------  77 ------
Naši dopisi.
Iz Trsta  2. marci j a.    (Pri telegrafskem vodstvu v
Trstu)   se   1.   aprila prične  poduk  iz  telegrafije  in
bode  trajal   tri  mesece.    Prošnje  za  sprejem  se imajo
vložiti do 20. aprila. Pogoji so enaki onim, kteri so bili
<omenjeni v „Novicah" lansko leto meseca septembra.
Fr. Cegnar.
Iz SCDOŽCC 28. sveč. (Naše mesečne sejme), ktere ,Pratika" in koledarji kažejo, nam je veleslavna deželna ^vlada na  11. dan  vsacega dotičnih mesecev  preložiti
dovolila, in če spada sejmski, namreč 11. dan meseca, na kako nedeljo ali praznik, stopi sej m v prvi delavnik nazaj, zato ker je na 12. vsacega meseca sejm v bližnji Sežani.
Prijazno vabimo kupce in prodajalce na te naše sejme s pristavkom, da je za letošnje leto v^aki prodajalec od štantnine prost, in da so ti sejmi tistim sej-marjem jako pri rokah, kteri tudi Sežanske sejme obiskujejo.                                            Občinski odbor.
Iz Senožeč 28. sveč. (Odgovor dopisu iz Notranjskega v poslednjih „Novicalia.) O vi dopis nam ni iz nenade došel, kajti precej po dohodu bika, ko so ne-kteri Podnanoski matadorji njega in njegovo prebivališče ogledali, smo culi govor, da je bik sicer lep, le njegov hlev je premajhen in tacega več. Da se pa resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona. Podnano-skemu zvoncu odgovarja Senožeški tako-ie: Ni res, da je bilo rejniku bika od si. c. kr. kmetijske družbe naročeno, da ga do spomladi ne sme spuščati; zakaj pa ste Vi gospod Podnanoski svojo kravo k njemu prignali, če ste ovo prepoved znali? — Tudi to je le iz-mišlija dopisnikova, da je bikec nad 90krat že spuščen bil, kajti danes 28. svečana kaže dotični zapisnik komaj 31 številk, oziroma krav, za dobo od 14. grudna 1872. do danes. Da je več krav dognanih bilo, do 3, tudi 4 kak dan, to je istina, a na moje povelje jse mu je do sedaj le po ena na dan dovolila. Hlev Sturmov tudi ni tako reven kakor ga popisujete. Kaj pomagajo velikanski pa prazni hlevi? V Sturmovem hlevu je zraven bika še 6 dobro rejenih goved, in stari pregovor veli, ,,da prešički se ne sodijo po koritih niti po hlevu", — ravno taka je tudi z našim dobro rejenim, lepim in čvrstim Muricodolcem, za kojega smo si. c. kr. kmetijski družbi čez vse hvaležni. Ce bi pa ona meni ne verjela, da je z našim bikom taka, naj se po druzih neenostranskih potih prepričati blagovoli. Ko bi bili Vi, gospod dopisnik, s prošnjo tolikih vrstic, kakor jih neupravičeni Vaš dopis ima, slavno c. k. kmetijsko družbo Kranjsko ob dotiČnem Času počastili, gotovo bi bili tudi enega Muricodolčeka dobili, katerega Vaša okolica v resnici potrebuje, in meni bi potem ne bilo treba s tem odgovorom drazega časa tratiti.                Jož. Zelen.
Iz Postojne 3. marcija. — „Beseda" v čitalnici naši na predpustno nedeljo izvršila se je prav dobro. Kaza-liščina igra „Suknjo doli" izbudila je mnogo smeha, ker se je predstavljala prav dobro. Iskazali so se naši diletantje tudi to pot kot izvrstne in popolnoma vtrjene moči. Le zaslužena je tedaj bila pohvala, ki jim je donela od vseh strani prepolne dvorane domačega in vnanjega ljudstva, dasiravno vreme ni bilo ugodno. To pa zopet dejansko dokazuje, da so kazališčine igre na* šemu ljudstvu jako priljubljene, s kterimi mu bode čitalnica gotovo in rada spet vstregla. — Po besedi je bil ples, ki je trajal do ranega dne. — Tudi na pustni večer je bil v čitalnici ples z maškerado, pri kteri se je odlikovalo mnogo prav ličnih mask.
