal. Uro kasneje je prisedel v prvem razredu k trgovcem in vrgel karte. Ladja se je nagibala zdaj na to, zdaj na ono stran. Okoli tri četrt so začutili, da se je ladja ustavila. V salon je stopil oficir:
»Kapitan, strojniki vas kličejo.«
-Čudna reč« mu je potem povedal strojnik. »Vsi stroji delajo, ladja pa zmore komaj osem milj na uro. Ustavili srno jih, da bi pogledali, kaj je narobe.«
»Kar preglejte in mi sporočite« je rekel kapitan Simone malce jezen, ker so ga zmotili pri igri. Spotoma se je obrnil k oficirju: »Mislim, da smo zašli v neznan tok in da plovemo proti njemu. Zaradi tega bi ne bilo treba hoditi v salon.«
Kakih dvajset minut kasneje se je ladja spet premaknila. Temno nebo so parali bliski, valovi pa so že pljuskali ob line na kabinah in ob spodnji krov. Bilo je tema kot v rogu.
-KAPITAN, KAPITAN!«
Okoli pol enajstih po evropskem času so potniki še večerjali. Potem ko sta kapitan Simone in trgovec Partini končala dvajseto partijo pokra, je silen sunek vrgel po tleh salona vse potnike prvega razreda. Kapitan je ležal na hrbtu tik pri vratih. Se preden se je kdo utegnil pobrati, je oficir Germi zavpil na vse grlo s kapitanskega mostu:
-Kapitan, kapitan!«
Ladja je stala, kot bi jo pribil. Simone je stekel iz salona. Prvo, kar je mogel videti, je bila množica izseljencev, ki so se v brezglavem strahu in med strašnim vikom valili iz velike odprtine na krovu.
-Nasedli smo, nasedli!« je vpil oficir Germi. Nekaj oficirjev je priteklo pred salon.
-Nasedli smo!« so vpili tudi oni.
-Kaj je?« je bil kapitan Simone ves bled.
»Da, podvodni greben, kj smo se ga izogibali toliko let,« je rekel Germi, brž ko je vstopil.
-Na kljun!« je ukazal Simone in stekel, oficirji pa za njim.
Kakih deset metrov od kljuna se je nekaj mornarjev zaman trudilo, da bi zamašili trideset centimetrov veliko luknjo, ki je zijala na desnem ‘boku. Curek vode jim je brizgal v prsi in obraze, s težavo so se oklepali ročk ob straneh. Nekaj jeklenih reber se je močno upognilo.
Ko so prišli kapitan in oficirji, sta dva mornarja že hitela na krov. »Nikar tja dol!« sta vpila. »Utonili boste!«
Ladja, ki se je zagozdila med podvodne čeri, se je za trenutek odmaknila od njih. Takrat je bruhnila voda v notranjost ...
PREPLAH NA LADJI
Medtem je zajel krov in kabine silen preplah. Možje, žene in otroci so trumoma tekali sem in tja ter vpili. Simone in oficirji so pohiteli na most, kjer so se že zbrali trgovci in Američanke.
»Rešite nas, kapitan! Utonili bomo!« so vpili. Množica izseljencev je že tekla proti reševalnim čolnom.
-Zadržite jih!« je Germi ukazal skupini mornarjev.
-Ali bomo morali z ladje?« je vprašal trgovec Partini. Simone je nemo skomignil z rameni. Ob reševalnih čolnih se je razvnel strahovit pretep. Kakih pet sto preplašenih izseljencev je vrvelo v nepopisni gneči.
-Naročite telegrafistu, naj oddaja SOS!« je ukazal kapitan.
»Mar ne bomo črpali vode iz trupa?« ga je vprašal Germi.
-Ne,« mu je odvrnil kapitan Simone. -Čutim, da se bo »Mafalda« umirila.«
Tisti trenutek je priteklo nekaj mornarjev. -Vode je čedalje več, vdira v vedno debelejšem curku, kapitan,« . so povedali.
-Moramo se potruditi, da se ladja ne potopi,« je rekel Germi.
-Strinjam se, če je to mogoče,« je pritrdil kapitan Simone.
Tri ure so mornarji in drugi člani posadke črpali vodo, ki je vdirala v
ladjo, kakih dvajset pa jih je stražilo reševalne čolne. Okoli desetih se je na klice SOS oglasila francoska ladja -Formoza«.
-Takoj bomo zapluli proti vam,« so sporočili, telegrafist pa je ponavljal SOS...
REŠEVANJE
Tačas, ko je francoska tovorna ladja »Formoza« hitela -Principessi Mafaldi« na pomoč, je na krovu divjala bitka za čolne. Proti mornarjem^ ki so stražili čolne, je v veliko presenečenje kapitana Simoneja vodil izseljence tisti starec, ki se mu je kakih deset noči poprej sanjalo, da se ladja potaplja. Germi je skušal nekajkrat s samokresom odgnati od strahu podivjane ljudi. Na sprednjem koncu ladje je bilo kar naprej slišati revolverske strele. Okoli dvanajstih se je nabrala v ladijskem trupu kake tri metre visoka voda. Simone je ukazal, naj za Partini ja in njegovo ženo ter za Cebljanovskega in Američanke zagotovijo čoln. Oficirji so opazili, da je kapitan pripravljen na vse. Obupaval je. Iz kabine je zapovrstjo spodil Germija in nekaj drugih mlajših oficirjev, ki so kar naprej prihajali s čedalje bolj razburljivimi novicami. Strojniki so ob pomoči okoli 70 mornarjev kar naprej poganjali vodne črpalke.
