Šli v. 18 (Tik. račufl s p sito. -. C. cen la Posta) V Trsta, pBttH 30. aprila 1926. Leli IV. :: Izhaja vsak potek dopoldne. Naslov: TRST - TR IESTE CASELLA CENTRO 37 '• ali pa: Via Imbriani 9/111. :: «0«------------- Izdaja: konsorci) MALEGA LISTA MALI TBCMUC ZA NOVKS .o Lik |^» ijlLBJSKO LJUBLJANA Stane: ena številka 25 stotink. ... Eno leto 10 lir ... ... Pel leta 5 lir ... ... Četrt lota 3 lire ... ele leto 20 lir IVAN PREŠEL ^TV^i Petek, 30. aprila: Katarina Sijenska, Darijan. — Soliata, 1. maja. Filip in Jakob, apostola. — Nedelja, 2.: Atanazij. — Ponedeljek, 3.: Najdba sv. križa. — To-'r*. 4.: Florijan (Cvetko), Monika). — Sreda, 5.: Pij, Irenej, Angel. — Četrtek, *•: Juditai. — Petek, 7.: Stanislav, škof; Gi*ela. MALE NOVICE Vesel pojav. Nabiranje članov za istrsko Mohorjevo družbo je imelo letos prav lepe uspe-V neki župniji, kjer jih je bilo lani H oglasilo se jih jo lotos kar 128. Pa sPlah je povsod število članov narastlo. Smrtna kosa. Dne IG. aprila je umrl v Muntrilju v Istri vpokojeni župnik Josip Bastijanid ’ 5l. lotu starosti. Od enajstorice hrvaških duhovnikov poreške škofije ostalo ith j© torej samo še deset. Kaj bo ? Corkvenim oskrbništvoin tržaške škofij*. Vprašanje od bivše; Avstrijo rekvirira-Hih zvonov še sedaj ni rešeno. Ker ima ‘i‘iška Straža« dne 23. aprila. Kdor jih želi črtati cele, naj piše po dotično številko Straže. Naslov: »Goriška Straža«, Gorica, Gorizia - Via Mameli 5. (Priloži znamko za 40 stotink). Svojo objavo zaključuje poslanec Besednjak ta ko-le: »Prepričan sem pa, da pride čas, ko bo volja ljudstva premagala vse zapreke in si bodo množice znale izvojevatl Narodni svet proti posameznikom, ki ga ovirajo«. Kako fe s Amerika in Italija. V ameriškem senatu so se že dolgo časa ravsali, ali naj se podpiše ali ne podpiše pogodba z Italijo za plačevanje dolga. Slednjič je zmagala vladna stranka in pogodba je dobila potrjenje od večine senata, kakor je to po ameriški postavi potrebno, da bo res veljavna. Italija je s tem dosegla političen in gospodarski uspeh, kajti priznati je treba, da so Ame-rikanci veliko odpustili. Računajo, da je odpuščenih 80 odstotkov im bo Italija plačevalo samo 20% celega dolga. Tudi Francozi so se baje že pogodili z Ameriko glede svojega dolga. Njihov dolg je večji. Pa ker so tudi močnejši in bogatejši, jim je baje Amerika odpustila samo polovico ali 50% dolga. Pa se bodo vseeno močno potili, predino bo ves denar skupaj. Za kolonije. «Kolonije» so, kadar je govor o veliki politiki, ozemlja v tujih delih sveta, katerim gospodarijo Evropejci. Največ kolonij ima Anglija, katera ima Indijo, Avstralijo in Kanado ter poleg teh še polno «drobiža» vsake velikosti. Druga kolo-nijalna država je Francija Ona ima Tunizijo, Alžirijo, vso puščavo Saharo in vojsko za Maroko, vojsko tudi za Sirijo. Ima tudi otok Madagaskar, ki je sam tako velik kakor cela Francija doma. Poleg afriških posestev pa ima Francija še Anam v zadnji Indiji in mnogo otoškega drobiža ter primorskih mest. Rusija ima za svojo kolonijo velikanske prostore v Sibiriji, se meša v kitajske zadeve in stega roke na angleško Indijo. Italija kot velesila ima razmeroma malo kolonij. Ima v Afriki troje ločenih o-zemelj: Tripolitanijo ob Sredozemeljskem morju, Eritrejo ob Rdečem morju in Somalijo, katera