¥. b.h.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ^Koroški Slovenec", Wien Y.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj po-šil jajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien Y.,Marg&retenplatz 7.
List
z£t politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K SOOO"—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Possnezna številka 800 kron
Leto III.	Dunaj, 31. oktobra 1923.
St. 44.
Današnji številki prilagamo položnice, katerih se blagovolite takoj poslužiti, ker ustavimo 21. novembra list vsem, ki naročnino do tega dne ne bodo poravnali.
Propadajoča Nemčija.
tep primer propadajoče moderne države nam nudi sedanja Nemčija. Država reda, dela in miru se je izpremenila v državo nereda, brezdelja in bratskih bojev. Omenjeni slučaj je edini v zgodovini.
Državna vlada se ima bojevati z zunanjimi in notranjimi sovražniki; ne samo z državami, ki imajo začasno v rokah najbogatejše industrijske pokrajine, ampak tudi s posameznimi zveznimi deželami. Da bi mogla državna vlada izvesti svoje obnovitvene načrte, je proglasila izjemno stanje in dala vso oblast v roke generalom in državnim komisarjem. Bavarska, Saška in Tnringija so se temu uprle. Na Saškem je general Miiller prepovedal nekaj proletarskih obrambnih organizacij, čemur se je saška vlada uprla in zahtevala odpoklic generala Miillerja. S tem se je položaj še dosti poostril. Na Bavarskem pa je odstavila državna vlada generala Lossov/a, ker ni hotel izvršiti nekega povelja in ker je pozval vse komandante državne hrambe brezžično, naj odrečejo pokorščino državni vladi. Bavarska vlada se je odpoklicu generala Lossowa uprla.
Da centralna vlada izsili pokorščino, je poslala na Saško večje vojaške oddelke, ki prodirajo proti Leipzigu. Med pohodom so se že večkrat zapletli v boje s socijalisti, ki imajo zaznamovati več mrtvih in ranjenih. Poročila od tam so jako nezanesljiva. Sodi se pa, da je položaj zelo opasen. Vlada je dobila ukaz, da mora takoj odstopiti. Saška vlada se ukazu ni uklonila. Centralna vlada pošlje zato na Saško
PODLISTEK
Nedeliko:
Spomin vseh vernih.
Zamrzlo je življenje v naravi... Polja ležijo prazna, le mlade setve še razveseljujejo tvoje oko... Gola debla stegajo prazne veje kvišku, pod tvojimi nogami šumi in se drobi lepi nakit ponosnih dreves ... Skozi sivi pajčolan, v katerega ie sicer zavita pokrajina, je za nekaj uric prisijalo jesensko solnce. Otožno-slovesno donijo zvonovi čez polja in griče, ceste oživljajo, žalne postave hitijo tja proti cerkvi. Beseda duhovnikova, bučanie orgelj, glas zvonov — vse ie danes tako milo otožno; mnogi, ki jih že dolgo ni bilo videti v domači cerkvi ali domači vasi. so danes prihiteli na sveti kraj. Grobovi izgledajo kot skrbno gojene gredice, posejani so z lučicami, zasajeni s poznimi jesenskimi cvetkami in zelenjem; zalivajo jih pa s solzami. Tukaj kleči stara sključena ženica ob priprosti gomili, kjer počiva najdražje, kar je imela na svetu... tam so prinesli nedolžni otroci svežih cvetic v dar svoji mamici... Vsem se bere neko svečano razpoloženje in globoka resnost z obraza, vsi strmi-io v gomilo, zamaknjeni v tiho molitev ali daljne spomine; vmes pa donijo zvonovi, petje duhovnika in hiti tiho, pritajeno ihtenje tja čez grobove.
posebnega vladnega komisarja, ki bo imel pra-j vico odstaviti vlado in njene člane po potrebi tudi zapreti. Vsled tega koraka centralne vlade groze socijalisti z izstopom iz vlade, kar ! pomeni konec pooblastilnega zakona, ko s parlamentarnimi sredstvi ne bo mogoče več vladati. Tudi dežele same med seboj se ne prenesejo. Med Bavarsko in Saško so prekinjeni vsi odnošaji tako dolgo, dokler ne izstopi iz vlade komunistična stranka.
Med Bavarsko in centralno vlado je obstojal spor že pred sestavo dr. Stresemanno-vega kabineta, ki se je sedaj dokaj poostril. Komisar Kahr se s cenualno vlado sploh noče pogajati. Bavarska je prevzela bavarski del državne hrambe, dokler se spor s centralno vlado ne poravna, v svojo oblast in imenovala generala Lossowa za vrhovnega komandanta, ki je odredil zaprisego Bavarski. Nekateri oddelki so prisego odklonili in izjavili, da ostanejo zvesti državi tudi v tem za obstoj skrajno opasnem trenutku. Po najnovejših vesteh bo morala tudi bavarska vlada na odredbo centralne vlade odstopiti.
Pri centralni vladi obstojata dve struji: ena za mirno rešitev notranjih snorov. druga — socijalisti — za rešitev z železno roko. So-. so	.vfed.Ljftpni. rok. da izstopijo
iz vlade, ako vlada ne napravi red z oboroženo silo. Pri zadnji konferenci zastopnikov nemških držav je kancler obljubil, da ukine izjemno stanje in dovoli pokrajinam še večje svoboščine. Mogoče bo to zaleglo ali pa tudi ne, ker so strasti že preveč razpaljene.