Dvajset minut čez dvanajsto je ukazal Germi, naj pomečejo v morje vso prtljago. Nihče ni ugovarjal temu sklepu. Vsi izseljenci so bili na tistem koncu ladje, kjer so viseli reševalni čolni. Natakar Manfredo je kasneje pripovedoval, da je bilo takrat slišati na vseh ladijskih krovih strašne kletvice in psovke. Vrsta mornarjev je še vedno varovala dostop do reševalnih čolnov. Okoli pol enih se je sirena -Formoze« nenadoma oglasila v neposredni bližini. Vsi, tudi najbolj zmedeni izseljenci so se ozrli po morju v tisto smer. -Formoza« je bila zares blizu, skozi gosto temo so že prodirali njeni žarometi.
-FORMOZA« JE PRVA PRIHITELA NA POMOČ
Tisti trenutek so izseljenci stekli k policam za reševalne pasove. Takoj potem jih je bilo nekaj pri ograjah, vendar so sunkovito obstali. Čeprav se je ladja zaradi množine vode v trupu precej nagnila na levi bok, je bilo do morja še precej daleč v globino. Na klic s »Formoze« je prišel kapitan Simone iz svoje kabine. Nekaj minut kasneje je iz zvočnika zadonel njegov glas.
-Potniki!« je zaklical kapitan Simone. -Nismo v položaju, da bi se morali tako vesti, kakor se vedete. Ladja je še vedno na gladini. Pravkar so nam sporočili s francoske ladje »Formoze«, da lahko prevzamejo vse potnike. Kdor se hoče rešiti, naj se ravna po mojih navodilih. »Formoza« se nam bo približala tik do boka. Napravili bomo prehod z našega na njihov krov. Vsi se boste rešili.«
Potem je ukazal:
»Mornarji, umaknite se od reševalnih čolnov! To velja tudi za potnike-Vsi pomagajte pri črpanju vede! Tako se bo ladja obdržala na gladini dlje časa.«
(Nadaljevanje v prihodnji števillki)
............^
Spored RTV Ljubljana za teden od 20. do 26. marca 1961
PONEDELJEK
20._ marca
5.00—	8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.25—5.45 Nekaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo
8.05	P. I. Čajkovski: Trnuljčica, baletna suita
8.35	Iz filmov in glasbenih revij
9.00	Naš podlistek
9.20	Naši operni solisti pred 'mikrofonom
10.15	Poljska in češka zabavna
§lelSl3cL
10.40	Komorni zbor KTV Ljubljana
11.00	Po svetu jazza
11.30	Za otroke
12.00	Samospevi Rada Simonitija
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Zabavni orkester Les
Baxter
12.45	Majhen koncert pianista Janeza Lovšeta
13.15	Obvestila iri zabavna glasba
13.30	Filip Bernard:	Partizan-
ske zgodbe
13.50	Zvočni kaleidoskop
14.15	Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.40	Naši popotniki na tujem
16.00	P. I. Čajkovski: II. dejanje opere Pikova dama
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Šoferjem na pot!
18.00	Športni tednik
18.15	Robert Schumann: Kreisleriana op. 16
18.50	Človek in zdravje
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Glasbeni variete
20.45	Kulturna tribuna
21.00	Koncert orkestra Slovenske filharmonije
23.05	Mladim plesalcem!
23.55	Prijeten počitek!
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
DRUGI PROGRAM
19.00	Iz partitur Berlinskega promenadnega orkestra
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Skladateljski opus Antona \Veberna
20.30	Utrjujte svojo angleščino'
20.45	Melodije za vse
21.15	Percy Faith v Južni Ameriki
21.35	S popevkami po Evropi
22.00—	22.15 Napoved časa, poročila
TOREK.	SREDA
21. marca	22. marca
ČETRTEK	PETEK
23. marca	24. marca
SOBOTA
25. marca
5,00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.10—5.30 Nekaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo
8.05	Izberite melodijo tedna!
8.50	Klavir v ritmu
8.55	Radijska šola za srednjo stopnjo
9.25	Antun Dobronič: Jugoslovanski simfonični plesi — Prva izvedba v RTV Ljubljana
9.40	Poje Zenski vokalni kvartet
10.15	Violinist Byron Colassys igra skladbe grških skladateljev
10.40	Utrjujte svojo angleščino!
10.55	Hammond orgle
11.00	Odlomki iz opere Thais Julesa Masseneta
11.30	Deset minut Iz naše beležnice
11.40	V tričetrtinskem taktu
12.00	Trio orglic Andreja Blu-mauerja
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Poje Nat King Cole
12.45	Zaplešimo s Kmečko godbo
13.30	Orkestri tega tedna
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo
14.35	Dva prizora iz opere Hovanščina
15.40	Listi iz domače književnosti
16.00	Izbrali smo za vas
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Razgovor z volivci
17.25	Ernest Chauson: Simfonija v B-duru
18.00	Iz naših kolektivov
18.15	Pet minut z Jackiem Gleasonom
18.20	Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
18.45	Izobraževalni obzornik
20.00	Poje zbor RTV Beograd
20.30	Radijska igra
21.20	Claude Debussy: Mesečina
21.25	Swing na Broadwayu
21.40	Orkester Les Baxter
22.15	Komorni večeri pri W. A. Mozartu
23.05	Godala v noči
23.25	Po svetu jazza .
DRUGI PROGRAM
19.00	Dve prvi izvedbi v RTV Ljubljana
19.30	Radijski dnevnik
20.00	»Moderni Pariz«
20.25	Dve popevki
20.30	Srečanje s slavnimi solisti
21.30	Mednarodna radijska univerza 4
21.45	Pevec Frank Sinatra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.25—5.45 Nekaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo
6.30—6.40 Reklame
8.05	Mladi talenti Srednje
glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom
8.30	Koncert v miniaturi
9.00	Jezikovni pogovori (ponovitev)
9.15	Igramo za vas
10.15	Solisti, zbor in orkester Mariborske opere izvajajo odlomke iz opere Istrska svatba
11.00	Od tanga do sambe
11.30	Za cicibane
12.00	Trio Slavka Avsenika
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Zabaven opoldanski
spored
13.15	Obvestila in zabavna glasba
13.30	Edvard MacDotvell: Indijanska suita
14.05	Radijska šola za srednjo stopnjo
14.35	Glasbena medigra
14.40	»Kaj pa fantič dela?«
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.45	Radijska univerza
16.00	Koncert po željah poslušalcev
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Sestanek v sredo
17.30	Orkester Raphaele
17.45	Jazz na koncertnem odru
18.00	Kulturna kronika
18.20	Od Gallusa do Hinde-mitha
18.45	Hitri prsti
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Giuseppe Verdi: Trubadur
22.15	V ritmu današnjih dni
22.50	Literarni nokturno
23.05	Iz modernega< glasbenega sveta
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
DRUGI PROGRAM
19.00	Angleščina za mladino
19.15	Mandoline in godala
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Koncertira Ansambel slovenskih solistov pod vodstvom Karla Rupla
20.30	Ruski tečaj za začetnike
20.45	Glasba iz indijskih filmov
21.10 Mož z zlato taktirko
21.30	Moderna plesna glasba
22.00—22.15 Napoved časa, poročila
5.00—	8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.10—5.30 Nekaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo
6.30—6.40 Reklame
8.05	Glasba ob delu
8.35	Poje Koroški pevski zbor
8.55	Radijska šola za višjo stopnjo
9.25	Z našimi solisti in skladatelji
10.15	Popevke se vrstijo
10.40	Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje
11.00	Ruski tečaj za začetnike
11.15	Zvočni intermezzo
11.20	Orkester RTV Ljubljana
12.00	Veseli godci
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Nekaj znanih opernih uvertur
13.15	Obvestila in zabavna glasba
13.30	Zabavni ansambli
13.50	Poje Slovenski oktet
14.05	Joseph Haydn: Simfonija št. 98 v B-duru
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.40	Iz svetovne književnosti — Alan Xykes: Luč
16.00	Majhna prodajalna plošč
16.30	Pozdrav pomladi
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	45 minut turizma in melodij
18.00	Sopranistka Brigit Nilsson v operah Mozarta, Beethovna in Webra
18.30	Zabavni orkester Steve Allen
18.45	Ljudski parlament
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
20.45	Literarni večer
21.25	Johannes Brahms: Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester
22.15	Po svetu jazza
22.45	Walter Piston: Sonata za flavto in klavir
23.05	Pesem, melodija in ritem
23.55	Prijeten počitek!
DRUGI PROGRAM
19.00	Pianist Samson Frangois igra Chopinove mazurke
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Arthur Honegger: Devica Orleanska na grmadi, dramatični oratorij
21.20	Melodije z Dunaja
21.30	Louis Prima in Keely Smith v Las Vegasu
22.00—	22.15 Napoved časa, poročila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
6.30—6.40 Reklame
8.05	Blaž Arnič: Zapeljivec, simfonična pesnitev
8.30	Ali vam ugaja?
9.00	Naš podlistek
9.20	Ljubljanski komorni zbor
9.35	Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
Metka in Tinček na solističnem koncertu
10.15	Violinist Dejan Bravničar igra za violino in klavir
10.35	Panorama melodij
11.00	Dva prizora Iz Dvofakove Rusalke
11.30	Človek in zdravje
11.40	Zabavni zvoki
12.00	Petnajst minut z Veselimi planšarji
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Pet pevcev — pet popevk
12.40	Domači napevi izpod zelenega Pohorja
13.30	Španija v pesmi in plesu
13.45	Vsakomur nekaj iz arhiva domačih poskočnic
14.05	Radijska šola za nižjo stopnjo
14.35	Iz Handlovih oper
15.45	Radijska univerza
16.00	Petkovo glasbeno popoldne
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Razgovor z volivci
17.25	Vesela godala
17.35	Gostje iz Stuttgarta
18.00	Iz naših kolektivov
18.15	Lepe melodije
18.30	Tako pojo in igrajo tuji narodi
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Četrt ure z orkestrom Franck Pourcel
20.15	Tedenski zunanjepolitični pregled
20.30	Z violino skozi čas
21.09 G. Rossini: II signor
Bruschino, uvertura
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih
22.15	Ansambel Mojmira Sepeta in kvintet Predraga Krstiča
22.35	Moderna plesna glasba
22.50	Literarni nokturno
23.05	Nočni koncert
, DRUGI PROGRAM
19.00	Zapišite narek! — Tečaj za angleški jezik
19.15	Četrt ure z Dalido
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Saloon sredi prerije
20.25	Izlet v Rio
20.45	Mednarodna radijska univerza
21.00	Odlomki iz Beethovnove opere Fidelio
Dobro jutro! (pisan >eni spored)
Nekaj domačih za ki zgodaj vstajajo h” ob delu
----- skladbe Edvar-
Griega
lijska šola za nižjo mjo
odija in ritem šimir Baranovič: irek z nosom, baletna
icaiiiua za mladino — ekcija (ponovitev) ester Alfred Scholz svetu jazza lirski tednik ici izbirajo pesmice. Hallecker: Od Splita Dubrovnika 'd nasveti opoldanski
;u
.stila in zabavna ia
mske narodne ob nljavi harmonike irije do arije t in športniki poslušalci čestitajo Dzdravljajo
.stila, reklame in za-a glasba ijižnega trga bi vas zabavali niški zbor Enakost iz ja
.Ini dnevnik rinu se. dobimo I ster Billy Vaughn, :ovni pogovori ih Smetana: Blanik. mična pesnitev iz Moja domovina rav z gora i v svet
.stila, reklame in za-a glasba jski dnevnik ivod — 20 minut no iče ...
