POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI-
■POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
Izhaja vsako drugo soboto.
Naročnina:
5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
Uredništvo:	Ljubljana,
Šelenburgova ulica 7/n. — Upravništvo:	Ljublja-
na, Prešernova ulica 54.
Štev. 1
V Ljubljani, dne 19. januarja 1933	Leto VI.
Iz leta v leto
Od rojstva do smrti je samo en korak. Te besede so globoko resnične. Vse je hitro minljivo. Zato je v razvadi, da se prehod iz leta v novo leto vrši po zahtevi človekove duše hrupno, na videz vsaj veselo im v dobrem razpoloženju. Doživetje vsakega novega leta je milostni dar usode — zato naj se duša ob doživetju tega dogodka navriska. Bog ve, če bomo drugo novo letto še dočakali! Vsakega novega leta se hočemo veseliti — že samo zaito, ker smo ga doživeli živi in zdravi. V hitro pozabljenje padajo leta, novo leto je ozaljšano z žlato zarjo najlepših upanj. Kajti človek tako rad samega sebe z upanji tolaži — in mu je upanje tudi največje bogastvo duševnega življenja in najjaoje orožje v borbi skozi trdote dneva, skozi temne noči proti jasnejšim dnevom.
Ko človek gleda, kako padajo vsak trenutek na desni in Ikako umirajo na levi, mu je v 'tihem ponosu, da je baš njemu usojeno več dni življenja, celo dnevno trpljenje lažje — in visdka starost je vsakemu v čast in zadoščenje, pa magari, da je 'bilo treba vse življenje na vroči cesti kamenje tolči.
Toda kljub vsem tem dobrim razpoloženjem in veselim, tu po tam celo brezskrbno razigranim upanjem, je običaj, da ob novem letu tudi resno pogledamo nazaj in z resnimi očmi pogledamo v daljave novega leta. Ob novem letu je potreben obračun in — novi načrti. V težki borbi življenja so te sltvari zelo potrebne za posameznika, še veliko bolj so pa potrebne za skupnost, za organizirano celoto naroda in za posamezne važnejše dele naroda. Zlasti delavstvo ima pravico in dolžnost, da pogleda nazaj in pove za naprej. Delavec ima poleg kmeta najtežje življenje, zato je on dvojno, trojtao upravičen, da na glas govori, upravičen je, da zahteva, da se njegov glas čuje.
Naravnost mora delavstvo povedati, da z bilanco za pretečeno letto ne more biti in ni zadovoljno, miti absolutno in 'budi ne relativno. Ne more občutiti one prijetno gorke zavesti, da je bilo delavstvo v pretečenem letu deležno one zaščite, katero po važnosti svojega položaja, po svoji politični udarnosti državi, po svojem številu in pa z ozirom na krizo časa zasluži in katera bi db zadostnem razumevanju za socialno-politične probleme mogla biti izvedljiva. — Žal dobiva delavstvo na svoje izraze kritičnega nezadovdljstva vedno le .stereotipne, kalkor na gramofon navite odgovore: država je agrarna, zato narod za 'sociallne probleme nima razumevanja, zato je socialno politiko v maši državi težko delati In podobno. Seveda, taki odgovori morejo držati, ako ni nikogar, kateri bi »protivnike«— ako med narodom so — prepričal, kako škodljivo je za državo in pa tudi za njen
mednarodni ugled, ako zanemarja socialnopolitična vprašanja, katera so danes gibalo vseh 'dejanj in nehanj držav in narodov. Takim odgovorom hi delavstvo moglo verovati, ako ibi videlo, da so socialni problemi propadli v težkih parlamentarnih bitkah. Toda problemi niti na dnevni red niso prinešeni: v tem oziru ni aktivnosti in one srčno občutene potrebe, katera daje taki aktivnosti notranjo pogonsko silo. Občutek imamo, da je napram težkim socialnim problemom malega človeka pri nas preveč indiferentnosti in da se take »zadevščine« kar mimogrede potope v vedno vihravem morju dnevnih političnih strasti in dnevnih političnih »dejanj«, v iskanju raznih osebnih ali skupinskih koristi, v metežu oportunističnih prizadevanj. Žal vodilna politika živi preveč v iluziji, da narod zahteva v prvi vrsti rešitev notranje-pdlitiičnih vprašanj, da, itu'di ta so narodu in predvsem delavcu in nameščencu pri srcu, ker politika pomeni tudi praktično reševanje dnevnih življenjskih vprašanj, toda politika postaja vse preveč »samo« politika in pušča v stran pereča socialna in gospodarska vprašanja.
Mi vemo, da tudi prizadevanja za ohranitev danih socialnih in gospodarskih prilik zahtevajo mnogo energije in da je važno v sedanjih kritičnih časih držati pozicije, da ne pride še večje zlo. Toda obramba pozicij je najučinkovitejša, ako se pozicije utrjujejo. Zato nam n. pr. mi vseeno, ako se število brezposelnih sicer ne množi, vendar pa so pri tem zaposleni skrajno izkoriščani. To ni več obramba pozicij, to vse skupaj pomeni se-slabljevanje pozicij. Alko so socialne in gospodarske pozicije v nevarnosti, nikakor ne zadošča samo negativna obramba, ker Ita bo kmalu pri kraju s svojimi silami, potrebni so pogosti in energični aktivni posegi v delovanje vidnih in nevidnih sil v nas im izven nas.