Na drugi strani se močno širi komunistično gibanje. Pomanjkanje, glad in beda tirajo mase v žrelo komunizma. Sam Trockij, ruski sovjetski komisar, je izjavil, da po njegovem mnenju prišel za nemški proletarijat čas, da se polasti vlade. Največji sovražnik proletarske diktature je brezdvomno Poljska, ki ho-
Mrak je legel na zemljo... Tam gori, kjer počivajo rajni, se zasvetijo lučice na grobovih, lepše kot zvezde na nebu, polne tolažbe za žalostna srca. Bližnji so prihiteli v cerkev, da bi opravili molitve za rainimi. Daljni pa, ki ne morejo ob tej uri z doma. zmolijo doma v družinski sobi vse tri rožne vence za vse pri hiši pomrle... za vse verne duše v vicah. To je večer, ko pomisli gosoodar nazaj na vse one, ki so pred njim gospodarili tukaj, kjer je zdaj njegov dom, njegove misli prehitijo v naglici leta njegovega hiševania. soomni se, da tudi njega in vse pri hiši čaka ista pot kot njegove prednike. Na mizi, okoli katere klečijo, brli blagoslovljena sveča; nekateri jih prižigajo toliko, kolikor so že odnesli mrličev iz hiše, drugi spet toliko, kolikor jih je še pri življenju pri hiši: vsem naj sveti nekoč večna luč, vsi naj se snidejo nekoč pri nebeškem Očetu v večni domovini...
V jutru pa se darujejo za rajne svete maše, ponavljajo se prizori od vče*"4 potem pa odidejo ljudje eden za drugim v svoje domove, drugi nazaj v daljne kraje... Le cerkvica še sameva med tihimi grobovi in izpred okarja se razgrinja glas, poln veselja in tolažbe, tih in nem in vendar tako jasen in razločen, da ga razumejo še rajni v grobovih: Jaz sem Vstajenje in Življenje; kdor veruje v mene, bo živel tudi po smrti.. -
če ustvariti med ruskim in nemškim proletari-jatom nekako jez. Rusija smatra vmešavanje od strani Poljske za napoved vojne. Francija se proti diktaturi proletarijata v Nemčiji ne bo mogla uspešno boriti, ker bi morala tedaj zasesti celo Nemčijo, za kar bi potrebovala 1% milijona vojakov, kar pa presega njene moči. Tako Trockij. Posebno hudi boji s komunisti so se vršili v Hamburgu, Braunschweigu in nekaterih drugih mestih. V Hamburgu so imeli komunisti 100 mrtvih in več ranjenih, in poleg tega še izgube državne hrambe. Krivce sodi posebno vojaško sodišče: eden voditeljev puča je bil obsojen na smrt, več drugih pa z večletnim zaporom.
In v Porurju in Porenju razmere niso dosti boljše. Separatistično gibanje pridobiva na obsegu. Del prebivalstva je proti samostojni renski republiki. Zato se je uprlo in pregnalo iz več mest zopet separatiste, sežigalo njih zastave in se zapletalo v hude boje, ali separatiste podpirajo zasedbene oblasti, da se je proti-upor moral ponesrečiti. Separatistična vlada je proglasila rensko reoubliko in odpotovala v Ženevo, da se predstavi Društvu narodov. Nemška vlada sicer protestira, češ, da je sprememba vladavine mogoča samo v okvirju Nemčije ali Francija pravi, da je .separatistično gibanje izraz večine tamošnjega prebivalstva, in je pripravljena novo vlado celo priznati, ker ji gre pač v račun. Renska republika bi pristopila k latinski novčani uniji in izdala svoj denar, franke.
Centralna vlada noče dati jamstva za stvarne reparacijske dajatve industrijalcem v Porurju. Vsled tega so ustavili rudokopi delo in odpustili skoro vse delavce. Kaj pomeni to za industrijsko Porurje sedaj, ko le vlada 20. t. m. ukinila vsako državno podporo, si vsak sam lahko predstavila.
Na deželi je sedanja vlada izgubila popolnoma svoj ugled. Kmetje izvajajo pasivni odpor in ne dovažajo v mesta nobenih poljskih pridelkov. Vse zaloge so poskrili. V Berlinu je popolno pomanjkanie kruha in moke. Prebivalstva se polašča groza pred zimo in lakoto. Vse upanje se stavi na Ameriko, ki je sklenila poslati v Nemčijo v slučaju lakote cele ladje pšenice po nizki ceni ali celo zastonj.
Po treznem mneniu oolitičnih krogov je pri teh razmerah položai dr. Stresemannove vlade nevzdržljiv. Če se notranjepolitične tež-koče ne odstranijo, misli dr. Stresemann odstopiti. Tedaj ni izključeno, da prevzame vlado nemški proletarijat. Tako daleč so privedli Nemčijo nemški politiki s svojo kljubovalnostjo in oholostjo. Prej se niso mogli vživeti v vlogo premaganca, sedaj se bodo pa morali.
Kmečke napredovalne šole.
V gospodarstvu je Koroška za sosednimi deželami hudo zaostala. Razni so razlogi za to obžalovanja vredno dejstvo. Med nami Slovenci zadene glavna krivda nemške šole, ki otrokom jemljejo vsako veselje do dobrih knjig. Vrhutega je naša dežela siromašna in naši ljudje nimajo denarja, da iti mogli svoje sinove pošiljati v inozemstvo. Domače kmetijske šole se prav nič ne o.-.irajo na naše jezikovne potrebe, in doslej so se v njih mladeniči tudi le preveč odtujevali svojemu poklicu. Ko so šole dovršili so navrdno le odhajali na tuje služit velikemu posestvu. Kmetijske šole
List stane od 1. oktobra do 3i. decembra za :
Avstrijo....... 8000 K
Jugoslavijo ....	25 D
Posamezna številka 800 K
sprejemajo vsako leto tud: ie nekaj sto učencev, kmetov pa je v deželi 2S.0tH:, tako je sploh nemogoče, da bi tudi le en del kmečkih sinov prišel v te šole.