Iz Vipavske doline 24. sveč. (Vprašanje.) Kako neki se to strinja, da vžitninskega davka zakupstvo v Ljubljani je vzelo moža v svojo službo, kteri je bil iz dobre c. kr. finančne službe odstranjen zato , ker so mu postavne takse pri kuhanji žganja v naši dolini premajhne bile?!
Iz Krške okolice 28. sveč. — Tudi naš c. k. okrajni glavar grof Chorinskv je stopil v vrsto Fladun-govo, pa ga še prekosil. Razposlal je po okraji našem enak razglas zarad podpisov prošnje do presvit-lega cesarja, da bi v modrosti svoji odvrniti blagovolil direktne volitve, kakor je Fladungov bil, ki so ga „Novice" razglasile. V tem razglasu on žuga s kaznijo vsem, ki podpišejo ono prošnjo, rekši, da je to
„8chweres Vergehen"; županom pa žuga še posebej z znanim §. ter izreka nado c. k. deželnega predsednika, da se „intelligentere Theil" ljudstva ne bo udeležil te prošnje. — „Umgekehrt ist auch gefahren", gospod okrajni glavar! Ravno razumni del ljudstva vč, da imamo od cesarja našega potrjeno postavo, ktera nam dovoluje prošnje. Mar Vam in gospodu grofu Auer-spergu ni znan „das Petitionsrecht"? Mar mislite, da je ta pravica le zato, kar je gospodom uradnikom po godu? Preberite to postavo in sodite sami: ali nimajo ljudstva Avstrijska pravico prositi Njegovo Veličanstvo, da odvrne, kar o volilni reformi kujejo Herbst, Oiskra in enaki možje v „rajhsrathu", ki pri veliki večini narodov Avstrijskih — poglejte na milijone enacih podpisov tudi po druzih deželah! — nimajo cel6 ni-kakoršnega zaupanja. Povemo Vam odkritosrčno, da Slovenski narod še nikoli ni zgrešil postavne poti, in da s tacimi ukazi le izbujate veliko nevoljo med ljudstvom. Ce presvitli cesar sam, kakor beremo, sprejema v audijencijah take prošnje, kako da bi mi ne smeli mu jih pošiljati?! Kakor slišimo, so nameravali nekteri župani protestovati zoper tako kratenje cesarskih pravic, al kaj bi dandanes to pomagalo? Prošnja se vendar-le povsod podpisuje in Njegovo Veličanstvo jo dobi v roke. „Es lebe das Petitionerecht!" Do tega sta si gospoda FladunginChorinskv prav enaka; — al grof Chorinsky ga v drugem še prekosi, kakor nam „Vaterland" v 57. listu iz Kostanjevice pripoveduje, kako je ondašnjega gosp. fajmostra zavoljo podpisov peticije pestil ter na "žO goldinarjev kazni obsodil za to, ker je nekoliko farmanov v svoji sobi v farovžu podpisalo prošnjo do cesarja! Prevroči grof, iz nekdanje šole Pa j ko ve, se je pa s svojim pritiskom na fajmostra tako daleč zaletel, da mu je rekel, da „prav za gotovo ve od pošte, daje gosp. K. od „Slovenije" (?) iz Ljubljane dobil pismo, v ktero je bila peticija zavita". Chorinsky je po takem sam očitno pripoznal, da mu je zapopadek pisma znan. To pa je znamenje, da se je dotično pismo moralo na pošti odpreti, in to je popolnoma dokazano s tem, da je odprto pismo potem bilo spet zapečateno z nekim drugim pečatom, na kterem so se lahko brale besede „Markus JBi..." — Gledč na take dogodbe se pač vpraša: ali smo še v ustavni Avstriji ali pa že na Turškem pod silovitimi pašami, kjer ne velja več postava, da se pisma na pošti ne smejo odpirati? Lep „Briefgeheimniss" je to!
Iz Vrhnike 1. marca. (Konec nase volilne borbe) je bil včeraj 28. svečana; primorani renegati prišli so v s i. Zmaga naša je popolna; izvoljen je za župana trgovec in posestnik gosp. Ignacij Alojzij Jelovšek, za svetovalce pa posestniki: gospodje Franc Kotnik, A. Verbič, P. Le naši, Š. Furlan, J. Brenčič in M. Tomšič. Veselje je splošno, da vendar je prišel rezilni čas iz mnogoletne sužnosti; nadjamo se, da kmalu se pokaže delo domačega uma in dlana v povzdigo sila zanemarjene naše srenje. Gosp. župan je za korist njen vnet mož in pošten narodnjak; vse „za vero, dom, cesarja", je in bode vedno geslo njegovo. Našim možčm pa, ki so se tako dolgo v bran stavili peti nemčurski in so varovali svetinje domače, navdušeni zakličemo: živeli!