y Cecil: Obe plati ive
irijeten konec tedna ija za naše izseljence esu do polnoči ja poročila in za-:ek oddaje
D Gl PROGRAM
lž Montmartra
tet Jožeta Privška
jski dnevnik
tni glasbeni večer
oa za ples
.ved Časa, poročila
i Posnetki z . iavneoa
NEDELJA
26. marca
6.00—6.30 Jutranji pozdrav
7.35	Delavska godba Svoboda Center iz Trbovelj
8.00	Mladinska radijska igra
8.45	Iz albuma skladb za
otroke	.
8.55	z zabavno glasbo v no^J teden
9.40	Carl Ditters Dittersdorf* Koncert za čembalo in godala
10.00	Še pomnite, tovariši. • •
10.30	Hollywoodski simfonični orkester
10.45	Spaznavajamo svet in do-m o vin o!
11.45	Črno in belo
12.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
13.15	Obvestvila in zabavna glasba
13.30	Za našo vas
14.15	Koncert pri vas doma
14.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II*
15.15	Reklame
15.30	Kar radi poslušate
16.00	Humoreska tega tedna
16.20	Carl Zeller: Ptičar	,
17.00	Zabavna glasba za nedelj'
sko popoldne	_
17.30	Slavko Zlatič: Trije sin1' fonični plesi
18.27 Dve skladbi — dva za-bavna orkestra
18.45	Petnajst minut s Kvint® tom bratov Avsenik
19.30	Radijski dnevnik in športna poročila
20.05	Izberite melodijo tedna*
20.50	Zvočni intermezzo
21.00	O Verdijevem življenj11 in delu
22.15	Ples ob radijskem spre' jemniku
23.00	Poročila	^
23.05	Nočni simfonični konce
DRUGI PROGRAM
13.10 Veliki zabavni orkestri 13.45 Iz solistične glasbe 14.15 Vrtimo ploščo za pldŠ*~ 15.10—16.00 Popoldanski ope11
koncert	vj
19.00	Karol Szmanovwski: FI... koncert za violino in u kester
19.30	Radijski dnevnik in športna poročila
20.05	L. van .Beethoven: godalni kvartet v C-duru op. 59 št. 3
20.45	Mednarodna radijska univerza.
21.00	Zabavni orkestri tega tedna
21.30	Jazz test
»Ivan Milutinovič«
Tekstilna industrija
ZEMUN
Tvoraička ul. br. 14 Tel: 37-250
PredstavnIStvaj
BEOGRAD — ul. 7. jula br. 34 — Tel. 26-843
SARAJEVO — ul. Mustafa Goluboviča 6/1 — TeL 54-07
NlS — ul. Trg Pavla Stojkoviča br. 34 — Tel, 20-33
PROIZVODI!
blago za moške obleke, moške in ^ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100 %.
ROSHAR širine 40, 45 in 50 cm.
Volna za ročna dela -MACA- in vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO.
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ
TOVARNE MOTORNIH VOZIL
»Tomos«
Koper
RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA ZA NOVOUSTANOVLJENO PRODAJALNO V LJUBLJANI:
POSLOVODJO PRODAJALNE DVA PRODAJALCA
ADMINISTRATORKO — dcrktilogmfko PRIUČENEGA DELAVCA
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po ' dogovoru — Interesenti naj do 20. marca 1961 pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom šolske kvalifikacije in dosedanje prakse na naslov:
Tovarna motornih vozil »TOMOS«, Koper
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
»Gradis«
obrat
gradbenih polizdelkov
LJUBLJANA, Smartinska cesta štev. 100-a telefon 31-445

ŽELEZARNA
RAVNE
TOVARNA PLEMENITIH JEKEL
kupuje
vsako količino odpadne opeke
PROIZVAJA:|
BRZOREZNO ORODJE
Po CENI EN DINAR ZA KILOGRAM, FRANCO DEPONIJA ALI DVA DINARJA ZA KILOGRAM FRANCO OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV
Vsa eventualna pojasnila daje Uprava obrata
O rezkarji iz kvalitete »EL0MAX« ® strugarski noži ® spiralni svedri
O krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin
VELIKA VZDRŽLJIVOST IN NIZKE CENE

LETOVANJE OB MORJLT — 90 članov sindikalne podružnice okrajnega ljudskega odbora Maribor želi v letošnjem poletju, deloma že v drugi polovici junija, največ j>a v juliju in avgustu, preživeti del letnega dopusta ob morju. Katere počitniške skupnosti jim lahko odstopijo nekaj ležišč?
Obenem pa vprašujemo sindikalno podružnico OLO Maribor, Če lahko nudi v zamenjavo določeno Število ležišč v svojem počitniškem domu na Pohorju?
MALI LOŠINJ SPOROČA — Turistično društvo v Malem Lošinju odstopa pod izredno ugodnimi pogoji za dobo petih let lepo urejen počitniški dom na otoku »Koludarac« pri Malem Lošinju. Počitniški dom sestavljajo dve žgradbi (57 ležišč), pomožna zgradba in prostor za 73 ležišč pod šotori. Na razpolago je vsa oprema. Obenem pa razpolaga dom tudi z motornim čolnom za osem oseb.
NOVI SAD VPRAŠUJE — kateri dom oddiha v Sloveniji, bodisi ob morju ali v gorah, ob jezeru, lahko odstopi delovnemu kolektivu »Tehno-metal« iz Novega Sada nekaj ležišč v predsezonskem in sezonskem času?
