Aodb63, H 118 let www liti in mm predilnica @litija.com NASE VREDNOTE Predilnica Litija ne more obstajati brez svojih kupcev. Kaj se zgodi, ko zmanjka naročil, smo v Predilnici Litija že izkusili. Najbolj v času velike krize 1991 leta, v milejši obliki pa tudi večkrat kasneje. Takrat ne potrebujemo ne delavcev, ne elektrike, ne surovin. Zato je ZADOVOLJSTVO KUPCEV vrednota, ki je trdno povezana tudi z zadovoljstvom vseh zaposlenih v Predilnici Litija. To v praksi pomeni, da se prilagajamo željam trga glede kvalitete in dobavnih rokov, da sledimo tržnim cenam in nudimo kupcem najboljši servis. Poslujemo odprto in pošteno ter se trudimo vzpostavljati dolgoročne poslovne povezave. Standardne preje izdeluje naša konkurenca na vzhodu. Tudi naše nove proizvode hitro kopirajo, zato je potrebno stalno iskanje novih tehnoloških možnosti, novih materialov in kombinacij obojega. Samo če sprejmemo USTVARJALNOST kot eno osnovnih vrednot podjetja, smo lahko vedno korak pred drugimi. Razvoj, proizvodnja in prodaja specialnih prej zahtevajo veliko znanja z različnih strokovnih področij. V naše poslovne mreže zato vpletamo vedno širši krog univerz, inštitutov in drugih razvojnih centrov doma in v tujini. Vsi naši zaposleni se stalno učijo. Učiti se moramo hitreje kot naši konkurenti. Samo tako bo naša STROKOVNOST na nivoju, ki ga zahtevajo naši cilji. Trg zahteva 100 % kvaliteto naših izdelkov. Stroški reklamacije pri prejah, ki se vgrajujejo v filtre atomskih elektrarn, v kom-pozite za naftne ploščadi, v vojaške izdelke, pa tudi drugod, bi večkratno presegli vrednost preje. Postopek predenja zahteva, da vsako od milijonov vlaken iz bale po točno določeni poti najde svoje mesto v končnem izdelku. Na tisoče strojnih delov in na desetine rok premika ta vlakna v tem procesu. Vsako odstopanje od predpisanih postopkov lahko povzroči napako, ki jo lahko včasih odkrije šele končni uporabnik. Samo NAČELNOST v izvajanju je tista vrednota, ki nam lahko omogoči dvig v svetovni vrh. Vse naše odločitve sprejemamo s sodelovanjem čim širšega kroga kompetentnih strokovnjakov. Tako lahko rečemo, da je TIMSKO DELO vrednota, ki daje kvaliteto našemu odločanju in nam prinaša uspehe. Pravimo, da ni tekstilnega vlakna, ki ga v Predilnici v Litiji ne bi znali predelati v prejo in da ni kraja na zemlji, kamor ne bi mogli prodreti z svojimi izdelki. Naša SAMOZAVEST in ZAUPANJE V USPEH izhajata iz tega kar smo naredili do sedaj, iz tega kar znamo in iz tega, da vemo kaj hočemo. Generalni direktor: Franc Lesjak KAKO SMO POSLOVALI V PRVIH SEDMIH MESECIH LETOS V prvih sedmih mesecih smo presegli napovedano količinsko rast proizvodnje in prodaje. Proizvedli smo 3.142 ton preje, Na dan 1. septembra je v Predilnici Litija skupaj 405 redno zaposlenih delavcev, dodatnih 18 pa je zaposlenih preko študentskega servisa. VERICA ŽLABRAVEC, direktorica ekonomskega področja kar je 22 % več od istega ob- dobja leta 2003 in 6 % več, kot od tega: smo planirali. Proizvodnja enoj- zaposleni na izmenah 272 nih prej je narasla za 13 %, zaposleni v proizvodni režiji 94 proizvodnja sukanih prej pa za zaposleni v skupnih službah 39j KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE 3500 2963 | 2500 2 2000 | 1500 doseženo plan januar- doseženo januar-julij julij 2004 januar - julij ?rm ?nna Proizvodnjo po strukturi core yarn 349 159 46 enojna previta 576 747 130 šantung preje 468 667 143 krep preje 44 51 116 Skupaj enojne preje 1437 1624 113 sukanci onde 333 762 229 sukanci boucle 33 77 233 elasto sukanci 191 63 33 večstopenjski sukanci 52 38 73 ostali sukanci 530 578 109 Skupaj sukane preje 1139 1518 133 Skupaj vsa vložena preja 2576j 3142 122 PRODUKTIVNOST Dovolj visoka naročila in ugodna struktura naročil je omogočila doseganje načrtovanih rezultatov z izvedenimi investicijami zadnjih let. 22 odstotkov višji obseg proizvodnje je bil proizveden z nižjim številom zaposlenih na izmenah za 1 6 delavcev. Skupno se je število zaposlenih znižalo za 14. Efektivne delovne ure so se kljub nižjemu številu zaposlenih povečale za 3 %. Na to je vplivala nižja odsotnost zaradi bolezni in nadomestil v primerjavi s preteklim letom. Produktivnost izražena med količino proizvodnje in zato porabljenimi efektivnimi delovnimi urami v proizvodnji je narasla za 19 %. PRODAJA Količinska prodaja preje je bila dosežena v planiranem obsegu in je višja od dosežene v enakem obdobju preteklega leta za 21 %. Prodajne cene so kljub izboljšani strukturi padale, tako da nismo dosegli planirane vrednosti prodaje za prvih sedem mesecev. Vrednostno je bila prodaja višja od lanskoletne za 1 3 % in nižja od plana za 4 %. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA Dovolj visokim naročilom je sledila proizvodnja z izdelavo kvalitetne specialne preje. Te aktivnosti in sorazmerno ugodna gibanja pri cenah vhodnih materialov in tečajih so se odrazile tudi na pozitivnem finančnem rezultatu. Že v prvih sedmih mesecih smo dosegli tudi planirano višino investicij za leto 2004 v višini 2 milijona eurov. Uspešnost poslovanja se meri na ravni države z rastjo celotnega bruto družbenega proizvoda, v podjetjih pa z rastjo bruto dodane vrednosti na zaposlenega. V spodnjem grafu so prikazani podatki o doseženi bruto dodani vrednosti na zaposlenega v dejavnosti, kamor spada podjetje, to je proizvodnja tekstilij v letu 2003. Skupina podjetij Predilnice Litija je dosegla 4 % višjo dodano vrednost od povprečja dejavnosti, sama Predilnica Litija brez odvisnih družb pa 21 % višjo od povprečja dejavnosti. V povprečju vseh predelovalnih dejavnosti je bila v letu 2003 dosežena vrednost 24.565 EUR. To vrednost pa je v letošnjem prvem poletju dosegla tudi Predilnica Litija. BRUTO DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA v EURIH 20.100 jm mm 10.000 ¥- proizvodnjo tekstilij -2003 Predilnica Litija - 2003 L I T I J S K I V OLIMPIJSKEM DUHU NATAŠA ŠAVLI, UROŠ TORY, prodajnica prodajnik Poletje mineva v znamenju nestabilnega vremena in uspehih naših športnikov na Olimpijskih igrah v Atenah. Če potegnemo vzporednico se naši ciljni trgi obnašajo nestabilno kot vreme, vendar dosegamo prodajne uspehe, ki so primerljivi z uspehi naših olimpijcev. Sledimo zadanim ciljem in jih tudi presegamo. V prvem polletju 2004 smo prodali 2.700 ton preje v vrednosti približno 1 1 milijonov evrov. Količinsko to pomeni 21%, vrednostno pa 12% povečanje glede na leto 2003 za isto obdobje. Zaradi težke situacije na trgu, saj je konkurenca vedno močnejša, je potrebno zaradi tendence zniževanja cen količinsko veliko bolj povečati prodajo, da dosežemo željeni rezultat. 15.000. 000 12.500.000 10.000. 000 !> 7.500.000 5.000.000 2.500.000 0 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 3000 2500 2000 o 1500 1000 500 0 Glede na lansko leto smo največje povečanje prodaje dosegli na italijanskem trgu in sicer kar za 60%. Italijanski trg, ki je trenutno naš največji trg, predstavlja kar 40% celotne prodaje. Večja trga, kamor prodajamo, sta tudi Francija (15%) Količina prodane preje januar - junij 2004 2706,4 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Vrednost prodaje januar - junij 2004 - 11.065.845 9.396.726 9.887.145 _ _ lil in Nemčija (1 1%), vendar pa se nam je nasprotno na teh dveh trgih glede na lansko leto prodaja zmanjšala, predvsem zaradi konkurence iz vzhoda. Poleg tega smo uspeli povečati prodajo tudi v Belgiji, Portugalski in vzhodnih državah: Poljska, Češka, Slovaška, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, čeprav ti trgi zaenkrat ne predstavljajo naših vodilnih trgov. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko skupnost se nam odpirajo tudi nove možnosti za prodajo na teh trgih, predvsem kupcem, ki zahtevajo izključno blago z evropskim poreklom zaradi dodelav, ki jih opravljajo v tretjih državah. Te možnosti do sedaj nismo imeli. Se vedno prevladuje torej prodaja na trg Evropske skupnosti, vendar pa usmerjamo naše aktivnosti tudi na druge trge, saj bomo le tako lahko uspešni tudi v prihodnosti. Največji uspeh smo dosegli pri prodaji v Urugvaj, kamor smo uspeli prodati kar 50 ton preje, napredek smo dosegli tudi v Turčiji, ki naj bi postal eden pomembnejših trgov v prihodnjih letih. Prodajne rezultate pa pričakujemo tudi v Rusiji, Kitajski, Japonski, Sri banki in Mauriciusu, kjer smo vzpostavili prve stike. Iz Avstralije pa smo uspeli pridobiti tudi že prvo večje naročilo. Prodaja po državah 14% 40% V prodaji še vedno prevladuje modni segment (55%), čeprav se delež le-tega iz leta v leto zmanjšuje. Glede na lansko leto smo uspeli najbolj povečati tehnični del in sicer kar za 120%. V celotni prodaji predstavlja trenutno 1 1 %. Cilj, ki ga želimo