leži ob valovih Indijskega oceana. Kaj pa Nemec ? Oni je imel pred vojno veliko posesti zlasti v Afriki. Med vojno je vse to Anglija zasedla «v imenu zaveznikov«. Po vojni so plen tako delih, da je Anglež obdržal zase, kar je hotel imeti, di-ugo je dal Francozu in odrajtal Italijo z lepimi obljubami. Za majhen košček, deželo Džuba, se je morala Italija do lanskega 1 leta prepirati in rvati z Angleži. Nemške kolonije so si zavezniki razdelili v jerobstvo ali «mandat». Sedaj torej tudi Italiji zahteva zase kak »mandat« ali jerobstvo nad kakšnim, boljšim kosom nekdaj nemških kolonij. Sicer pa tudi Nemčija sama zahteva nazaj vsaj en- del bivše kolonijalne posesti, češ da drugače ne bo mogla živeti. Zdi se tudi, da sta Italija in Nemčija v dogovoru, da bi dobili vsaka nekaj, Angležem je nekam težko, da bi kaj odstopili, še bolj zapeti so Francozi1. Toda če bosta Nemčija im Italija držali trdno skupaj, se bo vendar nekaj izbilo. POLITIKA V JUGOSLAVIJI. Radič se kesa. Zadnjič smo poročali, kako je ministrski predsednik Uzulnovič »pravil Radiča iz vlade in napravil razdor med njegovimi po-slanci. Radiču je bilo takoj žal, da je spet enkrat preveč govoril in začel je brž nazaj porivati. Sklical jo v Zagreb sejo vseh poslancev in strankinih odbornikov. Pokazalo se je, da je velikanska večina poslancev ostala zvesta Štefanu. Izdajalca Nikič in Šuperina sta obdržala v novem klubu le osem glav, a-ko štejeta tudi sebe vmes. Zbor v Zagrebu je odpustil Radiču vse napako in mu dal prosto roko maj dela politiko, kakor sam za bolje spozna. Usmiljena srca. Radikalci so prišli do spoznanj a,da z Nikičem in šuperiino ne bo nič profita. Vladi nedostaja večine. Vrhu tega je še ta nevarnost, da se napravi razkol v ra-dikalskem klubu samem itn potem bi še več manjkalo do večine. Brez večino pa vlada ne more biti. Pašičeva stranka pa me zapusti vladnih klopi za nobeno ceno. Da zamere j o tedaj radikalca ostati na vladi, so prisiljeni vzeti zopet Radičevo stranko v svojo milost. Brž ko so videli, da Hrvatje ne zapuste Radiča, so se začeli radikalci z njim pogajati. Stavili so le ta bistveni pogoj, da Stotom sam ne bo minister. On se je na to udal, le toliko je zahteval, da tudi Nikič im Šuperina izgineta iz vlade. V ti reči pa radikalci ne popuste radi, zato nova kupčija še ni prav dodobra sklenjena. Pašič lm Jovanovič. Radikalna stranka je imela navrno ta čas hude dneve. V očitnem sporo sto me lasala najodličnejša prvaka stranke : Nikola Pašič im Ljuba Jovanovič. Ta poslednji je v državnih rečeh bolj spravljiv in »previden, dočim je Pašič nepoboljšljiv centralist, ki ne krene za las od svojo staromodne državne politike. Drugi razlog spora pa so nečedne kupčije in milijoni Pašičevega simn Jovanovič je bil začel pomalem to perilo razvešati in prišle so na dan hude reči. Pisali smo že o tem da Pašičev sin Rade dolguje na davkih 30 milijonov. Govori se potem o veliki slepariji, katero je naredila neka petrolejska družba, katera je varala državo menda tudi za okroglo 30 milijonov. Poleg teh velikih mešefarij prihajajo na dan celi registri majhnih goljufij in tatvin na škodo državno blagajne. Jovanovič je očital Pašiču, da. vse take reči do1-pušča, ker nima srca, da bi svoje otrok* okrcal po dolgih prstih in ker je vedno obdan od