PoStnlna platana v gotovini
LETO VI.
LJUBLJANA, 17. MARCA 1928.
ŠTEV. 12.
W AROČNI NAZA JVCOJLA-VIlOČETRTLETNODlNiS-
CELOLETNODIN-6O/ZA-INOZEMlTVO 1EDODATI POjTNiNO/OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA fTEVILKAPODlNl
RAČUN POŠT. HRANILNICE I3.I88
OB1UM
4
A
/Ax
vredniJtvoin-vprava
f-VČlTELUKI-TljKARNl/ -ROKOPISI • JE- NE- VR A-XA}0/ANONIMNI-DO-. PIJIJE-NEPRIOBČV-k lElO/POjTNlNA-PLA-XAN A-V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Polom Slovenije.
(Nadaljevanje.)
Prvi naš članek pod tem naslovom Je vzbudil precej pozornosti. To je prav, kajti če kje, potem je ravno na polju nacionalnega gospodarstva razčiščenje nujno potrebno. Ko't v vsaki drugi nacionalni važni 'zadevi, bo postopal nas list tudi v tej stvari brezobzirno in ne glede na žrtve, ki morajo pasti, da bo postal zrak malo bolj čist in malo manj okužen vsaj v Sloveniji. Za enkrat se omejimoi še na imenovanje in naštevanje grehov, toda ne bo dolgo, ko bodo natiskana tudi imena grešnikov.
Že v prvem članku se je povdar-jalo, da se upravni sveti in drugi ■odločilni faktorji gospodarskih podjetij mnogo premalo zavedajo odgovornosti in da le prevečkrat identificirajo zavod, ki dela z zaupanim denarjem, s svojo lastno osebo, s svojimi lastnimi materijelnimi ali 'moralnimi interesi. Sledi par primerov, ki pa so vzetti iz nedavne preteklosti in namenoma opisani le splošno.
Nek bančni zavod je bil pasiven in so vodilni faktorji, to je člani upravnega in nadzorstvenega sveta ter ‘ravnateljstva, to pasivnost dobro poznali. Kljub pasivnosti pa so se dajale še visoke tantjeme, kljub Pasivnosti je bila izdana bilanca, ki je izkazovala’dobiček. Upravni svet jte imel pred seboj kakih dvajset bilanc. Od pravilne, v kateri je bila izguba točno izkazana pa do najbolj zlagane, v kateri je bil izkazan pozneje objavljeni dobiček, so se vrstile bilance, v katerih je pasivnost neprestano padala in prehajala v aktivnost. Seveda par mesecev pozneje je zavod ustavil1 plačila.
Drugi zavod pride v enak položaj in 'bi lahko izplačal svojim upnikom .vsaj 70% njih terjatev. Poštenost bi »zahtevala takojšnjo likvidacijo in preprečenje nadaljnjih izgub. To se Pa. ne sme zgoditi, kajti člani upravnega sveta so tudi lastniki dlelmic tega zavoda. Če se prizna pravo stanje, izgube delnice. vso svojo črednost. Da si rešijo vsaj del denarja, ki so si ga pridobili s špekulacijami in vtaknili v zgolj špekulativne namene v delnice, molče in varajo javnost, pod roko pa skušajo prodati svoje delnice po čim višji Ceni’	i>m to posreči, zapuste
zavod kot potapljajočo se ladjo in si umivajo roke nad nesrečo neumnih vlagateljev, ^ so nesli svoj denar v dotični zavod moTda le vsled zaupa.-nja do vodilnih faktorjev ali pa celo na njih prigovarjanje.
Vzemimo še tretji slučaj. S podporo vseh merodajnih činiteljev in največjih gospodarskih zavodov zbira denarni zavod milijone in milijone hranilnih vlog in uživa zaupanje
L I S T E K.
Š—L M.:
VOJNIK.
I.
(Pozabljencu ob prihodu pomladi.)
Umazan in razcapan je bežal po poti, ki se v serpentinah vzpenja na vinsko gorico.
»Kam greš vojnik?«, je tulila tropa bosonogih otrok ter metala kamenje za njim, dokler jo niso ustavile velike kaplje, ki so pordečile umazani prah.
Poldne je bilo, ko sem ga zopet zagledal sedečega na klopi pred zidanico. Ni -me opazil. Pogled mu je begal po dolini, kjer so med šumami drhtela zlata polja, od solnca ustvarjena in v rosnem jutru prerojena, lam ob reki se je ustavil... V senci bledih vrb so ocjjužinala dekleta, “deče rute so žarele nad mladimi obrazi, kot veliki cvetovi rož, ki va-b|io vase novo ljubezen. Plaho se je °krenil. Ko me je zagledal je skočil
popolne solidnosti. Nikomur ne pride na misel, da je zavod trhla stavba, ki vsrkava te tuje milijone in jih spreminja v prah. Naeikrat nastopi katastrofa in pokažle se izguba skoraj 100 milijonov Din. Kje je vzrok, da ta zavod oziroma njegovi voditelji niso pravočasno spregledali in izvajali posledic iz resničnega položaja?