Iz Železnikov 22. febr. (Očitna zahvala.) Tukajšnjim rojakom, ki bivajo na ptujem, gre odlična Čast, da se posebno radi in hvaležno spominjajo svoje domače šole, v kateri so prejemali prve uke, in kjer jim je bila vložena podlaga daljnega izobraženja. Lepim učnim pripomočkom, ki jih naša šola že ima, je dodal nedavno naš rojak gosp. Jak. Trojar, bivši c. k. nadlajtenant, zdaj stanujoč v Holomuc-u  na Moravskem,   tudi   zna-
menit dar, ki služi šolski mladini v zabavo in razvedrilo; — poslal nam je namreč precej velik stereo-skop z 59 prav zalimi slikami. Dodal je temu lepemu darilu tudi še gorkomer za šolsko sobo, 2 vezana tečaja ,.Besednika" in še drugi dve manjši slovenski knjigi. V dolžnost si štejem, imenovanemu gospodu izreči po „Novicah" za take lepe reči očitno najiskre-nejšo zahvalo!                     Jo s. Levičnik,
učenik in prvosednik krajnega šolskega sveta. Iz Semica 2. marca. (Očitna zahvala.) Kmetijska družba v Ljubljani nam je sporočila veselo novico, da dobimo iz državne podpore 400 gold. za napravo vodnjaka, ki nam je sila potreben. Res je, da imamo še nekoliko poštene vinske kapljice, al vendar tudi hladno vodo radi pijemo. Za to izdatno podporo izrekamo pre-srčno zahvalo si. ministerstvu, presrčno zahvalo kmetijski družbi in vsem tistim slovenskim poslancem, vki so že v deželnem zboruv našo prošnja podpirali. Čast in hvala pa tudi g. Fr. Solmajerju, odborniku družbe kmetijske in oskrbniku družbinega vrta, kteri hribe in doline prekorači, povsod uči in svetuje, kako da bi si kmetovalci k blagostanju pomagali. Ker je tudi za naše kraje že mnogo koristnega storil, ga je v dokaz svoje hvaležnosti JSemiška občina v svoji seji 23. svečana enoglasno za svojega častnega uda izvolila.                            V imenu vseh odbornikov:
Janez   Susteršič,   župan.
Iz Kranja. (Iz čitalnice.) V nedeljo 9. dne t. m. ob 8. uri zvečer je v čitalnici beseda z gledališčino igro „Poglavje L, II. m III."
iz Ljubljane. (V odborovi seji družbe kmetijske) pod predsedstvom barona "VVurzbach-a preteklo nedeljo predlaga dr. J. Bleiweis najpreii, naj bi, ker se spomlad bliža, odbor izvršil razdelitev gozdnega semena, sadnih in murbovih dreves, panjove in premije za čbelarje in pa zbirko vrtnarskega orodja. Predlog se sprejme in odsek izvoli, ki je v pondeljek že izvršil razdelitev. Dopis deželne vlade, kteri naznanja, da nekteri Dunajski sejmi nehajo, se vzame na znanje. — Glavno vodstvo c. k. tobakarnic na Du-naji je na vlogo družbe kmetijske zarad dovoljenja, da bi tudi na Kranjskem smeli tobak saditi, odgovorilo, da se to privoli, a samo za majhne poskušnje, in če se spolnijo pogoji, ki jih določuje vodstvo. Na to je odbor sklenil, ta dopis naznaniti v poročilo grof Bar-botu, ki je v občnem zboru stavil dotični predlog, poleg tega pa tudi družim družbinim podružnicam. — Za napravo štempeljna za kovanje srebernih in bronastih družbenih svetinj, je si. ministerstvo kmetijstva družbi dalo 250 gold. podpore, kar se je z zahvalo na znanje vzelo. — Predlog gosp. Solmajera, naj se deželna vlada naprosi, da okrajna glavarstva opomni na nadzorstvo o obiranji drevesnih gosenic, se reši po predlogu dr. Bleiweisa s tem, da se vredništvo „Novic" naprosi, da v prihodnjem listu povdari d e-želno postavo od leta 1870. — Za zel6 težavna, pa izvrstna statistična dela, ki jih je g. Solmajer po naročilu c. kr. ministerstva kmetijstva za razstavo Dunajsko izdelal in s kartami razjasnil, izreka mu odbor živo zahvalo.