hinavskih prilizovalcev, ki nri prikrivajo resnico in ga šumtaja proti poštenim ljudem. Pašič sam pa da je prestar, da bi še mogel uspešno .vladati državo v novih razmerah. Marš ven. Na take očitke je Pašič sklical na sejo širši glavni odbor stranke. Na seji je dolgo govoril o svojih zaslugah za državo, pozneje pa je bral levite svojemu tekmecu Jovanoviču. Zahteval je, naj bo Jovanovič izključen iz stranke ter ga j* kar podil ven. Jovanovič se je sicer zagovarjal, a je propadel. Stranka je glasovala proti njemu. Le ena tretjina odbornikov se je [vzdrževala glasovanja). Tako je Jovanovič izključen, kakor nekoč Protič, pozneje Nastas Petrovič. Pa-šiča ho zmagala samo smrt, ki je pa še daleč, kajti on pravi, da so vsa) moški i» njegovega sorodstva dočakali 100 let. On je namreč doma ma bolgarski meji in Bolgari so znani kot sivi očaki, ki umirajo le zaradi splošne postave, ne pa zaradi bolezni ali nervoze. Naia polta. Št. 82. Pravico, delati prošnjo, imate gotovo. Če boste kaj dosegli, pa ne moremo naprej napovedati. Ako ste doslej imeli pravico do drv ali listja ali paše ali kaj takega, vam po zakonu čisto gotovo ostane, a priglasiti jo morate. Prošnjo napravite, kakor veste; glavno je, da se priglasite v zakonitem roku do 6. junija. A. Cek, Cleveland. Naročnine nismo prejeli. Sch. J. Proti odpovedi stanovanja a« pritožite na županstvu ali na podprefek-turi. Pred 1. julija Vas na noben način ne more vreči ven, ako redno plačujete, potlej pa tudi ne brez pravilne odpovedi. Darovi za „Mali List“. Neimenovan 1 L. Fr. gVara za bodrilo 10 L. N. N. 5 L. N. N. 1 L. Vsem Bog plačaj. r 53GE SESE Zobozdravnik dr. D. Sardoč Spacijallst so ustno In sobno bolosni porlokcljonlron na dunajski kliniki ordinlra V Trstu vla H. R. Imbrlanl 16, I. (ProJ vla S. Glovonnl) V od 9-12 In od 3 Sever A C= TRST Via Machiavelli, 20 prodaja ■•mena krmilne pese kakor tudi vaa draga krmilna, zelenjadna ter cvet' ■emena, garantirana, čiata, prv#Tr»tn»* po konkurenčnih c«nah. UCm Kai ran zdaiala piialn OB 25-LETNICI »ČITALNICE« NA PONIKVAH. Danes je društvo za primorske Slovence, tako važen činitelj, da je naša dolžnost, da spregovorimo ob priliki »srebrnega jubileja* «Čitalnice» na Ponikvah, nekoliko obširneje. Kakor so videli ustanovitelji društva Prod 25 leti, potrebo ustanavljanja »Čitalnic«, tako danes občutimo še silnejšo potrebo po takih društvih. Tedaj so bila društva bolj za zabavo, danes pa za izo hr&zbo. Danes se bodo morala naša društva spremeniti v nekake učilnice za mladi naraščaj, ko izginja iz naših šol me-t»rnd jezik. Naša društva bodo morala to nadomestiti, kar nam j« šola vsela. Zato Pa bi se morala ne le mladina, tudi starejši sprijazniti z društvom in pri njem sodelovati. Ker smo se namenili na, tem mestu pipeti o jubileju, naj preidemo k stvari. Leta 1901. se jo nekaj mož in fantov zbralo skupaj in ustanovili so »Čitalnico*. Od prvega ustan. odbora, danes živita, samo še dva: Jakob Spik (p. d. Hribar) ni Miroslav Logar, učitelj v Soči. Obeh so društvo s hvaležnostjo spominja. Gorečnost prvega odbora, je še danes občudovanja vredna, le žal, da tokrat .ljudje še niso pojmovali pomena in namena prosvetnih društev. Clai so bili ponosni na svojo ^čitalnico«, a ta jim je nudila le časopise in takrat običajni ples. Nekako v desetem