Zato se je sklenilo, po vsi deželi, kjer ni posebnih ovir, kjer je dosti mladeničev in je na razpolago zmožen učitelj, naoraviti kmetijske napredovalne šo’e, ki jih morajo obiskovati 15-, 16- in 17'etr.i fantje. Mladina pride tako tudi v najnevarnejših letih pod varstvo učitelja, da ne bo mogla se udajati pijančevanju in pohajkovanju. Mladina potrebuje v teh letih vzgojo in na to poticbo sc naj napredovalna šola posebno ozira. Opozarjamo naše šolske svete, naj zahtevajo ko se te šole otvarjijo. da se učitelj ozira na slovensko mladino.
Mesca listopadu se bo s tenu šolami pričelo. Na Koroškem se jih let* s otvori 79. v slovenskem delu dežel..* se otvorijo šole v Podkloštru, učencev 22. i:a Diekšah 29, v Debrli vasi 41, na kudu 22, na Brnci 24, v St. Jakobu 24, na LedenOi 23. na Dholici 27. v Medgorjah 25. v Kužek u 20, v Zitari vas* 24, v Štebnu (Žila) 20, na Vratih 22. v Tinjah 29, v Vetrinju 44, v L a'ah 28 in v Orebinju.
m POLITIČNI PREGLED ®
Avstrija.
Nova narodna skuoščina se sestane 20. novembra. Na prvi seji bo sedanja vlada podala ostavko, ki pa bo gotovo zopet ponovno izvo Ijena, ker se je pri zadnjih volitvah izrekla večina prebivalstva naše države za nadaljevanje Seipelnove sanacijske politike.
Kakor že povedano, prošlc volitve parlamentarni položaj niso dosti spremenile. Samo zvezni svet bo dobil vsled zmage meščanskih strank na Koroškem in Štajerskem drugo lice. Doslej so imele meščanske stranke 24 sedežev in predsednika, socijalisti pa tudi 24. Po novih volitvah so dobile mešanske stranke večino: 28 proti 22 socijalistom.
Okrožna volilna oblast za Burgenland je kandidatno listo Bauernbunda razveljavila vsled formalne napake in prisodila vseh 8 kandidatov za državni zbor kršč. soc. in socijalistom: 4:4. Potemtakem pride v narlament 82 kršč. soc., 68 socijalistov in 15 vsenemcev in Bauernbundcev: 97 za Seipelna, 68 proti Sei-{Selnu.
Češka manjšinska stranka je dobila na Dunaju okrog 8000 glasov. Češki socijalisti j?o šli z nemškimi sodrugi in si priborili dva deželno-zborska poslanca (Machàt in Vavrovšek) in 16 okrajnih zastopnikov. Hrvati v Burgenlandu niso dobili nobenega poslanca, ker so nemške stranke Hrvate begale še zadnje dni s tem, da Hrvatska stranka ne kandidira. Večina Hrvatov se vsled tega volitev ni udeležila ali pa oddala svoje glasove drugim strankam. Stranka si je priborila okrog 3000 glasov; začetek je vsekakor dober. Uvaževati je treba tudi, da so imele nasprotne stranke tam — kakor tudi pri nas — dobro preizkušen agitacijski aparat z ogromnimi sredstvi na razpolago, Kjer so priredili Hrvati po en volilni shod, so jih sklicale druge stranke za njimi še po štiri.
Jugoslavija.
Narodna skupščina se je sešla k jesenskemu zasedanju. Za predsednika skupščine je bil izvoljen stari predsednik. Radikali bi zasedanje radi odgodili, ker ne morejo^spraviti skupaj za vladanje potrebno večino. Če hočejo imeti večino, morajo za vsako glasovanje posebej dati malim strankam koncesije na škodo opo-zicijonalnih strank.
Jugosl. javnost še vedno najbolj razburja reško vprašanje. „Times“ piše k temu: Angleški interesi zahtevajo svobodo roškega pristanišča. Bilo bi proti angleškim interesom, ako bi se trgovina mlade jugosl. države, ki ima
velike zmožnosti, zatrla iz političnih razlogov. Istra, ki ima jugosl. prebivalstvo, je izgubila vsak gospodarski napredek, ko je prišla pod italijansko oblast. Pulj je popolnoma mrtev in tudi Reka bi bila uničma, ako pade pod Italije Angleško časopisje predlaga, da bi Reko upravljalo Društvo narodov potom mednarodne ko-m *dje. Italija hoče imet: Reko tudi vsled tega, da bi Istro lažje poitalijančila.
Sedaj se vršijo neposredna pogajanja med Beogradom in Rimom, ki se bodo baje kmalu zaključila. Italija bo dobila Reko, Jugosl. pa Delto in Baroš ter poleg tega še nekaj ozemlja potom mejne poprave. Izguba Reke je za Jugosl. hud udarec.
Krst prestolonaslednika. 21. oktobra je bil v Belgrado slovesno krščen prestolonaslednik. Dobil je ime Peter. 'Boter mu je bil angleški kralj Jurij, ki ga je zastopal vojvoda Albert Vorški. Prestolonaslednik je po kraljevi želji uvrščen v peto četo drugega bataljona 6. pešpolka.
Poroka princa Pavla. Pretekli ponedeljek se je vršila v Beogradu poroka sina kneza Arzena, princa Pavla, z grško princezinjo Olgo. Poroki je prisostvovalo okoli 200 oseb. Navzoči so bili člani jugosl., rumunské in grške dinastije, diplomati, člani vlade in mnogo dostojanstvenikov.
*
Češki varnostni ukrepi ob nemški meji.
Z ozirom na položaj v Nemčiji je češka vlada odredila znatno pojačanje obmejnih straž na nemški meji. Položaj v Nemčiji je dalje prisilil številne češkoslovaške državljane k vrnitvi v domovino. Za begunce brez dovoljnih denarnih sredstev je sklenila vlada zopet urediti nekdanje taborišče v Pardubicah.