Podrobne informacije lahko dobe interesenti v poslovalnicah turistične agencije »Izletnik?,, ki prevzema posredniške usluge, uvaja evidenco smotrnega izkoriščanja domov oddiha, vsklajuje povpraševanje s ponudbami in uvaja organizacijo informativne službe.	;
AGENCIJA »IZLETNIK« JE IZPOPOLNILA MREŽO SVOJIH POSLOVALNIC Z NOVIMI:
ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 2 CELJE, TITOV TRG 3 KRANJ, KOROŠKA CESTA 4 RADOVLJICA, AVTOBUSNA POSTAJA KAMNIK, TITOV TRG
Poslovalnice posredujejo prodajo železniških in avtobusnih vozovnic, službo potnih listov, nabavo tujih vizumov, menjavo valut, organizacijo izletov, ekskurzij in potovanj doma ter v inozemstvo.
Da bo dejavnost naše »Borbe za oddihs čim uspešnejša, opozarjamo zainteresirane delovne kolektive, da še naprej pošiljajo svoje želje, ponudbe in povpraševanja na »Borza za oddih« — Delavska enotnost, Ljub-Ijana, Kopitarjeva 2.
Dušan Kralj:
Utrudljivi kilometri
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V Salzburgu smo se ustavili. Pri čr-Motor je utihnil po štirinajstih rah nenehnega brnenja.
, Nasproti nam je prihitela postavna nska. Vljudna. Zgovorna.
uslužbenka »ESSO« je znala pri-•jShiti svojega odjemalca. Kakopak! erih enle kolos kot je naš OM požre na-300 litrov goriva; toliko ga ne ‘Dda v enem tednu!
t., ^Qvsod, kjer ponujajo bencin, kar Umujejo med seboj v postrežbi, v sjZnosti, v urejevanju parkirnih pro-Port .Bp’ ESSO> ARAL, družb kot gob 2aJ^iu. Ce te pri prvi ne zadovolje, se 2an ^ ne'taP metrov naprej. ■. Prav-Prav zasluži gorivo posebno poglavje!
ČASA SLIVOVKE
pa	carinik je zmajeval z glavo
našim bencinskim tankom:
‘To ne gre, tank je poln!« s	ste videli kamion, ki bi vozil
baznim?«
v »V redu. Potem vam bom zacarinil ncin.«
Slavhrav’ re mislite, da mora tako biti.« he se je obrnil in odprl vrata kabi-križn Clrriežikni! mi ja Potem je brez-dann° segel pod sedež in potegnil na + kienico slivovke. Prižgal si je Jlig-e“n in začel skrbno odpirati stekle-^ -Prav počasi in preudarno, kot bi
bila steklenica vse, čemur velja pozornost. Carinik ga je opazoval, dokler ni rekel spravljivo:
»Predpisi so predpisi.«
»Seveda,« je odgovoril Slavko. Se vedno je odpiral steklenico.
»Slivvovitz?« ga je vprašal carinik, ki je za hip pozabil na svojo uradnost.
»Sliwovitz,« je^ rekel Slavko in mu molče ponudil požirek. Možakar je globoko potegnil in se odkrehal. Slavko mu je namignil, da lahko ponudi tudi ostalim. Steklenica je krožila, carinik pa, ki je prej dosledno vztrajal na carinjenju bencina, je bil nenadoma spravljiv:
»Dobro,« je dejal, »ne bom vam carinil. A obljubiti morate, da boste kupili gorivo tudi pri nas.«
»Obljubimo.«
Kolikšna skrb za bencin in nafto, sem pomislil, ko smo se odpeljali. 900 kilometrov avtomobilske ceste skozi Nemčijo je še pred nami, tu pa vsiljujejo gorivo, kot bi imeli tri pednje poti pred seboj.
Slavku sem pa rekel:
»Iz solidarnosti do vas, šoferjev, sem šel brez steklenice na pot. Zdaj. šele vidim, kako je s slivovko. Takšna steklenica je zanesljiv ključ za marsikatera vrata.«
CESTA ZMAGUJE
Pred nami dolga avtomobilska cesta. t Nadvozi, Podvozi. Železniški mostovi, na katerih kriče v živi barvi napisi kot — »Vzemite si dopust od volana, peljite se z udobnejšo in cenejšo železnico«. Nasmehneš se in že je mimo! Tako hite mimo nas avtomobilske kolone, ki vozijo v nasprotno smer po sosednjem asfaltnem traku. Med nami in njimi je le pas zemlje.
Nobenega križarjenja in izogibanja. Samo prehitevanje avtomobilov. Zdaj je blisnil mimo nas modri Porsch. Policija. Slavko se je zdrznil. Načel je razgovor.
»Proti Frankfurtu sem vozil. Prav na tej cesti. Nenadoma — stop. Policija. Plačal sem kazen, ker »sem vozil v četrtek. V Nemčiji ne smejo voziti tovornjaki ob nedeljah in praznikih — to sem sicer vedel. Nisem pa vedel, da je bil prav ta četrtek nekakšen Marijin praznik, ki ga v našem koledarju ni. Odštel sem nekaj mark...«
Sandi:
»Pri Stuttgartu je klanec trikrat daljši od Semmeringa. Tovornjak je bil poln. Mašina je grela. Vzpenjal sem se kot želva. Počasi. Nenadoma se je prikazal policijski voz in mi dal znak, nfej ustavim. V naglici sem preletel s pogledom, če je kaj navzkriž. Nič. Pa sem vseeno plačal. Policija je 'namreč ugotovila da se mi preveč kadi iz izpušne cevi. Malenkost.,.«
Slavko:
»S policijo je vrag. Zadnjič so me ustavili. Zdelo se jim je, da sem preveč naložil. Pod kolesa so potisnili tehtnico. Nekaj deset kilogramov nad predpisano težo je bilo. Kazen ...«
Prav tedaj je zapeljal pred nas moder avtomobil. Mi o volku, volk iz lesa — sem poudarjal, ko smo zavili na parkirni prostor. Uniforma nas je opozorila na smerne luči, ki ne delajo. Samo opozorila.