letu obstoja «Citalnica» sta vpeljala v društvo takrat službujoča učitelja ®Ogataj in Komel (ki ju tudi že krije bladna zemlja) petje in dramatiko. Z vne-nia so se člani oprijeli obojega in leta 1913, je nastopila «Citalnica» s svojim zbor-om in e igro na odru. Kot drugod1, tako že svetovna vojna u-stavila dolovanje v društvu. In tako je društvo spalo vse do leta 1922. Lota 1922. se je društvo obnovilo, in osnovalo knjižnico in to oboje a prizadevanjem proč. g. vikarja Bole-ta, sedaj dekana v Kanalu, in s sodelovanjem takratno učiteljice gdč. Kenda. Knjižnica danes izvrstno deluje, malo-kje so toliko čita, in šteje okrog 300 raznovrstnih knjig. «Čitalniea» je k obnovitvijo nastopila novo, resno pot za izobrazbo svojih članov, katerih število danes znaša nad 70. Čitalnica jo v teh letih mnogo storila Za pravo omliko, napredek in izobrazbo. Dosobno zaznamujemo lepe prireditve, zabavno večere, predavanja in delovanje knjižnice. Priredila je pa tudi več lepih izletov na našo gorske velikane. Tako je prav; naše članstvo moramo seznanjati z lepotami domačije. Svoj jubilej je «Čitalnica» slovesno Proslavljala na preteklo «Belo» nedeljo. Ker se je pevski zbor razpršil na vse vetrove, je »Čitalnica za sodelovanje povabila iz Gorice aGodbeni krožek«. Le-ta je igral že pri sv. maši g. dekana Bele-ta, ki je prišel pogledat svoje bivše duhov-Ijane, zlasti čitaLničarje. Med sv. mašo »e je društvo in duhovnija posvetila presvetemu Srcu. Takoj po maši je v slavnostno okrašenem društvu pozdravil v i-nienu Prosvetne Zveze g. zvezni tajnik prof. Terčelj, ter izročil društvu častno diplomo. Popoldne pa so mladi igralci nastopili da odru. Godba «krožka» je tudi igrala na odru in mod odmorom. Nad 400 udeležencev so je zbralo z vseh strani. Igrali So kmečko igro «Uiitkarji» in za nameček lepo burko. Ako upoštevamo, da so skoraj vsi igralci prvič na odru, moramo Priznati, da so povsem dobro pogodili 8vojo vloge. Brez kritike pa ne igrajo niti hiestni igralci. Cela slovesnost je izpadla prav lepo, dasi jo za zaključek slavnostnega dne bil v bližnji gostilni ples. Vsaj ta dan bi bil lahko odpadel, pa kaj hočemo, gostilničarji pač molzejo tedaj, kadar iimajo zato ugodnost. Zato pa društva, tembolj na- povejte boj vsem slabim izrastkom in razvadam, svoje delo za izobrazbo pa podvojite, kei; časi so resni. Ti pa draga «slavljenka», delaj, raze v i-taj se v ponos članom, mladini v napredek, narodu v korist, naprej neustrašeno in krepko, da boš praznovala v še večjem sijaju svoj zlati jubilej. N. Ivanov. S KATIN ARE (Zakasnelo). Dolgo smo se že veselili dneva, ko dobimo nove zvonove. Spoznali smo, da nam jih vlada ne bo dala in tudi ni upanja, da bi jih dala, pa smo začeli na vzpodbudo g. župnega upravitelja sami nabirati prispevke. Na oljčno nedeljo morajo biti na KatLrmri — smo rekli. In res so bili. Teden pred oljčno nedeljo se je vse pripravljalo na to slovesnost. Dekleta so poskrbela za cvetje in okrasje vozov in zvonov. Šolski otroci so pletli vence, fantje postavili slavoloke, možje in žene so pomagale. To je bilo živahno tiste dni. Slednjič je prišla oljčna sobota. Ob 5. uri popoldne so pripeljali na dveh prav lepo okinčanih vozovih naša nova zvonova. Mali zvon pokrit ves z belim cvetjem je peljalo par krasnih belih konj, veliki