doseči je 15%, saj predstavlja artikle z višjo dodano vrednostjo oziroma posebnim namenom uporabe. Prodajo smo povečali tudi v dekorativi, ki predstavlja trenutno 34%. Povečevanje prodaje v teh dveh segmentih je tudi naša usmeritev za prihodnost, saj nista tako zelo odvisna od modnih zapovedi in konkurence iz vzhoda. Olimpijske igre so dogodek, ki traja 16 dni, naš boj za obstanek in prevlado na trgu pa neprekinjeno. Smo v dobri kondiciji in si ne pomagamo z dopingom do zastavljenih ciljev. Skladno z olimpijskim duhom nam ni cilj samo sodelovati temveč tudi zmagati! n% 15% ■ Italija H Francija □ Nemčija □ Belgija ■ Slovenija ■ Velika Britanija H Ostalo ZDRUŽENO ZNANJE ZA RAZVOJ Predstavniki podjetij, vključeni v IRSPIN so pripravili skupni razvojni program, s katerim so uspešno kandidirali na prvem javnem razpisu za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki je namenjen razvoju inovacijskega okolja v obdobju od leta 2004 do 2006. Pobudnik programa z naslovom »Razvoj infrastrukture za prenos inovacij v tekstilno industrijo Slovenije« je bila Predilnica Litija. V programu sodeluje 15 partnerjev iz 6 slovenskih regij in sicer: 1. Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za tekstilstvo 2. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Inštitut za tekstilstvo 3. Predilnica Litija d.d 4. Svilanit, tekstilna tovarna d.d., Kamnik 5. Tekstina, tekstilna industrija Ajdovščina d.d. 6. IBI Kranj, proizvodnja žakarskih tkanin d.d. 7. Inplet pletiva d.o.o. 8. BPT Tržič d.d. 9. Gorenjska predilnica d.d., Škofja Loka 10. Velana, tovarna zaves d.d., Ljubljana 1 1. Liti d.o.o. Litija 12. Tekstika d.o.o., Ajdovščina 13. Lokateks d.o.o., Škofja Loka 14. Zvezda, tekstilna tovarna d.d., Kranj in 15. IRSPIN - Industrijski razvojni center slovenske pre-dilne industrije, Litija. Program vključuje pet projektov, s katerimi bodo podjetja 1. zagotovila opremo in prostor za delovanje tehnološkega centra IRSPIN 2. postavila strategijo in programe dela za tehnološki center 3. razvila nove izdelke iz ognjevarnih vlaken 4. razvila izdelke iz vlaken s posebnimi in okolju prijaznimi lastnostmi 5. razvila izdelke iz vlaken za zaščitne tekstilije. Za ciljno izvajanje vseh projektov bo skrbel programski svet, katerega vodi generalni direktor Predilnice Litija, g. Franc Lesjak. Vrednost vloženih sredstev v vseh vključenih podjetjih bo v obdobju od leta 2004 do leta 2006 znašala 1.640 milijonov tolarjev, od tega bodo sredstva iz Evropskega sklada znašala 690 mio. tolarjev. Kot strateški cilj programa so si podjetja opredelila povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in dolgoročno ohranitev 70 % delovnih mest v podjetjih. Skupno navedena podjetja zaposlujejo 2.279 delavcev, od tega 234 ali 10 % invalidov, 416 ali 18 % starejših od 50 let, 35 % zaposlenih s prvo ali nižjo stopnjo izobrazbe. Z izvajanjem projektov po razvojnem programu bodo povečala število zaposlenih s VII. ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe iz 1 32 na 154 ali zaposlila 22 novih strokovnjakov. V program bo v treh letih vloženih 1 24.583 FTE raziskovalnih ur. Partnerji so za vsak projekt podpisali ločeno konzorcijsko pogodbo z navedbo aktivnosti, ciljev, časovnega in finančnega plana, lastništva in vodenja projekta. Aktivnosti po navedenih petih projektih v okviru programa so namenjene dvigu konkurečne sposobnosti podjetij na mednarodnih trgih. Verica Zlabravec NOV APARAT ZA MERJENJE NEENAKOMERNOSTI PREJE ANDREJ ŠTRITOF, svetovalec za razvoj prej in sukancev Zadnja leta smo veliko vlagali v obnavljanje strojnega parka predpredilnice, predilnice in pre-vijalnice, kar je v veliki meri vplivalo na izboljšanje kakovosti naših izdelkov. Ta je bila, poleg aktualnega proizvodnega programa, eden pomembnejših vzrokov, da smo kljub hudi krizi na tržišču celo povečali prodajo prej. Poleg visoke kakovosti izdelkov je tudi zelo pomembna stabil- nost kakovosti, kar zahteva dobro in stalno obvladovanje vseh pogojev v tehnološkem procesu. Obvladovanje kakovosti si je težko zamisliti brez kakovostne in sodobne laboratorijske opreme, zato smo se v letošnjem letu odločili za nakup novega aparata za ugotavljanje neenakomernosti prej in sukancev Uster Tester UT4. Z njim smo nadomestili zastarel aparat istega proizvajalca, ter pridobili veliko možnosti za analiziranje