Nova nemška nota reparacijski komisiji. Dne 25. oktobra je bila izročena reparacijski komisiji v Parizu nota, v kateri ta naznanja, da je pasivni odpor v Poruhrju ukinjen in da je pripravljena zopet izpolnjevati reparacijske obveznosti, izvirajoč'' "C versaillske mirovne pogodbe. Vendar pa naglaša nemška vlada, da je z ozirom na splošen gospodarski položaj popolnoma nemogoče nadaljevati z dobavami v blagu, kar je že naznanila v svoji noti dne 11. avgusta t. 1. Popolnoma izključeno je, da bi Nemčija v današnjem položaju mogla financirati stvarne dobave. Zato predlaga nemška vlada, naj bi se komisijonelno ugotovila plačilna zmožnost Nemčije.
Nova konferenca. Ameriški predsednik je izrazil željo, da bi se sestavila mednarodna komisija strokovnjakov, ki bi določila plačilno zmožnost Nemčije. Poincaré je odgovoril, da pozdravlja ameriške delegate v komisiji m je pripravljen sodelovati, ako se bo komisija držala mirovnih pogodb. Njegovi pogoji so zelo dalekosežni :	Komisijo strokovnjakov mora
imenovati reparacijska komisija. Ukiniti se mora prej popolnoma pasivni odpor. Strokovnjaki nimajo pravice znižati reparacijsko svoto (132 milijard) odnosno francoski del (26 milijard). Belgija in Italija sta privolili. Vprašanje je, ali ima z ozirom na francoske pogoje taka konferenca sploh kak smisel.
Vojaški odpor na Grškem. V Patrasu, Kol-kidi, Drami in Verlji je izbruhnil vojaški odpor, ki ga vodita generala Leonautopulos in Gargahides. V odporne earniziie so odšle vladine čete, da zaduše gibanje. Vlada je gospodar položaja.
Boji v Tripolitaniji. Italijanske čete so po hudih bojih pri Misurati potolkle upornike in očistile vse ozemlje med Zlitenom in Misureto. Uporniki, ki so imeli 350 mrtvih, so se umaknili proti jugozapadu.
Albanija postane republika. Iz Valone poročajo, da je albanska začasna skupščina razpuščena. Poslanci so odpotovali iz Tirane, da agitirajo za volitve, ki se bodo vršile decembra. V januarju se bo sešel ustavodajni zbor ter sklepal o ustavi in obliki države. Politični krogi zatrjujejo, da se bo Albanija proglasila za republiko, kateri pa ne bo načeljeval predsednik, temveč štirje regenti, voljeni na štiri leta. Dva regenta bosta mohamedanca, dva kristjana.

Težavni notranji položaj Poljske. Poljski ministrski svet je objavil proglas na narod, v katerem povdarja težavni notranji položaj republike. Varšavsko skladišče smodnika je za-palila zlobna roka. Poljska vlada opozarja narod na veliko opasnost, ki ogroža ne samo dobrobit, temveč, tudi obstoj države. Nasilni čin in eksplozija skladišča smodnika kaže dovolj jasno, s kakimi sredstvi se vodi boj proti državi. Število žrtev pri eksploziji znaša 150 mrtvih, množina eksplodiranega smodnika 2000 ton. Ubiti se večinoma vojaki, gre za komunistično zaroto. V Varšavi je bilo aretiranih 147 oseb, večinoma inteligenca. Komunisti prirejajo v mnogih mestih demonstracije. Bati se je, da izbruhne splošna revolucija. Ako bo potrebno, bo vlada za vzdrževanje reda in miru prevzela diktatorska polnomočja.
MI IN ONI
Politika v uradu. Davkoplačevalec je šel na davčni urad Velikovec. Moral je čakati, a za kratkočasje je bilo poskrbljeno. V uradu je visela „Koroska Domovina", in ta list je mož lahko čital, dokler ni prišel na vrsto. Vsem je znano, da „K. D.“ koroške Slovence smrtno sovraži ter divje in nad vse surovo napada.
Bilo je ravno pred volitvami. Toda, ali ni dolžnost uradov, da so nepristranski? Izobešanje „K. D.“ v uradu pa ni nič drugega nego agitacija proti Slovencem.
Republika enakih pravic in dolžnosti."
Mi vsak dan okušamo, da je Avstrija republika enakih dolžnosti, a ne enakih pravic. Kandidat Einheitsliste Amann pa je glasom poročila v „Freie Stimmen" od 19. okt. pravil na volilnem shodu v Beljaku, da je „večina meščanskih strankarjev prav gotovo za ohranitev republike, toda za pravo republiko, v kateri vživajo vsi enake pravice in enake dolžnosti. Kot vzor je govornik imenoval Svico." — Živio! Obeta se nam zlata doba! Amann in njegovi tovariši so prišli do moči. dali nam bodo enake pravice, enakopravni državljani bomo, prosti kakor- 1 v Švici!
B DOMAČE NOVICE II
Blato. (Volitve.) Slišali so se glasovi o naši občini, da bomo pri volitvah nazadovali. Resnica pa je pokazala, da je bila ta bojazen neupravičena. Koroška slovenska stranka je dobila 404 glasov. Einheitsliste 66, socijalde-mokrati pa komaj 41. Ti so pač od zadnjih državnozborskih volitev sem najbolj nazadovali, za celih 51 glasov, mi pa smo napredovali za 31 glasov in imamo sedaj štiripetinsko večino v občini. Udeležba je bila v prvem volilnem okolišu na Homcu slaba, komaj 72%. — izostalo je 90 volilcev — v drugem pri Štefanu, pa prav dobra, 88%. Tu ie dobila Einheitsliste samo 24 glasov. Svojo jezico nad tem porazom si je hotel zastopnik Landbunda v volilni komisiji ohladiti s tem, da je protestiral proti „nepostavni“ obliki naših glasovnic vkljub temu, da je malo nrei došla od okrožne volilne komisije brzojavka, naj se radi mere volilnih listov ne delajo težkoče. S tem se je seveda le temeljito osmešil. — Na volitve so se vse tri stranke marljivo pripravljale. Neizogibni učitelj Messner je strašil okrog po občini. Imel je zelo klavern shod v Vogrčah, Pavlič pa na Blatu. Socijalisti so zborovali dvakrat v Vogrčah. Rudeči agitator Nuk se je veliko trudil, a brez uspeha. Tudi mi smo priredili dva volilna shoda, enega na Blatu, drugega zclq dobro obiskanega dne 14. oktobra v Vogrčah. Ta shod so nam pa motili pijani nemčurski lovci, ki so imeli to nedeljo lov v bližnji gori. Prav posebno se je odlikoval z razgrajanjem pliberški financar in dva krčmarja. S svojo surovostjo pa so osramotili le sami sebe, nam so le koristili. Marsikomu so se odprle oči. Vidi se, kje je prava olika doma. Blaška ‘občina pa je pri teh volitvah zopet pokazala, da je in ostane naša.