zvon ves v rožastih nageljnih pa dva para rjavih konj. Vozova so spremljale ob straneh dekleta in žene v narodnih nošah. Velika množica ljudstva je čakala zvonova pri Lovcu. Ko sta prispela vozova, je zaigrala godba združenih društev. Sprejel je nove zvonove g. župni upravitelj s starešinami, strežniki in šolsko mladino. Cerkveni pevci so zape- li «Ko dan se zaznava«, nakar se je sprevod začel pomikati ob igranju godbe in streljanju min v kamnolomu nad Kati-naro. Na oljčno nedeljo popoldne pa je blagoslovil zvonova monsinjor Slavec ob asistenci dekana Zinka, g. Škabarja in župnega upravitelja Leilerja. Itumovali so zvonovoma: enemu znana narodna dvojica Gradišar od Sv. Ivana, žal, da g. Gradiš ar vsled bolezni ni mogel osebno kumovati, zastopal ga je njegov prijatelj g. Jakob Kavčič iz Ljubljane; drugemu pa so kumovali domačini iz posameznih frakcij župnije in sicer za KatinarobLo-njer gdč. Irma Čok, učiteljica in g. Karlo čok iz Lonjera št. 53, za Rocol gospa Marija Kocman r. Slamič, sestra monsgr. dr. Slamiča, za sv. Mar. Magdaleno gdč. Pepca Cerkvemič in g. Ivan Furlani, Pred blagoslovom je imel msgr. Slavec pred cerkvijo krasen govor o pomenu zvonov. Dasi je bilo vreme neugodno, vendar je prisostvovala slovesnosti velika množica ljudstva, Toliko ljudstva na Katinari že dolgo ni bilo. Po blagoslovu je bila v župnišču botrinja, ki se je vršila nad vse domače in prisrčno. Sploh so oba dni potekla slovesnost v naj lepšem redu. Povsod je vladal mir in resnost. Ne bi bilo prav, da bi se ob tej priliki ne spomnili tistih, ki so za tem lepšo svečanost pokazali svojo požrtvovalnost. Zahvaliti se moramo botrom, ki so kumovali zvonovoma, dekletom in ženam, možem, ki so pomagali, kjer je bilo treba, fantom za slavoloke, voznikom, ki so brezplačno pripeljali zvonove, zidarjem, ki so rav-notako brezplačno žrtvovali dva dni, da so pripravili vse potrebno v zvoniku in spravili zvonova na mesto, pevcem za petje in godcem za godbo. Naj vam bo izrečeno naše priznanje in najtoplejša zahvala ! V ponedeljek sta bila zvonova že na mestu, zvoniti pa sta začela šele na Veliko soboto pri »Gloriji«. Kako težko smo čakali velike sobote ! Jutranja služba božja se je vršila tiho. Ko je pa zapel maš-nik «Glorijo», so se orgije in zvončki v cerkvi oglasili za par trenutkov, nakar je nastala tišina v cerkvi. Tedaj pa zadoni glas velikega zvona in za njim se oglasita še druga dva. Bilo je res ganljivo in ni čudo, če so so komu pojavilo v očeh solze. Zvečer so pri procesiji prav prijetno pritrkavali in na Veliko nedeljo in ponedeljek se jih kar nismo mogli na- slušati. Tako lepo že dolgo nismo uživali praznikov. Oba nova zvonova imata lepe glasove in se ujemata z glasom starega zvona. Veliki zvon tehta 1342.50, manjši pa 398 kg. Tudi zunanje sta prav čedno izdelana. Moramo izreči priznanje tvrdki La-pagna pri Sv. Ivanu, ki se je v resnici potrudila, da nam vsestransko ustreže. NABREŽINA. Prejšnji petek se je pri podjetju «Cava Romana« zgodila smrtna nesreča. Ivan Pertot, 24 leten, je šel na dvigalo (žerjav), s katerim se dviga kamenje iz jame. Po nesreči se je dotaknil električnih žic in električni tok ga je usmrtil na mestu. Skušali so ga a umetnim dihanjem spraviti k zavesti, prišel je tudi zdravnik, a bilo je prepozno. Nesreča se