vrste in vzrokov napak v pramenu, predpreji, preji in sukancih. Z aparatom merimo neenakomernost pramena mikalnikov, raztezal k in česalnih strojev ter fla-jerske predpreje, v preji in sukancih pa še število tankih, debelih mest ter nopkov, ki jih sortira po različnih debelinah. Najverjetnejše vzroke napak prikaže na pogonski skici stroja, ki ga analiziramo, kar zelo poenostavi njihovo sanacijo. Na preji in sukancih je mogoče analizirati tudi kosmatost, s katero kontroliramo pravilen izbor prstanov in travelerjev na predenju, previjalni hitrosti na Autoconerju ter postopka sukanja. Ta analiza bo tudi izredno pomembna za kontrolo kakovosti kompaktnih prej, ki jih bomo na testnem kompaktnem prstančnem stroju pričeli izdelovati v drugi polovici septembra. Aparat za merjenje neenakomernosti preje NOVA STROJNA OPREMA TOMAŽ DAMJAN Kot že nekaj let zapored se tudi letos pospešeno izvajajo investicije v novo strojno opremo ter urejanje delovnih prostorov, saj samo z novimi investicijami in sprotnim prilagajanjem linij lahko sledimo trenutnim naročilom in se uspešno upiramo naši konkurenci. Novosti so v prav vseh oddelkih. vodja splošnega vzdrževanja V predpredilmci smo se z montažo zadnjega flajerja Zinser FL670 (že desetega po vrsti) dokončno poslovili od starih flajerjev KrušikTG 3, preurejena je linija 10A, pri čemer smo sprostili rahljalnik bal za vzpostavitev dodatne linije za predelavo mešanic. Filter v mešalnici vlaken Zamenjava regulacijskih žaluzij v klimi Kiefer v oddelku predpredilnice sintetike in vgradnja novih vlažiIcev zraka bo omogočila boljše klimatske pogoje za predelavo najzahtevnejših vlaken. Ker je mešalnica postala ozko grlo, smo veliko naporov vložili tudi v povečanje njenih zmogljivosti. Na novo vgrajeni rotacijski filter nadomešča vreče namenjene filtriranju zraka, ki se uporablja za sesanje z rezka rja. Ker so vlakna in prah zelo hitro zmanjšala njihovo propustnost, je prihajalo do povečanja zračnega upora in s tem do slabega odsesovanja, kar je imelo za posledico precej počasnejše obratovanje stroja. Najobsežnejše investicije so se letos izvajale v oddelku predilnice. Dva predilno previjal na stroja obratujeta že nekaj mesecev, v teku pa je montaža še štirih podobnih strojev, s katerimi smo nadomestili vse stare stroje Krušik TB 317 v oddelku PA 2. Na teh predilnih strojih bo možno izdelovati najzahtevnejše preje, saj so v celoti avtomatizirani. - nimajo več menjalnih zobnikov, temveč se vse nastavlja s pomočjo računalnika. Stroji bodo Montaža novih predilno-previjalnih strojev omogočali tudi izdelavo multitvvist in multicount preje, eden pa bo dodatno opremljen še z napravo za izdelavo kompaktne preje. Na vse stroje, kjer se predejo grobe številke smo montirali zaus-tavke za predprejo proizvajalca FA-NI. S tem se je bistveno olajšalo posluževanje strojev, saj ni več navijanja na valjčke. Poleg povečanega izkoristka surovine se je izboljšala tudi kvaliteta, velik pa je tudi prihranek pri jermenčkih, pa tudi razrezanih oblog na razteznih valjčkih ni več. Pri montaži strojev sodelujejo monterji iz tujine mi se je hrup, ki ga tovarna oddaja v okolico, znižal znotraj predpisanih meja. Ob številnih investicijah v novo opremo je bilo potrebno izvajati tudi obsežna vzdrževalna dela na zgradbah. Prekrita je bila streha na »konzumu« in elektrodelavnici, že od lanske jeseni pa se obnavljajo tudi tlaki in pleskajo stene. Tako smo v letošnjem letu obnovili skoraj 6.000 m2 tlakov po vseh oddelkih, pa tudi stene so že skoraj v celoti prepleskane. Z reorganizacijo proizvodnje se je pojavila potreba po centralnem nadzoru predilnice in previjal-nice, zato smo zgradili novo medetažo v sukalnici, ki že postaja logistični center cele proizvodnje. Novi računalniški sistemi Arhimed in Coner pilot omogočajo nadzor nad produkcijo flajerjev in predilnih strojev ter nadzor nad kvaliteto previjanja na previjalnih avtomatih. Ker proizvodnja postaja vse bolj avtomatizirana postaja požarna varnost bistvenega pomena, ker po oddelkih skoraj da ni več prisotnih ljudi. Zaključena je izgradnja prve faze sistema požarne zaščite - ročno javljanje in alarmiranje, v pripravi pa je še vgradnja avtomatskih javljalnikov in kamer za nadzor prostorov. Ker je razsvetljava v določenih oddelkih dotrajana in energetsko potratna, smo pričeli s postopno zamenjavo