»No, kaj sem pravil, za vsako malenkost te ujamejo!«
Popravljali smo luči. Nagajale so nam že v Mariboru.
. Potem smo spet vozili. Mimo mest,
ki bi si jih radi ogledali: Miinchen, Frankfurt, Dusseldorf, Koln ... Videli smo jih samo od daleč. Avtomobilska cesta je speljana mimo njih.
Cas je dragocen. Cas je tisti, ki meri Sandiju in Slavku zaslužek. Cim hitreje prevozita odmerjeno daljavo, tem hitreje prideta do zaslužka. Kilometer — dinar — deviza. To zaporedje je nespremenljivo. Vanj niso vključene nepredvidene težave, nepotrebna čakanja na mejah, defekti, elementarne nevšečnosti na cestah. To in še marsikaj podaljšuje čas vožnje. Daljave pa ostajajo nespremenjene.
»Velika bitka za kilometre!«
Takšna so načela nagrajevanja pri »Interevropi«. Pri nekaterih drugih transportnih podjetjih, ki prav tako vozijo na mednarodnih progah, je drugače. Tam imajo šoferji dnevnice in kilometrino. Njim se res nikamor ne mudi. Vsaka nevšečnost, vsak zastoj celo povečuje njihov zaslužek. Tako obračunavanje seveda ni v skladu z načelom dobrega in smotrnega gospodarjenja...
Sandi je rekel:	'
»Delo je delo. Cim hitreje ga opraviš, toliko bolje zate. Zato mi je kar prav, da obračunavamo pri nas kilometre. Vendar se mi pa zdi, da bi čas tudi morali upoštevati. Nekako, že. Videli boste, da imam prav.«
Kmalu sem se prepričal. Sam. Brez dokazovanja šoferjev. Ko sta minila dan in noč ter smo zavozili že v dobršen del naslednjega dne, se je začela —
prihodnjič — TEKMA S ČASOM
Minulo nedeljo se je valila Toda, ob štirih popoldan, ko nepretrgana reka izletnikov po je sonce še zmerom zlatilo cestah Rožnika na Cankarjev Cankarjev vrh, je začelo v go-vrh. Od desete ure zjutraj pa stišču vsega zmanjkovati. Pivo tja do poznega večera. Gosti- in radenska, pa oranžada in šče na vrhu je komajda, zbra- kruh in kranjske... Vseh dalo toliko stolov in miz, da je brot je bilo odločno premalo.
isf	f«r>'	«»»rime-
morah zadovoljiti s komaj oze- .	^	. uraxunai m
lenelo travo. No, dobrotljiva ]ev, vrn se ,?e vračunal, ce ot uslužnost narave ni kvarila v.ed°ll’d“Jl™ bod°
razpoloženja!
že prve nedelje v marcu toliko
Tako ie bilo na Cankarievem izletnikov> bi Vrav gotovo raz-hiln „„ (inrrrTi tegnili strežno mizo, postavili
na”K£rtM £	»#■ /"j!«- *•
Slavkovem domu in v SlepanM ”c>“ S	iJ*’ k P
vasi, tako je bilo še marši- ^	^	'	P ■■ ■
kje...	Domnevo, da je bilo tudi
Toda, na Cankarjevem vrhu1 drugod tako, opravičuje torej so se morali popoldanski obi- zgodnja pomlad! Da pa ni bilo skovalci, hočeš, nočeš, seznani- drugače, gre v dobršni meri na ti z malce odbijajočo stranjo račun gostinskih delavcev, ki nedeljske rekreacije! Strežno bi se pač morali založiti z ne-osebje v gostišču bi namreč katerimi potrošnimi dobrina-moralo imeti deset parov rok, mi, zlasti s tistimi, pri katerih če bi hotelo utrujenim, a ven- odpade skrb, da bi se pokvari-dar prijetno razpoloženim lju- le. Takšna skrb, ki vsekakor dem ugoditi — želja in zahtev sodi k dobremu gospodarjenju, je bilo na pretek. Ta je hotel bi se obilno obrestovala, saj pivo, drugi kokto, spet tretji noben izletnik ne nosi denar-»kranjsko« itd. itd. Strežnega ja, ki ga je namenil za izlet, osebja je bilo odločno premalo, nedotaknjenega domov.
ANALIZE
Predsednik delavskega sveta podjetja »Cvirn+t se je znova od-kašljal in vprašal:
»Kdo želi govoriti?«
»Jaz,« je rekel že petič sekretar podjetja tovariš Frnikola, vstal pa preslišal, da je zazvonil v njegovi pisarni telefon.
»Tovariši,« je rekel z razburjenim glasom, »tovariši, vsi vaši ugovori ne morejo ovreči nečesa:	analiz. Analiza nabave,
analiza produkcijskih stroškov, analiza perspektivnega razvoja podjetja, analiza tržišča, analiza gospodarskih instrumentov, finančna analiza, analiza osebnih dohodkov in še sto drugih analiz dokazuje z neovrgljivo logiko to« — Frnikola je zajel
potem so postali pozorni, potem jih je motilo, potem jezilo in na koncu so tisti z jeklenimi živci začeli ugibati, kdo bo prej odnehal: sekretar ali telefon. Zmagal je telefon. V prvi rundi 1:0 za zmagovalca.