je zgodila okoli 5. ure popoldne. Potem so ga morali pustiti celo noč na dvigalu in šele, ko je komisija izvršila o-gled, so ga smeli prenesti domov. V nedeljo ob štirih popoldne je bil pogreb ob veliki udeležbi ljudstva. Sprevod je bil dolg približno od domače hiše gor do ovinka pri Tomažu Grudnu. Nosili so 8 vencev, katerih 4 je dalo podjetje «Cava Romana«; enega, menda najlepšega so darovali fantje, enega dekleta. Pevski zbor je zapel na domu «Vigred», v cerkvi «Blagor mu«, na grobu pa «Nad zvezdami«. Godba je igrala izbrane komade, izmed katerih se odlikuje Pahorjeva «Rodoljubu». Petje je vodil g. Avgust Tanče, godbo pa g. Josip Devetak. Bil je impozanten pogreb, s katerim so Nabrežinci pokazali svoje sočustvovanje z nesrečno družino. (Pograjati pa moram, da občinstvo v sprevodu ne gre v vrstah po 4 in 4, ampak vse zmešano kakor ovce. Naj bi se tega odvadili). Pohvalno moram omeniti še g. Villa Santa, ki' se je v imenu podjetja v ganljivih besedah poslovil od rajnika; žal da niso vsi razumeli. Ti pa, dragi Ninčko, počivaj v Bogu, ki naj Ti bo milostljiv sodnik ! P OD STENJE pri Bistrici. Bubnič Anton, posestnik ia Podstenj št. 8, je bil zaposlen na postaji Tmovo-Bistrica pri lesnem veletrgovcu Viktorju Tomšiču. Dne 23. aprila se je med dolom spotaknil in padel. Veliko drvo mu je padlo na roko ter mu jo zlomilo. Drugi dan je moral takoj v reško bolnišnico. Želimo, da bi kmalu okreval. KOBJEGLAVA. Tukajšnje «Prosvetno društvo« priredi na Binkoštad ponedeljek dne 24. maja veselico z bogatim vzporedom. Tem potom prosimo sosednja društva, naj bi to vpo-števala s tem, da ne bi ta dan imela nd-kakih prireditev. Natančen vspored naše veselice objavimo pravočasno. Sv. KRIŽ pri Trstu. Letos je 1600 let, odkar jo cesarica sv. Helena našla sv. križ Jezusov. Ker je tukajšnja župna cerkev posvečena najdenju sv. Križa, zato se bo ta stoletnica pri nas praznovala z izredno slovesnostjo. V pondeljek 3. maja bo zjutraj slovesna sv. maša, zvečer pa okolo 7. ure slavnostna procesija s svetinjo sv. križa. Po končani procesiji bodo zažgali u-metaine ognje, katere je daroval neki Križancem zelo naklonjen dobrotnik. Tržačani, ki bi hoteli videti to slavnost, morejo porabiti vlak, ki gre iz Trsta ob 6.15 zvečer in se morejo že vrniti isti večer z večernimi vlaki ob 10.30 in 10.45. MEREČE pri Bistrici. Dragi «Mali list« ! Oprosttd slabi pisavi, ker imam trdo kmečko roko. Vendar se želim oglasiti. Najprej moram pohvaliti dekleta iz Marijine družbe, ki so imele na 18. aprila igro. Za 2. maja so napovedale še dve igri. Čast gre še posebej podstenjski učiteljici, ki jih je učila in dobro naučila. — Fantje pa tudi niso odzadaj. Iz naše vasi se jih je 7 vpisalo v mladeniško Marijino družbo v Trnovem. Da bi le pogumno vztrajali na dobri potil (Nadaljevanje dopisov u IV. str.) Po čem je lira? Dne 28. aprila si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 43.50 L. za 100 č. kren — 73.50 L. za 16* fr. frankov 83.25 L. za 100 šilingov — 347.— L. za 1 dolar — 24.70 L. za 1 funt — 121.— L. Zskszdravnlškl amliulatorll TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12. ur® In od 15. do 19 ure Ljudske cene. V Narodnem domu v Podgradu se pije dobro in ceneno istrsko vino prve vrste po L. 3.60 in 4 L. liter. Prvovrstni »vermut« po L. 8., »maršala* po L. 10.. Na debelo iz gostilne na dom: vino od 5 litrov naprej k L. 2.71 vermut » » » » » » 1.79 maršala » » » » » » 7.