svetilk. V celoti so zamenjane v dveh oddelkih predilnice, kjer ob nižji porabi električne energije dosegamo tudi do enkrat boljšo osvetljenost delovnih površin. Zamenjava svetil se bo postopno izvajala tudi v preostalih oddelkih. Zaradi ostrejših okoljevarstvenih zahtev smo na vse predilniške klime montirali dušilce zvoka, s kateri- Ženske sanitarije v sukalnici Veliko se je letos postorilo tudi pri urejanju garderob in pisarn. V celoti je prenovljena moška garderoba, obnovljene so ženske sanitarije v sukalnici, kemijski laboratorij je dobil nov primernejši prostor, temeljite prenove pa je bila deležna tudi stavba marketinga. Nov logistični center proizvodnje NAŠI NOVI SODELAVCI Z delom pri nas je pričel novembra lani v oddelku predilnice. Dovolj je imel nevarne in naporne vožnje v Ljubljano, dovolj je imel zaposlitev pri privatnikih. Zelja, da dobi službo bližje domu, želja po zaposlitvi v večjem podjetju, se mu je tako z zaposlitvijo v Predilnici uresničila. Lojze Pavlič, doma sicer z Brega pri Litiji, je po rodu Gorenjec, iz Kamnika. Služboval je v rojstnem kraju, v Tržiču in pri privatnikih v Ljubljani, pa tudi že v Litiji. Večino svojih delavnih izkušenj si je pridobil v kovinski galanteriji, zato je srečanje s tekstilno industrijo zanj predstavljajo čisto novo delovno okolje. Lojze Pavlič pri montaži »Res je velika razlika delati v kovinski industriji ali vtekstilstvu. Razlika pa je tudi delati pri zasebniku ali v večjem podjetju. Interesi v zasebnem sektorju so preveč ozko usmerjeni in že po nekaj mesecih dela v Predilnici sem zaznal spremembo. Kolek- tivno delo, tako, kot je organizirano vtem podjetju vsekakor prinese boljše rezultate in vpliva na večje zadovoljstvo delavcev. Delati sem pričel kot transportni delavec v predilnici in tudi v sukalnici. Tako sem se spoznal z osnovnimi materiali in pretokom materialov po posameznem oddelku in tudi med oddelki. Že zelo kmalu sem se tako usposobil, da sem lahko nadomeščal odsotne delavce, tudi tiste, ki delajo na izmenah. Že na zaposlitvenem razgovoru sem bil obveščen o tem, da glede na to, ker imam končano IV. stopnjo strokovne izobrazbe, da bi imel v podjetju vse možnosti napredovanja. Vsekakor pa je v delovnem procesu potrebno najprej spoznati najenostavnejša opravila, da so ti blizu, da lahko potem svoje znanje in izkušnje nadgrajuješ in dopolnjuješ. Verjetno sem pokazal zadostni interes, da bi rad znal kaj več. Po predhodnem razgovoru z vodjo proizvodnje g. Stanetom C metom in vodjo predilnice g. Silvom Sokličem, sem v mesecu juniju letos pričel z usposabljanjem za preddelavca v oddelku predilnice. Pred tem sem že sodeloval z g. Sukičem pri menjavi različnih zobnikov in pri nastavitvah strojev. Veliko, res veliko je novega: različni stroji, različne kvalitete prej in vsaka stvar zahteva svoje - točno in dosledno. Vpeljeval sem se tudi z vnašanjem različnih podatkov v računalnik. Trenutno delam pri montaži strojev. V oddelku predilnice montiramo nove predilno previjalne stroje. Prednost je, da spremljaš stoj od same montaže do zagona, posebno še, če bom kasneje, ko se bom usposobil, samostojno opravljal delo preddelavca. Možnost spremljanja stroja od montaže do zagona sem že imel. Pri montažah se srečujem z monterji iz tujine. Malo je ovira jezik, toda se kar sporazumemo.« Takšna je začetna pot dela novega sodelavca. Ob njegovem interesu in res usmerjenem uvajanju v delo lahko že tako kmalu pričakujemo novega preddelavca v oddelku predilnice z vsemi nalogami, ki so vezane na to delo, od izvajanja menjav in nastavitve strojev po procesni specifikaciji, nastavitev številke preje na prstančnem stroju, odpravljanje napak na strojih in izvajanje vzdrževalnih del do pomoči pri organizaciji dela na izmeni. Vera Bric NAGRADNE REKREATIVNE POČITNICE V prejšnji številki našega časopisa smo pisali o nagradnem, rekreativnem letovanju naših delavcev v Termah Olimia. Pred samim letovanjem posameznikov smo bili prepričani, da se bodo naši sodelavci dobro počutili med sotelskimi in kozjanskimi travniki, gozdovi, vinogradi in uživali gostoljubje prijaznih ljudi ter spoznali okolico tega obmejnega kraja vzhodne Slovenije in predvsem uživali v zdravilnih vodah lepo urejenega naravnega zdravilišča. Za večino sodelavcev je 5 dni brezskrbnega in prijetnega oddiha že mimo. Na vprašanje, kako je bilo v Podčetrtku, so vse moje sogovornice, brez izjeme, odgovorile: »Super!