Sele. Volitve so se pri nas končale častno za našo slovensko stranko, čeravno so tri nasprotne stranke agitirale z vso močjo. Na je-
sensko žegnanje so priredili shod socialdemokrati, a bil je silno klavern. Osem dni navrh se je pripeljal agitirat za Einheifsliste gosp. Jaka Lučovnik iz Žihpolj kar z avtomobilom. Mislil je, če on priropota z bencinovim smradom, da bo v Selah vse skupaj letelo. Pa oh, pet ljudi je bilo okoli njegove mize in še o teh ne moremo trditi, da bi bili vsi trdno njegovi. K drugi mizi so sedli naši možje in fantje, hvala Bogu, da z mirno krvjo. Našteli so mu nekaj spominov na folksverovce, da je možu sapo zaprlo. Na Zvrh. Kotu je oznanjeval svoj komunistični evangelij slavni Lipejov Pavel iz Bajtiš. In kakšen je bil izid? Socialdemokrati so dobili 39, komunisti 8 ( za dež. zbor 10), Einheitslista 13, mi pa 418 glasov. Pripomniti pa moramo, da so za Einheitslisfo glasovali trije z volivno karto in trije priseljeni graj-ščinski lovci, tako. da so nemške stranke dobile v Selah od domačinov le 7 glasov. Slovenski volivci so se dobro držali in pokazali, da so Sele še vedno slovenske, kakor so bile prej !
Dobrla vas. Za volitve v deželni in državni zbor ni vladalo pri nas veliko zanimanja, vendar pa je bila udeležba pri volitvah jako močna, ker je Einheitliste vozila po sili ljudi k volitvi z avtomobili in vozovi. Še klošterski menih je dal ta dan na rozpolago svojo kočijo in konje, dasi drugače revežem le za bogato plačilo pusti zorati kako njivico. Pred volilnim lokalom so dobrolski magnati, obogateli z denarjem slovenskega kmeta, kar prežali na vsakega volilca in mu še v volilnem lokalu klicali: „Wàhlet Einheitsliste, wàhlet Seipel!“ Ni torej čudno, če so dob'li malo več glasov kot pri prejšnjih volitvah a reči moramo, da prostovoljnih glasov ni bilo dosti več, kot ima Taurer prstov na rokah in nogah.
Bilčovs. (Volitve.) Mirno in brez večjega razburjanja smo Bilčovščani pričakovali dan volitev. In res je ta dan zopet pokazal, da prebivalstvo naše občine obrača hrbet onim, ki sejejo med nami neslogo in sovraštvo, da se naše ljudstvo obrača od onih, ki so pripravljeni za par drobtin, ki padejo z mize celovške gospode, prodati svojo narodnost, ki za hinavski proklon kakega človeka drvijo črez drn in strn za ljudmi, ki so jim naš dobrobit, naše koristi in naše težnje deseta briga. Velika večina občanov naše občine je volila naše može, od katerih edino smemo in moremo upati, da bodo skrbeli za nas, ki bodo na merodajnih mestih tudi zagovarjali naše koristi. Izid volitev je bil sledeči:	Slovenska stranka 254 (prej
232), socijalisti 27 (prej 33), Bauernbund ali Einheitsliste 27 (prej 33) glasov. Torej je naša stranka napredovala za 22 glasov, medtem ko sta nasprotni stranki nazadovali vsaka po 6 glasov. Pohvalo zasluži posebno naše ženstvo. Za slov. stranko je glasovalo 131 žensk, 123 moških, za Einheitsliste 10 žensk, 17 moških, za socije 6 žensk in 21 moških. Lahko smo nad zavednostjo našega ženstva ponosni. Našim izvoljenim poslancem pa kličemo: Živeli naši zagovorniki, ter jih poživljamo, stojte trdno in branite naše pravice!
Gradec. V soboto 13. t. m. so graški Nemci priredili v spomin na plebiscit velik koncert v prid »kulturnemu delu v bivši plebiscitni co-ni“. Glej, glej, kako naše Nemce zanima kultura koroških Slovencev! Ker propada niih mai-ka Germanija, si hočejo dobiti nadomestek na slovenskem Koroškem. (Odklanjamo vašo kulturo! Idite jo širiti raje med vaše brate Nemce, ki so je boìj potrebni, da bo manj analfabetov. Op. ur.)
Riharja vas. (Griža.) Tudi letos se je pojavila pri nas griža prav močno. Pri nekaterih hišah so zboleli vsi od prvega do zadnjega. Smrtni slučaj je bil samo eden, namreč Bran-cejevega lOletna hčerka Marija. Marsikje bi se dala griža preprečiti, ako bi se gledalo bolj na čistočo in bi bolniki ne prihajali preveč z zdravimi v dotiko.
Pustrica nad Grebinjem. Dne 8. t. m. sta praznovala svojo zlato poroko Ferdinand in Valburga Vrhovnik na Dolgi brdi, oba še čvrsta korenjaka. Po cerkveni slovesnosti smo se poveselili z njima v družbi mnogih prijateljev in sorodnikov. Ker je njuna hiša ravno na bivši
demarkacijski črti, sta prestala po prevratu mnogo strahu. Kličemo njima: Bog Vaju ohrani še mnogo let čvrsta in zdrava!