—■ TkltT- -tltor Predno prodaš te kože: Kun, lisic, vider, divjih koz in truge divjačine, kakor tudi domačih Živah, vprašajte za ceno. Franc Stres, Kobarid Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni hnti konkurence. OE Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11*12 in od 3*4. GORICA, v. MameJi (v. Scuole) 5. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST - Capo S. giaciio St. S ZLATO kupuje v vsaki množini po Jnajvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. jE acas Prvi in edini slovenski« urar in zlatar v GORICI Gosposka ulloa 19 Priporoi* svojo vollko zalogo vtoh vrot or, zlatilo* In srebrnine, ve* po nizkih oenoh. Jte aelCnPE ehS UlllllllllllltlllllilllltNtUINIIIIIIIIIIIMIIIIIIMlIlMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIU 1 Dr. R. Zaletel I = s = Zdravnik za kirurške in ženske = i = H bolezni, sprejema od 8-12 ure § = dop. in od 2-4 ure popoldne v Kozleku, II. Bistrica miHmiiiiiuiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiii Občina Materija V smislu sejnega sklepa z dne 27. dec. 1924. potrjenega po pristojnih oblasteh, ustanavlja se v Materiji začenši z majem 1926. - mesečni semenj za živino in lruge predmete in sicer na 14. vsakega meseca. Ako pride ta dan na praznik, tedaj so semenj vrši naslednji delavni dan. Zupan : RIHARD bar. KARENZL « MALI LIST RODIK. Lepe spomladanske dneve smo doča kali, kateri so nam prinesli veliko dela na polju, na travnikih in v gozdu. Pa de io je nam kratkočasno, ker smo trdi kot skala. Manj so nam všeč vsakovrstni iz tirjevalci, ki edien drugemu vrata drže Prišli so pretekli mesec neke zastanke tiirjat ter nam še zraven naložili globo Pa tudi ta nadloga nas ne bo potlačila Začeli smo misliti, kako bi si izboljšali svoj položaj. Sklenili smo se poprijeti večjo vnemo ovčjereje; nekateri so že ovce imeli, drugi so jih sedaj nabavili. Dobili smo skrbnega pastirja, kateri si prizadeva za živino in še druge spodbuja. Je pa žal tudi nekaj zagrizencev v vasi kateri bi radi pogoltnili kar cele gozde in ker jim mi branimo, pa hočejo oni nam zabraniti živino. Pa se bo že tudi ta stvar razčistila o pravem času. Vaščan. BORŠT. Piše nam kmečki fant z dnem 21. a-prila: Bilo je neki večer sredi tega ted na, ko sem se vračal s štirimi drugimi fanti nič hudega sluteč skozi Boršt. Spremili smo namreč nekega tovariša, ki je odhajal k vojakom. Pri gostilničarju Petarosiu, po domače «Pri Leni« smo spili par litrov vina in se tako malo korajžni vračali proti domu. Naenkrat se j« vsulo za nami kamenje kakor toča, ne vem odkod; k sireči ni zadelo nikogar. Pomislite malo: oko bi recimo prišlo pet ljudi iz kakega dragega kraja (mestni ljudje hodijo vsako nedeljo po naših vaseh) in bi takole v temi začelo leteti nanje kamenje, le kaj bi o nas govorili! Pa še domač človek ni varen. Vprašam do-tične, ali žive z glavo v Žaklju? Zaenkrat naj bo; drugič si bomo bolj natanko o-gledali tiste «mi smo mi». S SOI J E pri Bistrici. Na velikonočni ponedeljek o petih je začelo goreti pri Alojziju Kovačiču. Zgorel je hlev, lopa in skoraj vse orodje. Ker je bil praznik, so bili k sreči ljudje pri rokah. Sreča je