—   (Na vrtu kmetijske družbe) se dobi najbolje sorte nemška detelja (lucerna) in paBurgundska pesa.
—   (Iz seje deželnega odbora 28. februarija.) Tri izpraznjene dijaške štipendije Schellenburgove po 49 gld. 94 kr. so bile podeljene 2 učencema ljubljanske in 1 učencu Kranjske gimnazije iz ustanovnikove rodbine. — Na dotični dopis ljubljanskega magistrata je deželni odbor sklenil, mu odgovoriti, da se kozavi in kolerni bolniki mestni v deželno bolnišnico sprejemajo le toliko
-----    78     -----
časa, dokler ti bolezni ne postanete epidemični, potem pa naj ljubljanski magistrat sam skrbi za posebno bolnišnico za ljubljanske kozave in koierne bolnike, ker v deželni bolnišnici za nje ni ločenega prostora, dokler od vlade ne pride dovoljenje za porabo praznih prostorov vposilnidelalnici za začasno preselitev mirnih norcev iz norišnice podružnice na Poljanah; pri tej priliki se c. k. deželni vladi iznova naznani potreba, da se reši sklep deželnega zbora. — Moravski občini v Trebanjskem okraju se je dovolilo poberanje takse za podelitev občanstva in za nove stavbe. — Prošnja Kranjskih mesarjev za odpravo mesne tarife se ni vslišala, ker je zoperpostavna. — Od c. kr. deželne vlade je dobil deželni odbor sporočilo, da je presvitli cesar GOtim zarad hudodelstva ustaje obsojenim Bohinjcem z najvišim sklepom od 20. svečana pregledal polovico kazni.
— Od ust do ust je predzadnji teden šla novica, da je spet neki cesarsk davkar — Payer v Ljubljani — o kradel cesarsko blagajnico za veliko tisuč gold., — za koliko, se še nič prav ne ve, ker preiskava še ni dokončana; dozdaj so v depozitih našli okradeaih 39.000 goldinarjev, in to je gobovo, da že od leta 1868. traja goljufno hudodelstvo. Čemu neki je škontriranje blagajnic? to vprašuje zdaj spet vsakdo. Treba bi bilo, da bi finančar Ertl, namesti da v kazinski steklenici toliko pridigova na slavo novi eri, to temo enkrat obdeloval — na korist državi in davkeplačevalcem, ne pa, da ondi politikuje in obira rodoljube naše, namesti da bi študije delal o tem, kako je mogoče, da blagajnik celih 5 let krade, visi finančni urad pa nima ne sledu ne tiru o tem!! — Komaj pa je nekoliko potihnil hrup o Pave rje vi tatvini, kar je v soboto počil glas po mestu, da se je mestni blagajnik Gajdič vstrelil. Na listku, ki ga je pustil v blagajnici, pravi, daje realkin zaklad okradel za 5800 gld. Ali je vzel še kaj druzega, se še ne ve, ker preiskava še ni gotova. „Laibacherica" in „Tagblatt" do včeraj nista besede črhnila o tatvini cesarskega uradnika Payer-a, in tudi o Gajdičevi nezvestobi sta bila zelo molčeča. Da bi pa sedaj bil na „rotovžu" naroden odbor in naroden župan; oj! to bi bil strahovit kriČ „Tagblat-tarsk"! Kar ima kak slovar grdih besedi, vse bi se bile napljuvale vanj. Zdaj pa Schrey-i in Schaffer-i ne črhnejo besede!    „Hic Rhodus, hic salta."
—  (Spoštovani gosp. Janez Kaprec) je imenovan za svetnika c. kr. nadsodnije ter ostane v Ljubljani na mestu g. Matavšeka, ki v plemeniti stan povzdignjen, je šel v pokoj.
—   (V severno Ameriko) se pripravlja ravno zdaj mnogo Gorencev v Gorjah na odhod. Preselijo se v Mine so to, kjer je preČastiti naš rojak gosp. Pire za misijonarja.