Gorje ob Žili. (Usmiljene Američanke.) Ziljske Američanke so se združile v poseben odbor in nabirale dolarje za ziljske ubožce in sirote. Pred mesci so poslale nabrano svoto — 46 milijonov avstr, kron — g. J. Fina, ki jo je vestno razdelil med uboge Zilane. Nabiralkam se obdarovani tem potom toplo zahvaljujejo.
(EGOSPODARSKI VESTNIKIH
Pripravljanje kislega zelja.
Kislo zelje je v naši domovini splošno priljubljena prikuha. Okusnost kislega zelja je pa odvisna od pravilne priprave. Ce kislo zelje počrni, je dokaz, da sc ni dovolj solilo ir ne takoj po ribanju vtlačilo v kad, oziroma da se je premalo potlačilo in otežilo s kamenjem. Če je shranjeno v pretoplem prostoru, ki ima nad 13 stop. C, postane rado slinavo. Tuj, neprijeten okus pa dobi, ako niso pripomočki kakor ribežen (noži), kad, pokrov in kamenje pred uporabo dovolj skrbno očiščeni. Razen-tega dado obtežilni kamni, ako jih mlečna kislina razjeda, kislemu zelju neprijeten okus. Zato naj se v to svrho apnenca ne uporablja. Pa tudi od zelja samega je odvisen okus kislega zelja. Trde glave poznega zelja so najboljše za pripravljanje trpežnega, okusnega kislega zelja. Čimbolj so zeljnate glave t*de, tembolj so beli in nežni notranji listi, tem boljše je kislo zelje, ako se drugače pravilno pripravi. Tudi se dado trde glave lepše ribati, kakor pa puhle.
Posekanim zeljnatim glavam je obrati zunanje liste, potem jih je za par dni nekje pod streho naložiti na kup in pokriti bodisi z odejami, ali s snažno suho slamo. Vsled tega se kup prične potiti in zelje zoriti. Glave dobe lepo, belo barvo. Ko je to doseženo, je zeljnatim glavam otrebiti vse zelene, nesnažne, gnile in drugače pokvarjene liste. Nato je glave zrezati v polovice in kocene izrezati. Če je pomikač v ribežnu dovolj velik, se puste lahko tudi cele glave, ter se kocenasta sredina izreže z nožem ali z nalašč zato pripravljenim svedrom. Ribanje se vrši s posebno pripravo, ki ji pravimo noži, ponekod pa ribežen. Ti noži naj bodo tako urejeni, da režejo drobno in enakomerno.
Zribano zelje se v večjem škafu zmeša s primerno množino soli in kimine. Soli se lahko tudi pri vlaganju v kad, a zato je treba že dobre vaje. Na 10 kg zribanega zelja se računi okoli K kg soli in 1 dkg kimine. Nekateri vlagajo med posamezne plasti zelja tudi kosce kutin in hrena ter nekoliko brinjevih jagod. Ti dodatki so stvar okusa, neobhodno potrebni pa niso.
Kadi, sodčki ali škafi, ki se rabijo za kislo zelje, je pred uporabo skrbno umiti. Najbolje je, če se jih popreje en teden naoolni vsak dan s svežo vodo, potem pokuha s kropom, kateremu se dodene nekoliko sode in nato zopet izplakne z mrzlo vodo. Na isti način je očistiti pokrov in obtežilni kamen.
Preden se zelje vloži v kad ali slično posodo, je na dnu naložiti snažne zeljnate liste, istotako se jih vlaga med napolnjevanjem kadi ob strani, da ne pride zelje v dotiko z lesom. Enakomerno razloženo ni s soljo dobro premešano, zribano zelje, je plast za plastjo trdno potlačiti s širokim, lesenim težkim batom, tako da stopi vla^a črez. Vendar ne sme biti zelje zmečkano,, ampak samo stisnjeno. Ko je kad približno polna, se položi na vrh čiste zeljnate liste in pokrije s primernimi deskami ali s preluknjanim pokrovom, na katerega je naložiti čisto kamenje v taki množini, da leži zelje prav trdno in da stopi voda kmalu čez pokrov.
Par centimetrov pod zgornjim robom kadi naj bo luknja s cevjo, skozi katero odteka odvišna voda — zeljnica v podstavljeno posodo.
Ako ima prostor, kjer stoji kad z zeljem, 15 stop. C, se prične zelje v kratkem kisati. Po četrtem tednu je navadno dovolj kislo za uživanje. Sedaj je treba nene, ki so se na vrhu nabrale, posneti in kad ob robu nad zeljem, kakor tudi desko, pokrov in kamenje čisto umiti.
Nato je zelje pokriti z v slani vodi ožetim, čistim, platnenim prtem. na katerega pride pokrov in kamenje.
Ako ni stopila voda črez pokrov, oziroma če bi kad izprva kje točila, tedaj je doliti toliko prekuhane in zopet ohlajene slane vode, da stoji črez pokrov. V tem primeru se vzame 3 dkg soli na 1 liter vode. Zeljnata voda mora vedno pokrov pokrivati, sicer se zelje kvari.
Za dobro kisanje je treba primerne toplote v shrambi, nekako 15 stop. C. Ako je prostor prehladen, se segreie na ta način, ako se odoro vrata ob solnčnih dneh. Ko se je zelje že skisalo, je s primernim odpiranjem ponoči shrambo ohladiti kolikor mogoče pod 15 stop. C; vendar se naj na to pazi, da zelje ne zmrzne v kadi preje, ko se ie zadostno skisalo, sicer ne postane dovolj kislo, oziroma okusno in dobi neprijetno bledo barvo. Pri vsakratnem odjemanju je površino zelja vzravnati. Vsak teden enkrat je pa zelje, kad, prt, pokrov in kamenje skrbno umiti.	(Tabor.)