»Moment,« je rekel tovariš Frnikola in stekel v pisarno k trmastemu telefonu. Ko vrela turška kava je vzkipel v slušalko:
»Za vraga vendar, saj nisem gluh!«
»Jaz tudi ne, Peter,« je za-žvrgolel ženski glas na drugem koncu. Bila je boljša polovica njegovega zasebnega združenja, zato je tovariš Frnikola iz taktičnih razlogov znižal glas in vprašal potrpežljivo:
»Dragica, zasedanje imam Važne probleme obravnavamo ...«
»Tudi jaz imam važne probleme: pet tisočakov potrebujem ...«
»Ni gojvora,« je odbil Frnikola in se hkrati začudil odločnosti, ki jo je zavzel v tej občutljivi točki do svoje boljše polovice. V slušalki je bilo vse tiho. Sumljiva tišina. Potem neko smrkanje.
»No, no,« je rekel Frnikola z glasom, ki je bil pripravljen na pogajanja, »povej vsaj, čemu potrebuješ...«
»Kupila sem vse tisto, kar si mi napisal na listek in zdaj ne morem plačati...«
»Kako? Dal sem ti vendar dovolj denarja.«
»Nisi. Pet tisočakov je premalo.«
»Ne nori! Do dinarja točno sva skalkulirala. Upoštevala sva
S A H • SAH* S A H
Z zadnjim diagramom smo se znašli na približno enako občutljivem območju, kot so kmečke končnice — v trdnjavskih končnicah. Tudi tu so možne najrazličnejše operacije, bodi da gre za uveljavljanje samo
nekoliko boljše postave preostalih figur, bodi za uveljavitev prednosti enega kmeta in seveda obratno, za iztrgan j e remija. Seveda velja v teh končnicah prav tako nekaj osnovnih zakonov, ki jih je treba poznati. Dva izmed njiju smo videli pred tednom dni: nespreten korak s kraljem, ki ga močnejša stran kaznuje z navidezno žrtvijo kmeta, da bi lahko sledil šah-
trdnjava in pa reševanje remija z večnim šahiranjem.
Danes je prikazana na diagramu spet trdnjavska končnica s kmetom več za črnega. Toda ta pozicija je, če lahko tako rečemo, gladko dobljena za črnega. Zakaj? Na potezi je namreč črni, ki brani kmeta na drugi vrsti s strani, po isti vrsti. Kaj lahko stori? Nekoliko nenavaden šah da, in sicer na c5. Žrtev trdnjave? Zares, šah združen z napadom na trdnjavo. Črna trdnjava je sicer nebranjena, toda beli jo mora pobrati. S tem pa zapusti linijo, na kateri je branil nasprotnemu kmetu pohod na zadnjo vrsto in preobrazbo v damo, tako da materialna premoč dame proti trdnjavi odloči.
Kako se lahko beli proti temu brani? Zelo preprosto. Tako »presenečenje« mu grozi samo tedaj, ko brani močnejša stran svojega kmeta, ki je že dosegel drugo vrsto, s strani. Paziti je torej treba, da beli v takem primeru ne poravna svojega kralja in trdnjave v isti vrsti, ampak pametno prodira s kraljem nad kmeta (zadnjič, kot smo videli, to ni bilo mogoče), da bi ga naposled osvojil.
1	2	3	4		5	6	h	?	8		9	10	11	12 |
15				m	14		15			m	16			
’7				18	H	19				20	H	21		
	m	22			23			m	24		25			
m	26	m	2?				m	28				m		m
29		30				H	31					32	m	33
			m	35		36			m	37			38	
39			40	m	41				42	K Es«	43			
LU							V	45						
Križanka št. 11
Vodoravno: 1. slovenski pesnik, pisatelj in literarni kritik (1836—1923), 7. strokovni izraz za biološko vrsto, 13. pritisk, 14. pAličasta bakterija, 16. vrsta mineralne rjave barve, 17. pristaniško mesto v Maroku,: 19. najmanjši povzročitelj raznih nalezljivih bolezni, 21. oznaka za angleško vojno letalstvo, 22. prebivalec velikega azijskega polotoka, 24. stenske obloge, 27. strateška prvina, 28. del telesa, 29. najslavnejši angleški admiral, 31. starorimski hišni zavetniki, 34. pozdrav starih Rimljanov, 33. draguljarska utežna mera, 37. iznajditelj dinamita, 39. veliko rešeto, 41. zmeda, 43. pokrivalo, 44. eden od treh otrok, ki se hkrati rodijo, 45. kraj na Tolminskem.
Navpično: 1. sladko hranivo, 2. podlaga, 3. izkoriščanje. 4. bajeslovni letalec, 5. prvi črki, 6. nivo, višina gladine.-7. mlečni
izdelek, 8. eden od planetov našega osončja, 9. kemični simbol za kobalt, 10. ribja jajčeca, 11. muza ljubezenskega pesništva, 12. predal v banki, oklopna blagajna, 15. vrsta blaga, 18. igra na karte, 20. priimek sodobne francoske pisateljice (»Dober dan,.žalost«), .23..vrsta tropskih sadežev, 25. slabo vino, 26.'štran neba, 28. nenasitnost, 29. del noge, 30. koledarska enota, 31. dvojica, 32. reka v Srbiji, 33. jutranji mraz, 36. pregovor, 38. pripovedne pesmi, 40. medmet, 42. predlog.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: ,1. krater, 6. olupek, 11. ro, 12. atavizem, 15. RR, 16. osa, 18. aceton, 19. sak, 20. park, 22. elan, 23. Sora, 24. era, 25. el, 26. lok, 27. poni, 29. ibis, 31. sobe, 34. ura, 35. arijec, 37. lan, 38. Ma, 39. Britanec, 41. la, 42. ananas, 43. ovitek.