V krizi se najstrašnejše uveljavlja brezposelnost. Ta divja že celi dVe leti. Kratko pred novim letom je bilo dovoljeno 50 milijo-
nov kredita, toda ni za to pomoč ne pravilnika in tudi ni znano, kdaj bo ta znesek likviden. Prišla bo prej spomlad. Delavstvo je predlagalo in pričakovalo temeljito reformo borz dela, zakonito urejeno zavarovanje za slučaj brezposelnosti — dalje zaščito minimalnih mezd, primemo regulirano odpoved in odpuste delavstva, organizacijo javnih del in investicij. Nič tega! — Rudarji so čakali na odrešenje, kakor na izveličanje. Niti tega delavstvo ni moglo doseči, da bi se mu v slučaju odpusta iz službe varovale pridobljene pokojhinske pravice. Ta rana skeli radarje že 7 let in več — in v državi mi človeka, kateri bi to rano vsaj malo ohladil!
Ddlavtsko zavarovanje je najvažnejša povojna pridobitev. Vse države skrbno čuvajo to kulturo. — Že davno so ukinjene vse državne subvencije, z minulim letom je bilo delavskemu zavarovanju vzeto vse ostalo, tako da med njimi in med kapitalističnim privatnim zavarovanjem ni ražlike v odnosu države do zavarovanja. Starim rudarskim upokojencem so pokojnine, katere so že uživali 6 polnih let z navadno odredbo ministra do 50 odstotkov skrajšali, tako da je ta pravna nesigurnost in to 'Socialno ponižanje strašno učinkovalo v rudarskih revirjih. Železniški upokojenci, nezgodni rantniki. in invalidi s svojimi obupnimi prošnjami že 10 let ne najdejo nikogar, kateri bi samo malo postal ob tej strašni socialni bedi! V pretečenem letu so bile izdane nekatere davčne olajšave, delavstvo teh ne more doseči, dasi je splošno znano, da je delavstvo relativno najtežje davčno obremenjeno. K temu so prišli še novi davki in zvišanje taks v oblikah in na načine, kateri najobčutnejše prizadevajo široke vrste konzumentov. Drugod vidimo obremenitve velikih premoženj in velikih dohodkov, razpis notranjih posojil itd. Dogodki kažejo, kako nujno potreben bi bil zaJkon o denarnih zavodih in o zavarovalnicah.
Tako stojimo na pragu novega leta in iz naših src doni opomin: tudi mi, delavci, smo živi del naroda. Hočemo več aktivnosti v zaščito 'svojih koristi.
Hrastniška steklarna stoji
Delavci!
Pristopajte v vrste
NSZ!
Iz Hrastnika -smo prejeili:	Kar smo s
strahom pričakovali, j-e prišlo nad mas. Že davno -so -se širili glasovi, da -bodo kmalu ostale naše peči v steklarni hladne, mrzle, mrtve. Teh glasov smo s-e hali -im is strahom čakali dineva, ko- se izvrši to prerokovanje. V srcih smo imeli upanje, da le ne bo- Itako. Na vse strani so odhajale prošnje, naj se ne pozabi na h-raistnišlko diollino in naj se nas ne pusti umirati gladu. A vse prošnje so bile zaman. 'Prišel je črn dan, ko je utihnila živa pesem naših strojev, ko so postale peči mrzle. In šli smo- iz tovarne. S kakimi občutki smo šli, ve le -oni, ki j-e sam to poskusil. Ne najdem besed, kako -bi vam to opisal. Opotekaje sem 'zapustil steklarno in moja imiisell j,e -hitela domov. -Kaj poreče žena, kaj otroci. Ko- bi bil sam, bi že šlo. Poberem šila in kopita in hajd na lov za zaslužkom. A tako, ikaj naj počnem. Nisem sam. Žena je dama in okrog nje tri imali črvički, ki še ne -znajo razločiti slabo od
dobrega in obratno. In sem prišel domov. Ih sem dobil ženo v joku. Kot strela je završalo po Hrastniku — steklaima stoji. In je žena razumela te besede, otroci ne. In so gledali jokajočo imamo in sami bušnili v jok. O, ko bi -otrok ne bilo im naših žena. Ne bi nas morila žal-ast pe obup. A oni se nam smilijo, saj smo za nje hodili v tovarno, saj smo iza nje -krvaveli, -da ne bi stradali 'kruha, da ne bi proklinjali življenja, ne usode nas delavcev. Steklarna stoji. -Mi smo-na cesti. Zaslužka -ni, ni kruha. Kaj poslej? Tovariš urednik, bodi tako dober in opozori v svojem listu vse one, ki so dolžni skrbeti za nas, na naš obupen položaj. Usmili se nas in naših družin. Tvoj klic naj bo klic vseh nas. Opozori vs-e, da nas ne bodo pusti-Li Stradati in popolnoma obupati. Zakriči glasno v svet:	otroke naše rešite, žene naše
rešite, dajte nam -zaslužka, -da ne poginemo gladu.	A. F.
Številke govore...
Brezposelnost se pri nas še ne jemlje dovolj resno. Veliko jih je, ki imiislijO', da je brezposelnost le sezljislki pojav im me morejo doumeti, da je brezposelnost že par lat s-em • trajna posledica velike im stopnjevajo-če se .gospodarske krize. Im naj je takozvana letna sezona za delo ma višku, je še vedno ma tisoče delovnih moči, ki ostanejo brez .zaslužka. Kar itako lahko problem brezposelnosti me bo rešen in zimske podlpoirme akcije niso še vise, kar smo dolžni storiti in dati brezposelnim armadam.