tudi, da ni pihalo. Na pomoč so prihiteli ljudje iz bližnjih vasi. Zahvaljujemo se vsem za izkazano pomoč, domačinom in tujcem, posebej še dekletom s Prema, ker so tako hitele nositi vodo. Le nekatere s «prtošelnii» so se bale ognja. Drugo jo vse ponavadi. Za Božič, za pust in tudi zdaj smo brez plesa ostali zdravi in brez norčij korajžni. Tudi ena poroka je bila v vasi in tako je vse prav. Pozdrav Mihcu in Jakcu. VREME. PRIJATELJU JOJEKOTU ZLOBCU V SLOVO. Dragi I Ne najdem izrazov, e katerimi bi Ti razkril svojo srčno bol. Ko sem Tebe izgu bil, mislim, da sem izgubil pol življenja. Dragi Jožko ! Usoda je hotela, da sva oba V nedeljo 18. aprila smo imeli v naši isti dan rojena. Pred več leti sva skupaj iari pomenljivo slavnost. Blagoslovljen j vložila prošnji za državno službo. Tebi je je bil kip presv. Srca Jezusovega in ob ! bila prošnja ugodno rešena, meni pa od-njem slovesna posvetitev cele fare. Nato 1 bita. Tako sva bila tri leta daleč vsakse- Iz DOLINE. Dne 25. aprila se je vršila v Dolini blagoslovitev in predaja zastave, ki jo je ljudstvo s prostovoljnimi darovi nabavilo in darovalo tukajšnji postaji kraljevih kambinerjev. Tej slovesnosti je prisostvoval sam prefekt a soprogo in zastopniki vojaških poveljstev in drugih oblasti in duhovščine. Najpoprej je bila tiha sv. maša, ki so ji prisostvovali vsi udeleženci s prefektom na čelu, kar je napravilo na verno ljudstvo najlepši vtis. Med sv. mašo je -lepo prepeval slovenske pesmi domači pevski zbor pod vodstvom g. Venturinija; sam g. prefekt in njegova gospa sta bila polna hvale o lepem petju. Pni tej priliki se je gospod prefekt spomnil tudi domačih revežev z lepim zneskom. Blagoslovitev zastave se je vršila na trgu vpričo velike množice ljudstva. Pomenljiv je bil govor g. prefekta, ki je najprisrčneje pozdravil ljudstvo, ki da mu hoče biti on. pravi oče v dobroti in pravičnosti. To je ljudstvo že spoznalo v zadevi bivšega g. komisarja, ki je moral radi svojih krivic naenkrat odstopiti in prepustiti mesto Sedanjemu komisarju Radovani-ju, ki je že pokazal, da hoče biti nam pravičen in skrbeti za koristi občine. Zato je hotelo ljudstvo a podaritvijo zastave izkazati hvaležnost tudi g. brigadirju, ki se je največ trudil, da je glas o krivičnem vladanju bivšega komisarja dospel do višjih oblasti in se je krivica morala umakniti pravici. Vsa slavnost je -dokazala, da hoče ljudstvo biti vdano kralju in državi in da ne zahteva drugega nego spoštovanje svojih naravnih pravic. SKOCIJAN pil Divači. V nedeljo 9. maja bo naša znamenita jama čarobno razsvetljena. Odprta bo od 10. dopoldne do 4. popoldne. Kdor si jo želi ogledati, naj porabi to ugodno priliko. iRHiiftifHmnmmHiimniiniitiniiiiiiiifi.iiiiiiiiiiiiininiiiiiiji lEZTEZRNIT8 Je najboljši za britje streh I A. JANACH & O. ZALhAlA : Trieste - Trst (12) ijj Via Vhiano št. 12 (pri veliki pošti) S V zalogi im« tudi cevi za vodovode = la stranišča. | JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. HitHHiHinraiiHHiinniaMHnfiiiiuiiiiiiinmmflniiiiiiiiiiiij jfanHiHmiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiinniiiiuniifflinniiiiiiniiiiiii Zobozdravnik Poravnajte naroinino 1 g specialist za zoba In usta sprejema | v Sorici mTravaiku št. 201 ‘In v Ajdovščini nasproti 1 posojilnici ^i!iHiiiiiniiiHm