*
Cene zlatih in srebrnih novcev. Od 22.
t. m. dalje veljajo sledeče cene:	enokronski
novec 5500 K, dvekronski 11.000 K, petkronski 28.800 K, engoldinarski 14.700 K, dvagoldinar-ski 29.400.K, desetkronski zlat 131.100 K, dvajsetkronski 262.200 K, stokronski 1,311.000 papirnatih kron.
Pošta podražena. S 1. decembrom se ima zvišati zopet pošta, telefon in telegraf za 70—80%, Vlada hoče pridobiti s tem 230 milijard kron. Navadno pismo bo stalo 1000 K, dopisnica 500, rekomandacija 2000 K, pismo v Jugoslavijo 3000 K, v Italijo 2400 K. Komaj so minule volitve, pa so že začeli podraževati.
Ponarejeni lOO.OOOkronski bankovci, ki so
prišli doslej v roke oblastem, imajo sledeče številke: serija (levo zgoraj) 1210 in 1940, številke bankovca (levo spodaj) 80733 in 30738.
Cene v Berlinu. Žemlja komad 240 milijonov, funt (na Nemškem tehtajo še vedno s funti) sladkorja 1 milijardo, funt mesa 15 milijard, funt masla 21—24 milijard, funt klobas 12—14 milijard, eno jajce 1,2 milijardi, funt sirovega masla 35 milijard mark. Jutri bodo cene mogoče že enkrat tako visoke.
Lesni trg v Jugoslaviji. Postavno slavonska postaja, odnosno postaia Gorski kotar, so zadnje dni notirali: hrastovi hlodi I. 1900 do 2200, II. 1500—1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400—2700, hrastovina za zrcalni rez 3200 do 3800, francoske dožice (1000 komadov) 1500 do 1800, bukovi hlodi I. 300—400, javorjevi hlodi I. 700—800, iasenovi hlodi I. 500—700, brestovi hlodi I. 450—500, mehko tesano blago 370 do 400, mehko žagano blago 600 do 700, brzojavni drogi hrastovi 50—70, železniški pragi hrastovi 60—80, bukovi 40—50, drva za kurjavo bukova L, 1 vagon 2750—3200, II.. 1 vagon 200—2400. mešana 2400—2700, oglje, 1 vagon 10—12 tisoč D.
Dunajski trg. Živina: voli 10.800 do
16.000,	biki 10.700—16.000, krave 10.600 do 14.600, mesne svinje 25—28.500, pitane 26.000 do 28.500, konji 3—10.000 K za kg žive teže. Meso: goveje 16—40.000, telečje 25—38.000, zrezek 38—58.000, svinjsko 28—48.000, prekajeno 30—40.000, ovčje 12—26.000, konjsko
12—22.000, slanina 30—33.000 K za kg. Jajce komad 1750—1950 K. Sirovo maslo 40—66.000, skuta 16—24.000, amerikansko maslo 26.4(0 do
28.000,	jedilno olje 22—28.000, olivno olje
32—44.000 K za kg. Sadje: jabolka 2500 do 6000, hruške 3500—10.000. češplji 3800—4800, grozdje 12—18.000, orehi 10—20.000, sveže fige 14—18.000, brusnice 18—20.000, lešniki 18—22.000, kostanji 10—12.000 K za kg. Z e-1 e n j a v e : krompir 900—1400, zelje 900 do 1200, kislo zelje 3000—3200, hren 15—25.000 K za kg. Žito: pšenica 3400—3500, rž 2675 do 2775, ječmen 2400—2700, koruza 2600—2’30, oves 2000—2100, ajda 2600—2700, proso 2400 do 2500, kaša 4800—5000, fižol 5100—5300, grah 4200—4700, leča 4400—4600 K za kg. M o k a :	zdrob 6400—6500, koruzni zdrob
3800—3900, moka pšenična „0“ 5800—5900, za kuho 5200—5300, krušna 4400—4500, ržena 4100—4200 K; otrobi pšenični 1200—1250, rže-
ni 1100—1150 K za kg. Krfna: sladko senc 130.000—180.000, kislo 100—150.000, detelja 150—202.000, zmešana slama 90—95.000 K za 100 kg.
Borza. Dunaj, 29./X. Dolar 70.560, 10.000 nemških mark 0,80, funt šterling 316,300, francoski frank 4,085, lira 3,150, dinar 817, 10.000 poljskih mark 290, švic. frank 12.520, češka krona 2,062, ogrska 2,55 avstr. kron.
C u r i h, 29./X. Avstr, krona 0,0079, ena milijarda nemških mark 0*07. dinar 6,50. poljska marka 0,0003 cent
Š* RAZNE VESTS m
Kratke vesti. Ko se je govorilo, da bo pripadlo nemško mesto Žombolj Romuniji, so ta-mošnji Nemci prosili beograjsko vlado, da bi ostalo mesto v Jugoslaviji, ker uživajo Nemci v Jugoslaviji več pravic nego Nemci v Romuniji. Da dobi te Nemce, bo žrtvovala vlada več drugih vasi. — Na Angleškem je 1,246,000 brezposelnih. V teku enega tedna se je pomnožilo število za 10.000. — Ob Volgi je ugotovljenih 400.000 slučajev malarije. — Grška vlada je dokončala preiskavo radi umora razmejitvene komisije v Janini. Umor so izvršili Arnavti. — Povodenj je poplavila japonsko mesto Fukruye. Približno 1000 hiš in več tisoč ribiških čolnov je uničenih. Usmrčenih je le 7 oseb. — Nemška marka se na zagrebški borzi ne beleži več. — Nemška državna banka izda bankovce po 500 milijard mark. — V Nemčiji zasluži delavec na uro 3 milijarde mark. — V Berlinu se je vpeljala zopet krušna karta. Hleb kruha stanc 30 milijard mark. — 15. t. m. je bilo pri nas v obtoku za 6155 milijard kron bankovcev. — Vsak dan se natisne v Nemčiji 120.000 bilijonov mark, pa še vedno je pomanjkanje denarja. Izda se tudi nov denar, ki bo vreden Vio dolarja, in poleg tega še zlat denar in rentne
marke, ki jih bo krilo zlato posojilo. — Pri nas se potegnejo 1- do lOOOkronski bankovci po novem letu iz prometa, ker tisk več stane kakor so bankovci vredni. — Na Koroškem vleče 393 brezposelnih podporo.