Obseg brezposelnosti nam nazorno prikazuje statistika O/UZD v Ljubljani. iNavedi-mo nekaj številk:
Leta 1932 je bilo pri OUZD v Ljubljani zavarovanih 14.195 članov manj kot pa leta 1931. V letih gospodarske krize je OiUZD izgubil 20.035 članov. V času pred gospodarsko krizo je štel 'OUZD nad stotisoč članov. Položaj je sedaj ta, da je število brezposelnih doseglo 20% svojčas zaposlenega delavstva. Ali že z drugimi besedami povedano'
vsak peti delavec je popolnoma brezposeln.
Kako velika je delna .(krajšanje delavnega časa, prisilno praznovanje itd.), iz statistike OUZD ni razvidno, vendar jo moramo oceniti približno talko, visoiko kot totalno, ako ne višje.
'Vislled totalne brezposelnosti smo .izgubili v dveh letih gospodarske krize nad 12,000.000 delalvniilh dni ali 40.000 Hat po. 300 delavnih dni. Stavilo moških totalno brezposelnih i(ibre:z prirod-nega prirasltlka prelbivalatva) iznaša 16.543, ženskih pa samo- 3492. iNa eno •,reducirano (= totalno brezposelno) žensko odpade po-vpreičoo skoraj pet .moških redukcij. Vzrok je cenejša delavna moč ženske, dasiravno meški, ki so pretežno družinski očetje, redukcije težje občutijo..
.Pevpr.ečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno, faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla v dveh letih gospodarske krize pri moških za Din 1.78 ali 6.05 odstotkov, pri ženskah pa za Din 1.60 ali za 7.86 odstotkov.
Faktičen padec povprečnega delavskega zaslužka je v relativnem .pogledu radi nepravilnega prijavljanja od nekaterih delodajalcev še nekoliko večji. Ceniti ga moramo najmanj z 10%.
Zanimiva je ugotovitev, da je relativni padec povprečno zavarovane mezde pri ženskih delavcih skoraj za Vs večji, nego pri moških. Značilno obeležje gospodarske krize je torej dejstvo, da so podjetniki v prvi vrsti odpuščali, moške delavce in ženskim delavcem pa v prvi vrsti krajšali plače.
Celokupna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu enodnevnemu zaslužku vseh delavcev, zavarovanih pri iOUZD-u, je padla v dveh letih za okroglo Din 691.000.—. To pomeni, da je zavarovano delavstvo izgubilo v dlveh letih gospodarske krize na zaslužku, skoraj
pol milijarde dinarjev.
Celokupna , zavarovana mezda služi kot osnova za odmero prispevkov socialnega zavarovanja. Sami bolniški prispevki OUZD-a bi pri nespremenjenem tarifu 6% padli tekom dveh let za ca :D.iin 26,000.000.—. Kadi povišanja prispevnega tarifa od 6% na 6.5% s 1. decembrom 1931 iznaša izguba na bolniških prispevkih OUZD-a okroglo
Din 23,000.000.—.
Prispevki iza nezgodno zavarovanje so padli v diveih letih gospodarske krize približno za
Din 6,500.000.—.
'Visled tako velikega izmanjšanja dohodkov je bilo naše socialno zavarovanje prisiljeno povrh povišanja tarifov izvesti tudi skrajšanje bolno-p odporne dobe pri obolenjih od 52 'tednov na 26 tednov in pri porod-niiŠkih slučajih pa od maksimalnih štirih mesecev na maksimalnih 12 tednov. Tako se je dnevni stalež oskrbovanih bolnikov OUZD-a zmanjšal za 757 oseb ali 30%. (20% pade na manjši stalež, zavarovancev in 10% pa na skrajšanje ibolno-podporne dobe in rigorožinejlš'0 zdravniško, službo). Padec odstotka bolnikov za 0.32% ne pomeni torej izboljšanja zdravstvenega stanja zavarovanih delavcev.
Vsi gornji podatki bazirajo na supoziciji, da je bilo leto 1930 v gospodarskem pogledu normalno. V resnici s|a je pa začeta kriza že v sredini leta 1930, aikoravmo z relativno slabo vehemenco. Alko Pa upoštevamo povrh te okolnosti še deistvo, da bi v slučaju, če do krize ne bi prišlo, članstvo
Prejšnji teden je ravnateljstvo mežiškega rudnika pozivalo v pisarno delavske zaupnike in jih po 'običajnih uvodnih besedah o slabih časih postavilo, pred težko odločitev: ali nova redukcija -rudarjev ali znižanje delavskih prejemkov za 25%. iPo težkem prevdarlku so zaupniki v sporazumu z prizadevnimi pristali na znižanje delovnega časa, kar je isto kot znižanje prejemkov. Odslej bo posameznik delal le 12 dni v mesecu, imedltem Iko se je doslej delalo p-o 16 do >18 dni. Ta Ihud udarec je iznova razburil
Prvi redni občni zbor naše podružnice v Hudi jami
Malokatera podružnica se lahko ponaša s takim občnilm zboroim, kot ga je priredila naša najmiajša podružnica pri Sv. Jederti odn. Uudijami. 'Občnega zbokia, ki se je vršil v nedeljo 8. t. m. pri Stokavniku pri Sv. Jederti ,se je udeležilo 98% članstva. Pač rekordna številka poseta, ki pa tudi kaže veliko zalvednošt naših rudarjev v teh krajih. Ta po številu sicer mala četa, kaže veliko razume-vanjie za strokovni pokret.