« Navdušene so bile nad urejenostjo zdraviliškega kompleksa, termalnimi bazeni, mnogimi rekreativnimi in izletniškimi dejavnostmi, hotelskimi uslugami, pestro hrano in ne nazadnje prijaznim osebjem. Udeleževale so se jutranje ali večerne telovadbe, uživale v kopanju, vodnih masažah, savni, sprehodih po bližnji in daljni okolici ter se udeleževale organiziranih izletov s cestno turističnim vlakom »Rogačan« ali »Ato m če k«. Predvsem jim je v spominu ostal obisk steklarne v Rogaški Slatini, kjer so se seznanile s težkim delom pihalcev, oblikovalcev in rezalcev stekla ter obisk bližnje vasice Olimje, kjer osrednji del naselja predstavlja kompleks samostanskega gradu s cerkvijo. V sklop organiziranih izletov sodi tudi obisk Jelenovega hriba in nekaterih bližnjih turističnih kmetij in zanimivih proizvodnih obratov za predelavo hrane in pijače. Nekaterim je koristil tudi razgovor z zdraviliškim zdravnikom, ki jim je svetoval različne terapije, ki pa se jih žal, zaradi kar visokih cen dodatnih uslug, niso privoščile. Slavi Bolte, kurika: »Prav veliko časa za počitek ni bilo, zato pa je bilo zelo pestro in nepozabno. S Slapničarjevo Marijo iz predpredilnice sva izkoristili vse, kar se je dalo. Marija se je v teh dneh že upokojila, mene pa ta življenjska prelomnica čaka še v tem mesecu.« Silva Povšnar, sukalka-inštruktor: » Se nikoli se nisem počutila tako dobro. Najbolj pa me je presenetil njihov zdravnik, ki mi je že ob bežnem pogledu takoj povedal, zakaj imam težave s hrbtenico.« Helena Pribanič, sukalka: »S Silvo sva bili skupaj. Nepozabno doživetje je bil obisk turške savne in kopanje v bazenu ravno v času, ko je bil na oddihu zbor pevcev. Tako smo v bazenu vsako dopoldne uživale ob poslušanju njihovega ubranega petja.« Ljubica Tič, vodja skupine za snemanje: »Do sedaj še nikoli nisem bila za dalj časa v zdravilišču, vendar je bil začetni odpor hitro premagan, malo tudi s pomočjo moje sestre, soletovalke, Zdenke Smodiš iz sukal-nice. Cel Podčetrtek živi s turizmom kar se vidi tudi po urejenosti samega kraja.« Cvija Ostojič, delavka v predpredilnici: »V toplicah imaš dve možnosti - ali dopust pre-lenariš in prespiš ali pa si aktiven in tako vidiš in spoznaš veliko novega in se pri tem prav lepo zabavaš. Moja je bila druga varianta. Izrekam vso pohvalo pobudnikom nagradnega oddiha zaposlenih.« Stane Sukič, pomočnik vodje izmene: »Odločil sem se za oddih v Novigradu, predvsem zato, ker je bil dopust zato družinski. V Pineti je še vedno lepo in nam vsem je bilo prijetno.« Viktorija Dolanc, previjalka inštruktor: »Nisem se odločila za toplice, ker se v planinskem okolju bolj sprostim in spočijem. Teden na Veliki planini je bil prijeten, škoda le, da je bilo vreme bolj muhasto.« Skratka, bilo je res »super« in to enkratno doživetje veliko prehitro mine ter tako ostanejo samo še lepi spomini in globoko v sebi hvaležnost podjetju, da jim je ta oddih omogočilo. Vera Bric NAŠI UPOKOJENCI Število naših upokojencev se že nekaj časa giblje okoli 670. O nekaterih zanimivih podatkih smo pisali že v prejšnjih številkah časopisa, tokrat pa prikazujemo, koliko let naši upokojenci že uživajo v pokoju. Skoraj 200 upokojencev se je upokojilo v zadnjih 10 letih, to je v obdobju, ko se število zaposlenih v podjetju iz leta v leta znižuje. Največ upokojencev pa uživa pokojnino od 1 1 do 15 let, to je ravno iz obdobja najintenzivnejšega upokojevanja v našem podjetju, ko je bila uveljavljena beneficirana delovna doba za tekstilne delavce in ko smo veliko zaposlenim dokupili delovno dobo, da so si s tem pridobili status upokojenca. Zavidljivo dolgo, več kot 31 let v pokoju, pa je na seznamu 49 naših upokojencev. Da bi jih bilo v tej skupini z leta v leto več. Franci Borišek, ki sem ga obiskala tokrat, je v pokoju od marca leta 1988, tik pred tem, ko je Predilnica zašla v resnejše gospodarske težave. Na vprašanje, če so se ob njegovi upokojitvi že čutili »hujši« časi za podjetje, se je spominjal: Franci Borišek »Dobro leto in pol pred mojo upokojitvijo smo praznovali 100 letnico obstoja in dela tovarne. Veličastno praznovanje še ni dalo čutiti, da se bližajo bolj kritični časi. Ob praznovanju tega visokega jubileja tovarne sem prejel kot bivši predsednik delavskega sveta tudi priznanje, in sicer skulpturo, ki predstavlja predilniško vreteno.