Za volilni sklad so darovali:
Neimenovan iz Celovca 5000, neimenovan
50.000,	Jak. Mošic, Dobrla vas 10.000, neimenovan iz Lipe 10.000, neimenovan iz Medgorij 5000, neimenovan 50.000, zbirka v Lovankah
51.000,	Hinko 12.000, neimenovan iz Št. Petra 5000, Jos. Laure, Vabnja vas 10.000, Andrej Vasner, Borovlje 5000, Janez Wutej, Gluhi les 5000, zbrano pri Prangarju v Zmotičali
60.000,	Vinko Pečnik, Šmihel nad Pliberkom
20.000,	Šimen Bergman, Glinje 10.000, štiri naročniki na Dholici 18.000, Matija Randl, prošt, dekan, Dobrla vas 5000 K. Darovalcem srčna hvala.
Listnica uredništva.
ABC. Omenjena spisa nismo prejeli. Eden, ki vse zve. Preveč osebno. Turdaniče. Osebnosti. Pišite bolj stvarno in s črnilom.
Krznarsko robo kupite najbolje pri
Franju Rogina
krznarski mojster na
Dunaju, IX., Liechtensteinstr. 18
Kupujem vse količine sirovih kož : lisičje, kunične, zajčje itd. po dnevnih tržnih cenah.
Zamenjam otrto laneno in konopno predivo
za različne prtenine.
PRODAJAM NA DEBELO IN DROBNO:
Novo idealno sladilno sredstvo Kandisei, 200 tabi, à K 3600 Saharin, 300 „ „ K 1900 „	100 „ „ K 680
Saharin, 5 g krist. „ K 1700 „	10 g „ „ K 3400
111	„	50 g „ „ K 16650
Za trgovce in večje odjemalce znižane cene. — Zahtevajte brezplačno cenik in vzorce!
Franc Mory, Šmihel pri Pliberku 24

Narodna čitalnica v Glinjah priredi v nedeljo dne 11. novembra v dvorani „pri Cingelcu" v Glinjah burko s petjem v treh dejanjih
Noč uniforme.
SCS53
Začetek točno ob 3. uri popoldne. Igra se vrši ob vsakem vremenu. 61SŠ53
Vabljeni ste vsi, ki se hočete pošteno nasmejati.	Odbor.
112


SLAWENS8CA BANKA D. D
(SLAVISCHE BANK A. G.)
na Knmči/oml	ustalitve	avstrijske krone si prizadeva vsak, ki ima doma
OlUVCItLCIII Ilei IVUlUòKCIII. preveč denarja na razpolago, da ga z lepim dobičkom naloži v kak denarni zavod. — Izven češkega ima v Avstriji samo nai jugoslovanski zavod „Slavenska banka d. d. v Zagrebu” svojo podružnico na Dunaju.
Naš jugoslovanski zavod ima: Din. 50,000.000.— delniške glavnice, to je preko 40 miljard avstr, kron.
Din. 12,000.000.— rezerve ali preko 10 miljard avstrijskih kron.
Din. 125,000.000.— vlog ali preko 100 miljard avstrijskih kron.
Žirom Jugoslavije ima naš jugoslovanski zavod okoli 20 podružnic in v inozemstvu podružnico na Dunaju in v Ameriki. — Ravnateljstvo omenjenega zavoda poživlja Slovence na Koroškem, da poverjajo našemu zavodu svoje denarne posle in vlagajo pri njem svoje prihranke, ker si bo naš zavod prizadeval, dati svojim sonarodnjakom večje ugodnosti in na vloge višje odstotke, kakor jih morejo pričakovati od nemških zavodov, kijih samo izkoriščajo. Zato sije naš jugoslovanski zavod stavil za nalogo, skrbeti v prvi vrsti za dobrobit naših ljudi, ki
na Dunaju, I,
se nahajajo izven svoje domovine. Sedež podružnice je
člugustinerstrasse štev. 8.
102

?5;6.6.6:6;6,G.6.6.6.G.&,6.6.66.6:6(3'6.6:G.ó:6.6:6:66.6.6,6.6:6:6.6:6.(->:6.6.&.6.6.6.6.6.6.6,G,6;6.6:g:6;g:G.i^
:^iaiaaaaiaaiiiaaaaaiaaaaaaaaaaiiaiaiiiiiiiBHHiaaiaiaK^
k^KiinaffSRNigraiTRlrefaiTsi	PìTTiTìtM^
^^■AÉaBÉBBBiÉiÉÉlBifiÉiÉlSftliÉfiuÉélEMfiÉìliÉiÉlriÉHBÉiÉMB J
m	___ ì:-.;:ZIÌjB-a^-!1Ma..XuìK..ì g •.-•-•J friRu <, u-? « ì Wt • » 'fč '»Tit ■ :	wwraiWIrrTri
se bavi z ▼semi Spedicijskimi In komisijskimi posli, kakor tudi s posredovanjem za nakup in prodajo.
Neposredna zveza z vsemi večjimi mesti v Jugoslaviji.
Vsak teden dva posebna vlaka v Jugoslavijo.

Lastnik : Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdplatežj in odgovorni urednik : Žinkovsk? Josip, typograf, Dana], X., Etten-
reictigasse 9. — Tiska Li d o va tiskarna (Aut. MafthAt in družba), Dunaj, V„ Margaretenplatz 7.