Občni zbor je otvori! podružnični predsednik tov. Franc Šuntar, ki je pozdravil zborovalce in delegate centrale tov. Kravosa ter podal svoje predsedniško poročilo. Za mjliim je poročal tajnik tov. Drago Knez o delovanju pddružnilce. Blagajniško poročilo je podal tov. Ludivik Sluga, nakar je poročal član nadzorstva, da more izreči blagajniku 'le pohvalo im predlagati razrešnico, kar je 'Občni zbor tudi osvojil
Zastopnik centrale tov. Kravos, je v daljšem govoru poročal oj položaju delavstva, s posebnim ozirom na rudarje. Dotaknil se je tudi vseh ostalih vprašanj »to tudi ostro žigosali napad rimslko .katoliške cerkve na našo 'Viteško sokolsko organizacijo. INa občnem zboru je Vladalo namreč veliko razburjenje, ker iso nekateri 'člani prišli iz cerkve vidno razburjeni, ker se jih je kot (Sokole napadlo! s prižnice, četudi so sicer .dobri kristjani in se udeležujejo verskih 'Slovesnosti.
iPrav lep govor je imel tudi podpredsednik podružnice tov. 'Ivan Špemde, ki je priporočal članstvu, naj se trdno oklene organizacije, ker le v njej je spas delavstva.
OUZD-a napredovalo letno za ca 6000 delavcev, v dveh letih torej za 12.000 delavcev, potem moramo gornje številke .še neprimerno povečati. Z naraščanjem števila zavarovancev je napredovala namreč tudi povprečna zavarovana mezda letno za ca 5%.
Analogne podatke za SUiOlR dobimo približno, če gornje številke pomnožimo s 7; za vse ostale panoge našega gospodarstva pa moramo transformirati gornje številke z ozirom na število odgovarjajočega proidulk-tivhega delavstva.
Statistika OUZD-a v Ljubljani je torej brez dvoma najbolj objektivno in najbolj precizno ugotovila veličino gospodarske krize, saj se je tudi njena napoved glede 2.5 letnega trajanja krize v polni meri uresničila. Čutimo, da je že vsepovsod v našem gospodarskem življenju nastopila takozvana faza »zastoja« mesto faze »progresivnega padanja«, katerega imenujemo v konjunik-turnem valovanju gospodarstva »krizo«.
vse delavstvo mežiške doline. Delavci so tem bolj razburjeni, ker velja skrajšan delovni čas že od 1. januarja dalje. ‘Nam silijo ostre besede v pero jpa se moramo obvladati in ne 'Smemo povedati vsega, kar bi hoteli. Le iz vsem povdarkom 'moramo zopet in zopet ponoviti svojo zahtevo, da se državna uprava bolj aktivno udeležuje mezdnih regulacij. Bdavštivo ne sme biti prepuščeno lle volji delodajalcev. Nujno je. potreben zalkom o iminimalnih mezdah.
Vršile so se nato volitve novega odbora in je bil soglasno izvoljen, naslednji odbor: predsednik tov. Drago Knez, podpredsednika tov. Ivan Špenlde in Franc Šuntar, tajnik Jakob Mejač, blagajnik Ludvik Sluga, odborni-Iki 'Martin Knez" Jože Kaplja, Miha Podbrez-nik, Anton Majdič, Jože Sirk, Rudolf Lapor-nilk, Anton Hribar in Ciril Skalič, v nadzor-istvo: tov. Anton Klajitha, Drago Golob, Alojz (iojznikar in Jože Lapornik. Kot delegata podružnice v upravnem odboru INISIZ sta bila izvoljena tov. Drago Knez in Jakob Mejač.
Na občnem zboru so se obravnavala tudi druga aktualna vprašanja lokalnega pomena, nakar se je novoizvoljeni •predsednik tov. Drago IKudz zahvalil zborovalcem,,za zaupanje im izjavil v imenu novoizvoljenega odbora, da bo odbor posvetil vso svojo pažnjo mladi podružnici in pokretu narodnega delavstva. Na občnem zboru je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se bo članstvo v kar največjem številu udeležillo proslave 25. letnice NISZ, ki se bo vršila V maju v Ljubljani.
Podružnici je na uspelem .občnem zboru iskreno čestitati.
Naši bolničarji in bolničarke zborujejo
Odkar so bolničarji in bolničarke ljubljanskih bolnic pristopili' s svojim društvom v 'Narodno strokovno zvezoi, jim ne rastejo več rožice1 lini se z njimi postopa tako kot bi se ne smelo. Ko so bili člani klerikalne strokovne zveze so ismelli svobodneje dihati in je bilo vse prav, ko pa so klerikalno organizacijo zapustili in vstopili' v nacionalno, pa so štorih neodipustljiv greh, za katerega morajo že na 'tem svetu marsikaj1 prestati. Poseb-
Zopet nov udarec rudarjem
Iz organizacij NSZ
no redovnice jiiih preganjajo in so na dnevnem redu priitožlbe. Tudi se množe slučaji, da nekateri pregoreči krščanski ljudje pošiljajo 'anonimna pisma Ibogoljubnim sestram, v katerih blatijo itn denuneinajo člane in članice našega društva. Eno 'tako pismo smo dobili v roke in ga polsMi na pristojno mesto, da se denuncijanta ilzsletii im pflmerno kaznuje za njegovo grdo dejanje. iBogoiljubne sestre pa preganjajo' potem denuncirane, ne pa demm-cijanite, katere bi morale poiduičiti, da taka dejanja niso- dOstojma (krščanskega človeka.