—  (Stan duhovstva na Kranjskem letošnje leto.) Po novem duhovskem imeniku, ki je ravnokar na svetlo prišel, je v škofiji Ljubljanski po razgledu, kterega daje „Danica": 17 kapitularnihprebend (2 prazni); 195 fara (6 praznih); 80 lokalij (praznih 32); 3 vikarije; 11 starih kapelanij (1 prazna); 19 ekspozitur (prazne 4); 230 kapelanij (praznih 39); 5 manemisarijati, in 42 drugih beneficij. V 20 dekanijahje 310 duhovni j skih cerkev in 1004 podružnice, 8 samostanskih in 160 kapel. Duhovnov je: 15 kanonikov, v duhovskem pastirstvu 493, v drugih opravilih 25, v pokoju 60, v drugih škofijah 22, tujih v škofiji 20, redovnikov 58. Bogoslovcev je v 4. 1. 15; v 3. 1. 14; v 2. 1. 7; v 1. 1. 17. Alozijancev je 45 od 2—7 razreda. Umrlo je od 16. pros. 1872 do 19. pros. 1873 duhovnov 24. Med živimi je 8 osemde-setletnikov: 55 701.; 82 601.; 95 501.; 118 401.; 134 301.; in 85 201etnikov. Redovnic sv. Uršule je 63; usmi-
-----    79   -----
ljenih sester 30; vsih katoličanov 539.446. — Nezedi-njenih Grekovje 110 na Metliškem in Kostanjevškem in do 220 po Črnomaljskem. Po vsi Vojvodini je raztresenih kacih 314 protestantov.
—   (Lisiak — pedagogicen spak.) Nedavno je zastavil g. Lisiak pri podučevanji pedagogike v 4. letu bogoslovja tole vprašanje: Kakošne lastnosti mora imeti šola, daje krščanska? Razvozljal gaje — kakor je djal, slušateljem v pojasnilo času primerno — takole: Tista šola je krščanska, kjer je uceniku in učencem Kristus — ideal. Kristus je pa kot učenik ideal v tem, da je podučeval prepričevalno, mikavno in da je po svojem nauku tudi živel. Ako tedaj posnema učenik Kristusa v teh lastnostih, imenuje se njegova šola krščanska. — Ali ni to — najmanj rečeno — prava karikatura pojma „kršanstva"? — Učiteljem lansko jesen je med druzimi pedagogičnimi knjigami posebno priporočeval Dittes-ovo, o kteri je tudi letos v bogoslovji trdil, da v njej ni nič nekrščanskega, „nič, čisto nič". — Vprašamo po vsem tem: a) ali more tak pedagogikus biti učitelj na bogoslovski stolici? in b) ali ni on, ki tako rad beseduje o učitelju — tlačanu, sam tlačan novošegnega liberalizma?
—  (V slovenskem gledališču) v pondeljek je ponavljana miČna opereta „Izbujeni lev" še z večo pohvalo bila sprejeta kakor prvikrat. Drame „Obljuba Madoni" tudi dobra predstava ni mogla potopa rešiti.
— (Dvaindvajseta slovenska predstava dram. društva) v deželnem gledališči bode v pondeljek 10. marcija. Predstavljala se bode prvikrat iz ljudskega življenja posneta drama v 5 dejanjih ,,Marie-Jeane" po Francoskem poslovenil Davoroslav. Drama je znana kot dobro delo in ker tudi prestava je dobra, nadejati se je tudi na slovenskem odru dobrega vspeha. — Daljne predstave ta mesec bodo še: v nedeljo 16. dne t. m. in v torek (praznik) 25. dne t. m.