« Svojega prihoda v Litijo pa se je spominjal takole: »Kot mlad fant brez znanja in z veliko volje do dela sem prišel v Litiji in se zaposlil v Predilnici. Zavedal sem se svoje nepopolne izobrazbe in takoj, ko je bilo možno končal osnovno šolo in nato administrativno. Vključen sem bil tudi v različne tekstilne tečaje, med drugim v seminar študija dela po metodi refa. Zelo pestro pa je bilo tudi moje izobraževanje na samoupravnem, sindikalnem in političnem področju. Moram priznati, da sem se v različna izobraževanja vključeval z veseljem zaradi lastnega interese in potrebe po dodatnih znanjih.« V času njegovega dela v tovarni smo Francija Boriška poznali vsi. Poznali smo ga kot vestnega sodelavca, ki je opravljal dela vodje izmene v predpredilnici in kot zelo aktivnega družbenopolitičnega delavca. V času samoupravljanja v podjetju skoraj da ni bilo funkcije, ki ne bi bila zaupana Franciju. Se posebno aktiven je bil v delovanju sindikata, za kar je prejel priznanje Osvobodilne fronte in delu osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na vprašanje, kako se spominja tega obdobja je smeje dejal: »Bili so pač takšni časi in ponosen sem, da sem lahko aktivno deloval v času socializma. Ves čas sem sam skrbel za svojo družino, pa smo si kljub temu najprej v stanovanjski hiši, ki je bila tudi last ženinega brata, uredili lastno stanovanje in kasneje zgradili lastno hišo. Mislim, da sem s svojim aktivnim delom, pa ne samo jaz, toda tudi moji ožji sodelavci v tovarni in izven nje, delovali v tistem času tako, kot se je od nas pričakovalo. Lahko bi rekel, da smo svojo vlogo dobro odigrali.« Veliko prelomnico v njegovem življenju je vsekakor predstavljala upokojitev. Tik pred upokojitvijo je opravil šoferski izpit, avta pa takrat še ni imel, saj so bile čakalne dobe za nabavo novega avtomobila izredno dolge. Se dobro se spominja, da je od sodelavcev ob upokojitvi prejel tudi avto radio. Tik pred 60. rojstnim dnevom je kupil diatonično harmoniko, ki je bila sprva namenjena njegovemu sinu. Ker sin Robi ni pokazal interesa za igranje, je pričel igrati sam. Ob obujanju teh spominov sem se verjetno malo preveč dvomeče nasmehnila, ker ga pač še nikoli nisem videla niti vedela, da zna igrati tudi harmoniko. Da je bilo mojih dvomov konec, je z veseljem vzel v roke harmoniko in mi zaigral. Resnično si zasluži vse čestitke, posebno še, ker se je zaradi izredno dobrega posluha igrati naučil čisto sam. S harmoniko je sebi, svoji družini in svojim sorodnikom iz rojstnega Polšnika, »priigral« že marsikatero urico dobre volje in veselja. V krogu njegove družine so se v zadnjih letih odvijali zelo pomembni dogodki. Najlepši med vsemi je prav gotovo zlata poroka, ki sta jo z ženo Magdo letos maja praznovala tako, kot se za zlatopo-ročenca spodobi ter njegovo praznovanje 70. rojstnega dne. Slednje ima posneto na video kaseti in zaupal mi jo je, da sem si jo ogledala doma. Res lepa predstavitev njegovega ne lahkega toda bogatega življenja, lep spomin zanj in za vse njegove bodoče generacije. Na vprašanje, kako danes doživlja dejstvo, da je upokojenec Predilnice Litija, pove: »Ponosen sem, da sem upokojenec Predilnice. Ostal sem še vedno delničar in se zato udeležujem vsakoletnega prednovoletnega srečanja. Vodstvu podjetja bi izrekel vso čast, da se niso prodali in da je tovarna še vedno v domačih rokah, da tovarno vodijo Slovenci, predvsem pa, da je to domačin, ki se dobro zaveda, kako daleč segajo korenine predilstva na litijskem območju.« Polna prijetnih vtisov sem v deževnem petkovem popoldnevu zapustila njegov dom. Kako malo se ljudje med seboj poznamo, pa čeprav se srečujemo skoraj vsak dan. Gospod Franci, želimo vam, da bi tako polno življenje uživali še vrsto let. Vera Bric SINDIKAT - Spomladanski izlet Spomladi se začenjajo daljšati dnevi in sonce ogreje zemljo. Narava se prebudi in ko vse brsti in se zeleni, se tudi članice in člani sindikata odločijo za spomladanski izlet. Ker iščemo vedno nove zanimivosti in kraje, kjer še nismo bili, smo se tokrat odločili za Bizeljsko. V soboto, 8. maja smo se zbudili v kislo in turobno jutro tako, da je bil dežnik del obvezne opreme. Ob 6.15 je avtobus odpeljal iz Šmartno preko Litije v Zagorje, kjer so se nam pridružili še zadnji izletniki. Na poti proti