Kjer lje ibil pritisk vedno hujši, so sklenili bolničarji in drugo pomcgno osobje, da .si pdiiščejo' 'zaščite im je zato Društvo boiui-ičarjev sklicalo za 'v iDonedeljdk 9. t. m. sestanek pri »Sedmici« v Maštah in povabilo na sestanek tudi narodnega poslanca g. dr. Stane (Rapeta, ki se je rad odzval vabilu našega članstva.
Gb napovedani uri je 'bila dvorana nalbito polna. Sestanek je otvori 1 društveni predsednik itov. Viktor 'Rožanec, ki je pozdravil članstvo' in narodnega poslanca g. dr. Rapeta ter centralnega tajnika tov. Kravosa. Pojasnil je v kratkih besedah namem zborovanja.
Kot prvič je govoril to'v. (Kravos, ki se je bavil s stanjem bolničarskega oisolbja v javnih bolnicah. Ostro je žigosal Merikalhi: režim. Bolničarsko osobje organkirano pri NSIZ se danes preganja in miora najVečIkrat dajati oldgovore tudi za čas, ki ga prebije izven bolnice. Posebno strogo! nadzorstvo je up el jan o nad članicami. iCe ne hodi redno v cerkev in k vsem pobožnostim, velja za najslabšo uslužbenko, četudi je sicer morda med najboljšimi. ičlanoim društva se zamerja, če se udeležujejo članskih sestankov. Ogenj v strehi je, če se pctmudi' nekoliko deli na takem sestanku ali predavanju ih že poje kazen, ako pride nekoliko kasneje domov. ('Medklic: če je na Rakovniku pride lahko zjutraj domov, pa bo pohvaljen!). (Narodna strokovna zveza je že pOdlvzela vse primer me korake, da se tako istanje odpravi, ker javne bolnice niso bolnice nobenega reda, ampak so državne 'inštitucije.
'Narodni poslanec g. dr. Rape je v daljšem govoru orisali položaj v državi in ostro žigosal one, ki begajo ljudstvo z neresničnimi informacijami in pri tem kažejo aspiracije po vrnitvi na ona mesta, katera SO' po volji naroda izgubili im katere izgube ne morejo preboleti. (Prav oštro je nastopil proti bivšemu voditelju SLS dr. Korošcu, ki isi je drznil polslati: med narod spoimetnieo, s katero zahteva razkosanje edinstvene. Jugoslavije. (Klici: sramota!) V n a dalj ne m izvajanju je g. narodni poslanec poiročal o delu narodnih poslancev. G. poslanec je končal sVojle izvajanje s konstatacijo, da ga veseli enotnost bolničarskega stanu, ki je združeno- v nacionalnih vrstah dn je obljubil vso isvojo podporo.
Govoril je še druištvenil predsednik tov. Rožanec, ki je opisal borbe nameščencev bolnic in 'umobolnic za izboljšanje -svojega položaja in prebral resolucijo naslovljeno na gg. narodne poslance. 'Ob koncu govora je izročil resolucijo narodnemu poslancu g. dr. Rapetu in ga prosil, naj bo na pristojnem mestu tolmač teženj vsega Ibohtičarskega osobjgi
Ko' je poislanec dr. Rape ponovno dal obljubo, da bo s svojim kolegom poslancem Komanom resno vzel vprašanje bolničarskega stanu v pretres in storil vse kar je v nj!e-govi moči, je tov. Rožanec zaključil izredno lepo- uspelo zborovanje.
Poziv našemu članstvu
Delegatski zbor je na. svojem lanskoletnem zasedanju sklenil, da ise ilma o priliki 25. letnice pokreta narodnega delavstva razviti tudi centralni prapor kot viden znak tega pokreta.	. . ,.
Upravni odbor je poveril Izvrševalnemu odboru naloga zbirati prispevke za novi prapor. Z ozirom na to nalogo, je Izvrševalni odbor razposlal vsem podružnicam nabiralne pole s prošnjo,’ da se zbirajo prispevki za novi prapor.
Izvrševalni odbor se zaveda težkih časov, v katerih živimo. In ravno z ozirom na te težke čase je odločil, da se naj zbirajo prispevki pri vseh članih in v najmanjših zneskih. Ne pozabimo, da raste i;z malega veliko. In če bo vsak član naklonil za novi prapor le malenkostni znesek, se bo na ta način nabrala svota, 'katero rabimo za prapor.
Izvrševalni odbor prosi zato vse članstvo, naj po svojih močeh prispeva za novi prapor, katerega bomo v maju razvili in potem ponosno korakali za njim ter se ob vsaki priliki zbirali okrog njega.
Naj ne bo med nami člana, ki ne bi ž,:tvo-val vsaj en dinar za naš prapor.
Podružnice naj, po končani zbirki pošljejo nabiralno polo in nabrani prispevek na centralo.
Pazite na volitve obratnih zaupnikov
Podružnice so že prejele natančna navodilo za volitve obratnih zaupnikov. Prosimo jih le, da poskrbijo, da.se bodo volitve izvršile prav v vseh obratih.
Po volitvah naj se pošlje tajništvu rezultat volitev z opisom poteka volitev. Tajništvo to nujno rabi zaradi evidence.
'Opozarjamo še na skrajšan postopek pri volitvah. Podružnice imajo tudi -za tak postopek navodila. Kjer je le mogoče, naj se izvedejo volitve po skrajšanem postopku.
Občni zbor podružnice NSZ v Mariboru
Podružnica NSZ sklicuje za v nedeljo 5. februarja redni občni zbor. Za obični zbor bo-tio razposlana vabila; vendar opozarjamo že danes članstvo nanj in prosimo za čim večjo udeležbo. Vsakega člana dolžnost je, da' se udeleži občnega zbora.