Javljajo, da je nastal manjši požar; torej pojdi ti in poglej,
kaj je!
OBVESTILA BRALCEM
DELAVSKA
ENOTNOST
Na željo in zahtevo številnih naših kolektivov in bralcev smo uvedli rubriko »Podjetjem, ustanovam, proizvajalcem in uslužbencem...« V tej rubriki objavljamo predvsem razpise delovnih mest in oglase o prodaji osnovnih sredstev. Interesentom dajemo 25-odstotni popust, za večkratno objavo pa celo 40-odstotni popust.
KRANJČANI IN CELJANI!
Vsem podjetjem, ustanovam, naročnikom in bralcem na območju Kranja in Celja sporočamo, da smo v teh dveh mestih ustanovili svoje podružnice. Podružnici sta pri občinskih sindikalnih svetih.
Na podružnicah uprave »Delavske enotnosti« lahko naročate naš list, oglase in razpise, hkrati pa sporočate tudi vse reklamacije in pripombe glede našega lista sploh.
*
Večkrat dobivamo odpovedi našega lista s pripombo, da dobiva naročnik Delavsko enotnost neredno in jo zato odpoveduje.
Tovarišica M. M. iz Kranja, ki dobiva Delavsko enotnost v svoj urad, ki je tik poleg pošte, nam je povedala tole: »Delavsko enotnost sem odpovedala zato, ker sem jo čestokrat dobila šele v ponedeljek, torek ali celo sredo. Pritožila sem se na pošti, ker vem, da vi pošiljate Delavsko enotnost že v petek ponoči — toda brez uspeha.«
Drugi *primer: Tovarišica Marija Krivec iz Škofje vasi pri Celju piše: »Zaradi nerednega prejemanja vašega lista ga odpovedujem!«
Želeli bi, da bi nas naročniki opozorili na napako, ne z odpovedjo lista, ampak z dobrohotnim opozorilom. Kajti nerednega prejemanja je čestokrat kriva pošta ali raznašalec.
Hkrati prosimo vse pošte in poštarje, da čimbolj vestno razpečavajo Delavsko enotnost, kajti s tem ne ustrežejo samo bralcem, temveč preprečijo tudi škodo, ki jo naša uprava lahko utrpi.
*
Tudi v tem tednu so bili nekateri naši poverjeniki zelo uspešni pri nabiranju novih naročnikov.
Naš poverjenik tovariš STANE PEVEC iz Planike v Kranju je v kratkem času uspel povečati kolpor-tažo na 120 izvodov, razen tega pa je prav te dni pridobil še 13 stalnih naročnikov.
Tovariš IVAN PTIČEK iz podjetja »Veriga« Lesce pa je preko sindikalne podružnice naročil nadaljnjih 30 izvodov, ki jih sam razpečava stalnim bralcem Upa, da bo v prihodnjih tednih naročil še več izvodov.
Ti primeri kažejo, da v tistih podjetjih, kjer je delaven poverjenik, ki mu pomaga sindikalna organizacija in uprava podjetja, število naročnikov stalno raste. Hkrati pa iz tega vidimo, da je med našim delavstvom veliko zanimanje za Delavsko enotnost.
*
V prihodnjem mesecu bomo poslali vsem podjetjem, ustanovam in sindikalnim podružnicam položnice za plačilo naročnine. Celoletna naročnina za izvod Delavske enotnosti znaša 1000 dinarjev. Prosimo, da bi čimprej nakazali določeno vsoto, kajti s tem bi nam precej pomagali.
Posamezni naročniki bodo tudi v prihodnje plačevali naročnino mesečno oziroma dvomesečno po pi' smonošah oziroma poverjenikih Delavske enotnosti v sindikalnih podružnicah. Mesečna naročnina Delavske enotnosti je 80 dinarjev.
To je tudi odgovor vsem tistim, ki sprašujejo, kako bodo letos poravnali naročnino in kako je s ceno Delavske enotnosti sploh.
sapo, v njegovi sobi je zvonil telefon, nekdo si je prižgal cigareto, nekdo se je čehljal po pleši — sicer pa grobna tišina — »dokazuje torej to, da moramo zvišati cene izdelkom...«
»Toda...« je skušal ugovarjati tisti, ki se je prej čohljal.
. »Nobenega: toda — tovariši! Tu so analize! Tako rekoč matematični dokazi! Podjetje »Cvirn« mora zvišati cene! K temu nas sili poslovna morala do gospodarskega združenja »Štrik«, katerega člani smo. Morala je morala, tovariši, in poslovna morala...«
V njegovi pisarni je še zmeraj zvonil telefon. Vztrajno. Nepopustljivo. Vsiljivo. Ni in ni odnehal. Člani delavskega sveta sprva niso slišali zvonjenja,
cene, kvaliteto, variante ...«
»Res je, Petrček, a nečesa nisva upoštevala: zvišanja c$n.«
Spet je bilo vse tiho v slušalki. Zdaj na Frnikolovi strani. Sumljiva tišina. Potem vzdih.
»Kaj je, Petrček?« je zaskrbljeno vprašala njegova boljša polovica na drugi strani. »Halo, halo...«
Tovariš Frnikola pa ni več slišal Odložil je telefon in se ko oskubljen petelin vrnil na sejo delavskega sveta.
»Torej?« je vprašal predsednik delavskega sveta tovariša Frnikolo.
Tovariš Frnikola je molčal. In tudi telefon je molčal v njegovi pisarni. Nekdo je podlegel s tehničnim k. o.
2:0 za zmagovalca.
J

BREZ BESED