Štajerski se je skozi temne oblake pokazalo tudi sonce. Ustavili smo se v Podčertku in se nato odpeljali v Staro vas do družine Istenič, ki že od leta 1968 prideluje penine. Isteničevi so nam zelo nazorno pokazali kako nastajajo penine po klasični meto- di. Pri njih se tradicionalno ročno delo in sodobno kletarstvo dopolnjujeta in dovršujeta, kar pripomore k optimalni kakovosti njihovih vin. Po vodenem ogledu je bila na vrsti pokušina vin, v odpiranju steklenic z mačeto pa se je izkazal Bojan. Pot smo nadaljevali preko reke Sotle na Hrvaško, v Kumrovec. Tu smo si ogledali rojstno hišo Josipa Broza-Tita, dosmrtnega predsednika Jugoslavije. Na sprehodu v Kumrovcu smo ugotovili, da cel kraj živi za turizem. Vse imajo lepo urejeno. Izgleda, kot da se je ustavil čas v enem od prejšnjih desetletji. Ker se je bližal čas kosila smo se vrnili nazaj v Evropsko Unijo. Na kmečkem turizmu Balon smo se dobro podprli, gospodar pa nam je razložil nekaj zanimivosti o vinu. JANEZ KRALJ, organizator izletov -11- L I T I ./ S K I P R E D I L E C -11- Bogatejši z novimi znanji smo se odpeljali v Olimje, kjer smo si ogledali cerkev, 3. najstarejšo zeliščno lekarno v Evropi in čokoladnico, nato pa smo sladka usta poplaknili z domačim pivom v tamkajšnji pivovarni Haler. Pot nas je vodila v Prebold na kmečki turizem Potočn'k, kjer je bila ob Matjaževi glasbi še večerja. Po njej smo pripravili popularni kviz »najšibkejši člen«, kjer so se najpogumnejši pomerili v poznavanju Predilnice Litija in njenih povezanih družb. Vse je potekalo pod budnim očesom voditeljice Vere in stroge komisije. Za prvo nagrado sta se borili finalistki Slavi in Marinka. Ker je bil izid neodločen, se je komisija z sponzorjem dogovorila, da podeli dve prvi nagradi -domači salami. Večer se je zaključil s plesom do poznih jutranjih ur. Sprehod po Kumrovcu Že na poti domov smo prisegli, da gremo v jeseni spet na izlet. Srečanje delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije je letos že 6. organiziral športne igre, ki so potekale prvo soboto v mesecu juniju na Bledu. Poleg merjenja moči v posameznih panogah, je srečanje namenjeno predvsem druženju delavcev dejavnosti. Tekmovanja so se odvijala kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, odbojki, šahu in pohodništvu. Predilnica Litija je organizirala ekipo za mali nogomet, kegljanje in pohodništvo. Ko smo se zjutraj odpravljali proti Bledu je močno deževalo. Dež nas je spremljal skozi ves dan. Ker smo sindikalisti trdoživi, nas tudi slabo vreme ni ustavilo od namere, da se družimo in tekmujemo z sotrpini. Po prijavi v hokejski dvorani na Bledu, so nas postregli z malico. Po njej so odšli kegljači na kegljišče v Kranj, nogometaši, oblečeni v nove, lične predilniške drese, pa na razmočen stadion na Bledu. Pohodniki so navkljub dežju odšli proti Vintgarju. Po končanih tekmovanjih je bila razglasitev rezultatov in kosilo. Sledilo je družabno srečanje z Mambo Kingsi, ki so naredili vzdušje kot se takšnim srečanjem spodobi. Skladno predhodnim navodilom, smo prispevali tudi dobitke za srečolov, ki smo ga izdatno založili z blagom. Naši tekmovalci niso posegli po prvih mestih. Poznalo se jim je, da je bilo premalo treninga. Naši kegljači so kljub temu zasedli odlično osmo mesto. Družabni del se je potegnil v noč. Utrujeni in dobre volje smo se odpeljali proti domu z zagotovilom, nasvidenje prihodnje leto na sedmem srečanju. Janez Kralj Tekmovalci z navijači P R E D I L E C DAN ODPRTIH VRAT V PETEK, DNE 10.9.2004 IN SOBOTO, DNE 11.9.2004 BO ORGANIZIRAN DAN ODPRTIH VRAT. NA OGLED VABIMO VSE, KI Sl ŽELITE OGLEDATI PROIZVODNJO V PREDILNICI LITIJA. PROIZVODNJO Sl BO MOŽNO OGLEDATI V PETEK OB 16. URI, V SOBOTO PA OB 10. URI. ZBIRNO MESTO BO PRI VRATARJU. OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU, 11 8 -Tl OBLETNICI OBSTOJA IN DELA TOVARNE, VSEM ZAPOSLENIM, UPOKOJENCEM IN DELNIČARJEM ISKRENO ČESTITAMO. VABUENI! Izdano: September 2004, letnik 4, številka 2 Založila in izdala: PREDILNICA LITIJA d.d. Uredniški odbor: Franc Lesjak, glavni in odgovorni urednik, Manja Tesla, Verica Zlabravec, Silvo Soklič, Vera Bric Grafična pripravo in tisk: Tiskarna TORI, Trbovlje Naslov podjetja: Domača stran: PREDILNICA LITIJA d.d. Kidričeva cesta 1 1270 Litija 01/899-02-00 01/898-42-13 predilnica® litija.com www.litija.com IB33389