Občni zbor podružnice na Lokah
Podružnica NSZ na Lokah priredi v nedeljo 5. februarja občni: zbor ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Robavsu. Dnevni red občnega zbora: 1. .Poročilo predsednika; 2. Poročilo 'tajnika. 3. Poročilo 'blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Poročilo delegata centrale. 6. 'Volitve novega odbora. 7. Slučajnosti. /Odbor proisi Vse člane, da se sigurno in točno udeleže važnega občnega zibbra.
Občni zbor podružnice NSZ v Žireh
'Podružnica NSZ v Žireh bo imela svoj redni dbčni zbor v isoboto 31. 't. m. ob 20. v dvorani Sokolskega, doma v Zilreh. Občnega zbora se udeleži tudi tajnik centrale tov. Kravos. Odbor prosi točne in sigurne udeležbe.
Ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Guštanfu
(Podružnica Narodno strokovne zveze v Guštanju je imela na dan sv. Treh kraljev 6. januarja dopoldne v igoistilni g. Lešnika ustanovni občni' zbor, (katerega se je udeležilo izredno (lepo število članov.
'Občni zbor je otvorili predsednik pripravljalnega odbora tov. Matija Gradišnik, ki je pozdravil vse navzoče in obrazložil pomen 'strokovne organizacije in program NSZ. Podal je tudi poročilo o delu pripravljalnega odbora. Šolski upravitelj g. Janko Gačnik je pozdravil ustanovni dbčni zbor v imenu
Poziv ljubljanskim članom NSZ
Ponovno opozarjamo vse ljubljanske člane, da se vršijo vsak torek db 18. uri v predavalnici Delavske zbornice razgovori ljubljanskih članov. Ti razgovori postajajo v zadnjem času nujno potrebni z ozirom na delo odsekov za proslavo 25-letnice. Ker rabimo vedno več sodelavcev, prosimo vse ljubljanske člane, da se sigurno Udeležujejo teh razgovorov.
JRRD in podčrtal misijo, ki jo ima nacionalno delavstvo v svoji državi
'Nato so se vršile volitve prvega podružničnega -odbora in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Matija Gradišnik, podpredsednik tov. Jurij Cikulnik. tajnik tov. Ivan Slivnik, blagajnik tov. Albert Flazovnik, odbornika tov. Rajko Kaps in Jvan iSilabnik, namestniki tov. Florjan Kamnik, Martin 'Gutnik in Franc Kokalj. V nadzorstvo sta bila izvohana tov. Avgust Pb-gorevčnik in Franc Krivograd d.
Po volitvah odbora se je vršil razgovor o volitvah obratnih zaupnikov v jeklarni in .-se je 'Sestavila kandidatna tista.
'Izvrševalni odbor NSZ je pozdravil ustanovni 'dbčni .'zbor nove podružnice pismeno.
lUstano'vn'i občni zbor, ki je pričel ob 9. je končal okrog poldne ih je vladalo ves čas veliko navdušenje za nacionalno strokovno organizacijo, ki je bila za 'obmejni Guštanj nujna potrebna.
(Našo novo podružnico in vse nove člane prav iskreno in tovariško pozdravljamo.
Obč. zbor podružnice NSZ v Trbovljah
(Podružnica INiSZ v Trbovljah je imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 8. t. m. db 9. v prostoirih Rudarskega doma. Občnega ribo ra se je udeležil o izredno- lepo število članstva. lObčni zbor je .otvori;! podružnični ■predsednik tov. Miha Koren, pozdravil predsednika NSZ tov. Juvana in izborovaloe ter podal izčrpno predsedniško' poročilo, v katerem je pokazal na obupno" istarijle našega rudarja. Med' drugimi je govoril o gospodarski krizi, kj tare ves svet, a ni zapustila tudi Trbovelj, katerim je prizadejala hud udarec. 'Obravnaval je dalje vprašanje brezposelnosti, ki vedno bolj narašča in spravlja delavstvo skoro :že v obup. V nadaljnjem govoru je predsednik Koren omenil, da je bil pokret narodnega delavstva pred poMrugim letom na višku in zdelo se'- je, da si bo- nacionalno delavstvo osvojilo Vse Trbovlje. Toda zaradi nezadostne podpore in brezbrižnosti merodajnih činiteljev je začela krepka organizacija popuščati: in se j,e članstva lotilo malodušje. Svoj govor je zaključil tov. predsednik s konstatacijo, da živi delavstvo v najtežjih časih, v katerih je močna, borbena in solidna organizacija nujno potrebna. Govor tov. predsednika so 'sprejeli zborovalci z Vidnim odob ravan jem.
Predsednik NISZ tov. RiudoM Juvan je pozdravil občni zbor v imenu Izvrševalnega ■odbora in- nato' imel daljši govor, v katerem je podčrtal govor tov. Korena in tudi sam priporoča! delavstvu, (da se strne okrog močnih strokovnih organizarij, ki s-o v današnjih 'težkih časih največja garancija za rešitev delavskih problemov. Strokovna organizacija pa mora biti tako močna, da' se bo njen glas slišali prav pri vseh .onih, .ki odločujejo o usodi delavstva. 'Predsednik tov. Juvan
je razpravljal dalje o stanju bratovskih skladnje, ikil so1 danes na robu propada. Edina socijalna zašicita rudarjev so bratovske sklad-nicc din če to zavarovanje propade, postane Vsa ta žafoistna dolina, dolina beračev. N!SZ bo izastavilla vse sile, da se čimprej izvede samadija nudarskega zavarovanja.