—  (Pobirki iz časnikov.) Ker naši poslanci kakor poslanci druzih dežel niso šli v sedanji „reihsrath", kteremu bodo tudi prihodnji teden Poljaki slovo dali zato, ker se ne dado strahovati od nemškutarske centralistične klike, je tukajšnji „Tagblattu pretekli teden v dveh listih razlil tako povodinj grdih psovk na nje in vse druge može, ki se potegujejo za svetinje domače, da bi bilo nečastno se spuščati v razgovor s takimi divjaki; naj zadostuje, ako iz njihovih spisov le navedemo nektere psovke, na priliko: ,,9Kaulfyeft>entfyum bet fdjtoarjen šBoUSfcerberber", „po(tttfd)e celoten", „nattonate ©djret* Ijalfe", „Lrofeuie$te ber Slerifet", „33efd)mtnbter beg 33olfe8", ^unmiirbtge ^offenfpteler", „b(obe §eud)(er", f,f(erifalc <Sc^Iepp-traper", „fetge 3Jotn(trtge", „ftumpfftrutige$ SSolf" in takih lepih, omikanih besed več. In ti ljudje predstavljajo cvet Ljubljanske „Bildung-e", — ti ljudje hodijo v kazino, — ti ljudje so zastopniki mesta našega! Ti ljudje, kterih ni bilo leta 1871. v deželni zbor, kričijo zdaj, da naši ne gredo v državni zbor! Ti ljudje imajo zdaj železnico v polnih ustih, ki pa so nasprotovali v deželnem zboru železnici, ko so naši poslanci se potegovali za napravo Gorenske! Bog je res mi-lostljiv, da kar s strelo ne vdari na tako drhal! — „Laib. Schulzeitung" pa spet v 4. listu pritrkova „Tagblattu" v nadaljevanji glasovitega spiska: „die deutsche Sprache und die Volksschule in Krain", o kterem se res ne da odločiti, ali je bolj neumen ali bolj hudoben". Iz mnozih druzih plev naj le navedemo eno, na adreso „Novicam" načrtano, kterim očita, da si še zmirom pravico prila-stujejo, pred vladno „Laibacherico" poročila donašati iz sej deželnega šolskega sveta! Mar gospoda Pirker ali S ima mislita, da je deželni šolski svet pod klav-zuro birokracije? Mar mislita, da namestnika ustavnega deželnega zastopa in konsistorija ško-
fijskega so plačani uradniki, da hodijo v sejo deželnega šolskega sveta, kakor Pirker in drugi? Je li to vaš nemški „li beralizem", da bi morala zastopnika deželnega odbora še le vas prašati, kaj in kdaj smeta povedati, kar se godi v deželnem šolskem svetu? ;,Novice" protestujejo zoper tako predrznost „Schul-zeitung e" z lažnjivim njenim napisom: „soll der Geist sich aufwarts schwingen — muss die alte Form zer-springen". — „Laibacherica" je včeraj prinesla ekspek-toracije zadnjega zbora „konstitucijskegau društva. Dvoje je v tem zboru zanimivo. Prvo je veliki strah ustavo-vereev pred volitvami mestnega odbora in pa kupČijske zbornice; zato priduša Pirker svoje verne, naj se krepko poprimejo volitev mestnih, da „ne pridejo v mestni odbor taki možje, ki v Božji poti na Dobrovo iščejo sreče za mesto in ki^ bi za papeža utegnili napraviti mestno priklado". Čudno, da g. P i r k e r se norčuje iz Božje poti, ki je po dr. Klunovih poročilih dobro vajen poklekovanja ! Pač je najbolj molitve treba Vam revam, da bi Vas razsvetlil sv. Duh s spoznanjem , da kdor hoče biti pravi zastopnik občine, mora varovati blagor njen na vsako stran, tudi kašo njeno, pa ne v gostilnici besedovati med tem , ko ubogo kašo ropa mestni uradnik. Že zdaj ste imeli Šembrano malo zaupanja, zgubili ste ga zdaj popolnoma! O volitvah za zbornico kupčij sko so pa ustavoverci sklenili, ne se jih udeležiti; — predobro jim je še v spominu bla-maža od leta 1869. in vsakoletno prepričanje, da dežela je za-nje zgubljena. — Druga znamenitnost tega zbora pa je bila to, da ustavoverci sami že ne marajo za zbore konstitucijske, kajti „Laibacherica" bridko toži, da zadnji zbor je bil le ,,mittelgut besucht". Po naših poročilih je bilo zbranih le 13lL\ velikega „Lan-desschulinspektorja" in „Gemeinderathau Pirker j a štejejo za poldruzega.
—   {Hranilnica Ljubljanska) je zoper večletno navado v letošnjem občnem zboru sklenila, podporo bolnišnično zapustivšim revnim namenjenih 300 gold. magistratu izročiti za izplačevanje, ne pa vodstvu bolnišnice kakor dozdaj. Vodja, zdravniki in upravniška uradnika vidijo v tem sklepu nezaupnico in razžalenje svoje poštenosti, zato so odpisali hranilnici, da nočejo s tem denarjem nič opraviti imeti. In prav so storili.
—   (Občni zbor društva vSlovenijeu) je danes zvečer ob 7. uri v čitalnični dvorani. Na programu stojč: volitve mestnega odbora. Vljudno vabi k obilni udeležbi                                      Odbor „S 1 o v e n i je".
—  80  —