Današnji položaj delavstva zahteva ustvaritev skupne delavske fronte' v stih strokovnih organizacij. INiSlZ je pripravljlena sodelovati tudi z drugimi iz nasprotnega tabora. Tov. Juvan se je dotaknil tudi raznih političnih problemov in poudarjal, da mora; biti pri upravi države zastopano Idelavstvo, ki mora soodločati v vseh gospodarskih in socijalnih vprašanjih. iNSZ bo praznovala 13. ih 14. maja 25. letnico svojega delovanja. Upa, da se bodo vabilu k proslavi odzvali v čim večjem številu tudi rudarji. To ne bo samo veličastna delavska manifestacija, teimveč velika manifestacija slovanske vzajemnosti, kajti jubileja se udeleže:	poleg večjega števila
bratov Srbov in (Hrvatov, tudi bratje Cehi, Poljaki in drugi. Z apelom, naj se trboveljski rudar trdno oklene svoje nacionalne strokovne organizacije je tov. Juvan zaključil svoj gotvor, katere so sprejeli .zborovalci z viharnim navdušenjem.
Sledila sta nato tajniško in blagajniško poročilo, katerega je podal tov. Jtože Škrinjar. Na predlog nadzorstva je bil dan staremu odboru atosoMorij in zahvala za delo. ,
Pri 'volitvah novega odbora je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: predsednik tov. Jaka Štruc, podpredsednik tov. Anton Levstek, odborniki tov. Alojz Grum, Ivan Barbarič, Vekoslav Uličar, Franc Gačnik, Jože Škrinjar, Alojz Vrbnik. Tone Sajovic, Viktor (Blažič, (Martin Dolinar in (Ivan Polak.
Novoizvoljeni predsednik tov. Štruc se je zahvalili' v imenu vseh novoizvoljenih odbornikov za izkazano zaupanje in izjavil, da se bo novi odbor z vso vnemo loltil dela v podružnici. Zahvalili se je vsem dosedanjim odbornikom za njih delo, posebno se je zahvalil bivšemu predsedniku tov. Korenu za njegovo delo v organizaciji. Nato je bil Izredne! uspeli občni zbor zaključen.
Seja upravnega odbora NSZ
Upravni odbor NSZ bo imel svojo sejo v nedelo 22, t. m. ob 9. dopoldne v predavalnici Delavske zbornice. Izvrševalni odbor prosi vse člane upravnega odbora, da se te važne seje sigurno in točno udeleže. Podružnice prosimo, da ne sklicujejo na ta dan svojih zborovanj.
Javni strokovni shod podružnice v Kranju
Podružnica (NSZ v Kranju priredi na Svečnico 2. februarja dopoldne javen strokovni .shod. Shod se tio vršil ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma. Že danes vabimo vse delavstvo Kranja in okolice, da se v kar največjem številu udeleži tega važnega delavskega zborovanja, na katerem bodo govorili voditelji pokreta narodnega delavstva 'in naredni poslanci. Na Svečnico vsi na shod v Narodni dom.
Ustanovni občni zbor _ Zveze zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani
Bred dobrim letom so isi naši stavbinski delavci ustanovili v okviru ljubljanske podružnice NSZ svoj poseben odsek. Tekom leta se je ta odsek tako pomnožil in dobil pristaše tudi po drugih krajih dravske banovine, da se je moralo misliti na ustanovitev samostojne edinice. Sedanji agilni odbor staVbinskega odseka je zato sklenil ustanoviti posebno Zvezo sitavbinskih delavcev.
Ustanovitev Zveze zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani se bo vršila v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v predavalnici Delavske zbornice.
Opozarjamo vse člane stavfbinskega odseka na ta občni zbor in jih prosimo, da se ga udeležijo polnoštevilno. Do občnega zbora pa sprejema nove člane tajništvo Narodne strokovne zveze v palači Delavske zbornice, vogalni vhod v II. nadstropju.
Dolžnost vseh stavbinskih delavcev je, da se organizirajo v svoji strokovni organizaciji.
Proslava naše 25'lctnice
Za proslavo naše 25. letnice, ki se bo vršila v .dneh ,13., 14. in 15. maja 1933 se vršijo že predpriprave. Na delu so1 različni odseki, ki pripravljajo vse potrebno za proslavo. Ministru .saobraćaja je že poslana prošnja za -četrtinsko vožnljo in je skoro gotovo, da bo četrtinska vožnja, dovoljena ter bo s tem dana možnost našim članom, da se udeleže proslave v kar naj več jem številu.
Tudi" pri 'podružnicah je nastalo živo zanimanje za /proslavo. Prve prijave za udeležbo se že zbirajo' in je že danes javljenih par sto naših tovarišev, ki prihitijo v Ljubljano na največjo manifestacijo nacionalnega delavstva. D’o maja je še precej časa. Ker se že danes prijavljajo člani v tako lepem, številu, smo prepričani, da se bo v dneh proslave zbrala v Ljubljan rek 'mogočna armada delavstva, ki bo manifestirala za svoje pravice.
O priliki, proslave bb razvit studi centralni prapor, ki jie že v delu in bo viden doikaz 25. letnega dela naše organizacije, članstvo se že danes zanima za svoj centralni prapor in pridno prispeva zanj vžlic težkim časom. Podružnice imajo nabiralne pole in je sklep članstva, da bo vsak dal, na četudi samo en dinar za praipor. Članstvo hoče s tem pokazati svojo zavednost in solidarnost.
Izvrševalni otdlbor prosi vse podružnice, naj pazno sledijo 'Vsem okrožnicam, ki jih prejmejo zaradi proslave.
Naša organizacija v Guštanju trn v peti nekaterim
Nekateri, ki mislijo, da so vzeli v zakup .strokovni pokret im da so bolj rdeči kot p ur mani in kot 'je bil Lenin, se besno zaganjajo v našo novo podružnico. Že naprej ji prorokujejo smrt, češ da ne bo mogla pokazati uspehov in bo šla, kakor je prišla. 01-najt! Tu pa smo skup. Zato1 pa je šla marksistična organizacija, ker ni mogla pokazati uspehov. Jn to navzlic visokim prispevkom, iki 'so jih člani plačevali. Svetujemo jim, naj nas 'pustijo v miru in naj se ne zaganjajo v nas. Tudi naj: pustijo naš nacionalizem prt miru. če ne, ne bomo molčali in bo marsikomu neljubo, da smo morali spregovoriti Se razumemo gospodje, ki žalujete za svojo nemško internacionalo? Heil! Ex sodo.
Srbski in hrvatski delavci v Ljubljani
Zadnja številka »iRaida in Truda«, iki izhaja v Beogradu, je objavila prav lep članek o našem jubileju in pozvala' vse delavstvo, da is e v kar največjem (številu udeleži jubilejne proslave bratov Slovencev v Ljubljani. Ploro-igila, (ki jih 'dobivamo iz Beograda, pa nam javljajo, da vlada za našo jubilejno proslavo veliko zanimanje im da smemo pričakovati rekordno število udeležencev. Glavni dan naše proslave t. j. 14. maj bo revija vsega jugoslovenskega nacionalnega delavstva v Ljubljani in bodo po ljubljanskih ulicah od-
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskarno odgovoren: F. Jezeršek.
Zahtevajte „Delo“ v vsakem javnem lokalu!
jeknili trdi koraki našega nacionalnega delavca iz prav vseh delov države. Td bo ena največjih dosedanjih manifestacij narodnega delavstva v državi.
Pozivamo vse naše članstvo in vse prijatelje, da tudi oni pohitijo 13. in 14. maja v Ljubljano in se pridružijo vsem obim, iki pridejo iz 'daljnih krajev k mam. (Vsak maš član naj smatra! za sveto dolžnost priti vsaj' na glavni dan proslave v Ljubljano, da stisne roklo svojim tovarišem 'in prijateljem iz ostalih (krajev naše države.
Parola Vseh nas mora biti: 13. in 14. maja bodi vsak na svojem mestu, vsi skupaj pa bodimo v beli (Ljubljani, da dostojno in veličastno manifestiramo za pravice jugoslovenskega delavstva.
Občni zbor podružnice NSZ uslužbencev ECž v Ljubljani
Uslužbenci, električne cestne železnice v Ljubljani imajo svojo p osebno podružnico Narodno (strokovne zveze. In ta naša podružnica- je imela v soboto 14. t. m. zvečer ob 22. svoj 'redni občni izbor v no vi retam. Občnega 'zbora se je udeležilo nenavadno lepo število članov. Občnega izbora pa sta se udeležila tudi delegata centrale, in sicer predsednik tov. Juvan in tajnik tov. Kravos.
Ob določeni uri je otvori 1 dbčni zbor dosedanji predsednik 'tov. Terkuč, ki je pozdravil vse navzoče in podal kratko poročilo o delovanju društva. Za njim je podal nekoliko izčrpmejše poročilo tajnik tov. Dragar, blagajnik tov. Frank pa je poročal o društveni blagajni. (Revizor tov. Palma je poročal, da j,e nadzorstvo pregledalo vse blagajniško poslovanje podružnice in našlo vse v redu ter predlagal blagajniku obsoMorij, kar je občni zbor osvojil in poročila funkcijonarjev odobril.
Zastopnika centrale tov. Juvan in Kravos sta poročala o nekaterih važnejših delavskih vprašanjih >s posebnim ozirom na uslužbence ECŽ. Oha sta tudi poždravila občni zbor jn izrazila veselje nad .lepim na'predikcm mlade podružnice, kil obstoja komaj dve leti. Poro-ičilbi 'delegatov centrale so zborovalci vzeli z odobravanjem na znanje.
Vhšile so se nato volitve novega odbora in so bili soglasno izvaljeni naslednji tovariši; predsednik Franc Stefanič, podpredsednik Jože Siteržina, odborniki Edo Frank, Maks Miklavčič, Dragar, Gregorin, Zagradnik, Šorli, (Zupančič, Filipič in Drašler; namestniki Žetima, Dobnikar, Antonii se vič, Kozamernik in PušaVec. Za preglednik e računov so bili izvoijlem tov. Palma'im •Vavpotič, za njuna namestnika pa tov. Gogala.
IPo volitvah so se obravnavala nekatera interna društvena vprašanja, nakar je predsednik (NlSZ tov. Juvan pozdravil nove odbornike in izrekel svoje zadovoljstvo, da so sami mladi uslužbenci vzeli usodo društva v svoje roke. Ob tej priliki se je zahvalil staremu odboru za njegovo delo in mu izrekel zasluženo priznanje.
'Novoizvoljeni predsednik tov. Štefanič se ie tudi zahvalil staremu odboru, posebej še bivšemu predsedniku tov. Terkuču in obljubil, da isie bo mlada: garda, ki sil je dala parolo, da’ mora prevzeti vodstvo društva v svoje roke, ,potrudila dokazati, da že v mladini bodočnost. Nato je zaključil izredno dobro* uspeli dbčni zbor.