Vzrok temu je v nekaterih slučajih zloba, večinoma pa uprav otroška optimističnost vodilnih faktorjev, 'ki čakajo na čudež, ki naj reši, če ne zavod kot tak, pa vsaj njih delnice, tantjeme in ugledne pozicije. Ti krogi se posvetujejo, prepirajo na sestankih, na katerih se debatira o več ali manj fantastičnih načrtih. Simptomatično je, da se v vseh takih slučajih pojavijo ideje o fuziji s kakim drugim, po možnosti inozemskim zavodom, o prodaji delnic tujcem itd. Vse mišljenje in delovanje teh kVogov je torej osredotočeno na vzdržanje svoje lastne pozicije. Pri teh poskusih pa zapada zavod v vedno večjo (pasivnost;, dokler ne nastopi katastrofa.
( In po katastrofi? Eni odidejo, drugi pridejo. Mlesto da bi se postopalo v takih slučajih naglo in odločbo ter rešilo, kar se še rešiti da, se začno pogajanja, se začno procesi, mesto hitre likvidacije nastopi počasna eksploatacija že itak propadle mrhovine. In vsi delajo le za javni blagor: oni, ki so vodili ta zavod do propasti in oni. ki prevzamejo sanacijo ozProma likvidacijo zavoda.
Obeta se nam nov zakon o bankah, ki bo baje podčrtal in poostril odgovornost upravnih svetov in njih članov. Toda zakon ie lc cunja papirja, dokler se ne izvaja dosledno in ne glede na partije in razne ugledne osebnosti. Edin izhod more nuditi samopomoč onega naroda, ki je redil s svojimii žulji vse te zavode, ki vzdržuje s svojimi prihranki vse one magnate, ki stoje na čelu tem gospodarskim institucijam. Žal pa je narod popolnoma apatičen in drvi iza najbolj bedastimi političnimi in gospodarskimi šlagarji, naseda vedno znova s svojim denarjem raznim več ali manj vrednim voditeljem. Vsled tega vodijo še danes naše gospodarstvo vedno isti krogi. Beogradu očitamo zloglasno čaršijo, pozabljamo pa, da je ta čaršija doma tudi pri nas, seveda v manjšem obsegu.
Po prevratu se je gotova klika polastila vseh boljših mest. Pojavili so se naenkrat ljudje, o katerih dotlej ni nihče slišal, ki pa so se predstavljali kot ženiji na polju narodnega gospodarstva. Večina od njih ni imela nikake usposobljenosti, to usposobljenost je črpala le iz svojih
="====-   . —
v bližnjo sotesko ter izginil med bujnimi vinskimi trtami. Od reke je za-orila pesem vsak hip pretrgana z razposajenim smehom.
čuden se mi je zdel ta vojnik in zaželel sem si človeka, ki bi mi povedal kaj več o njem.
Razveselil sem se sivca, katerega sem našel ob poti, ko je na vročem solncu ogreval svoje stare ude.
»E, revež je revež,« je kimal mo-žiček. »Veliko je že pretrpel. — Ko se je pričela vojna, je ušel v Srbijo — kar iz mesta, kjer se je učil. še doma se ni oglasil. V vojski je bil velikokrat ranjen, skoraj ubit. Ob nekem spopadu je bil v Bolgariji ujet in kot izdajalec obsojen na smrt. Zadnje jutro, ko je že odšel od njega duhovnik — je prišel preobrat. Domov se je vrnil sestradan, a vseeno še pameten. Kmalu potem pa je znorel. Bolje bi bilo, da ne bi prišel, ker je sedaj berač pri lastni hiši. Nihče ni mislil, da se bo še vrnil. Sestra. ki je imela dom, mu je tačas umrla. Njen mož pa se je oženil drugič. Tako je prišel naj večji grunt
zvez z raznimi magnati in partizani, ki so si kratkim potom razdelili vodilna mesta. Ni odločalo in tudi danes se ne odloča sposobnost, marveč le kričavost in familija oziroma partija. Ni čuda, če se je nabralo v teh desetih letih po prevratu toliko gnoja in nesnage, ni čuda, da so se ponesrečile največje gospodarske akcije, ki bi nas lahko res osamosvojile, če bi bile izvedene pravilno.
»Slovenec« je priobčil pred kratkim zelo simpatičen članek o narodnih manjšinah oziroma manjšinskem vprašanju. Iz članka se razvidi, da je njegov pisec o stvari dobro poučen in da jo obravnava z veliko ljubeznijo. Koncem svojega članka pa predlaga pisec, da bi se naj osnovalo makak narodni svet, ki naj bi začrtal naš nacionalni program in ugotovil smernice našega delovanja na nacionalnem polju. Ta najvišja narodna instanca bi morala vsebova't; po mnenju člankarja predstavnike političnih partij itd.
Na polju narodnih društev se je pri nas grešilo mnogo in težko bo popraviti storjene grehe. Predvsem se niti do danes še ni posrečilo ustvariti platformo za res enotno, ne le izven- in nadstrankarsko organizacijo, marveč tudi za organizacijo, ki bi svoje sklepe lahko izvajala. Vsa narodna društva so potrebna, nobeno izmed njih pa ne dosega svojega namena. Ne govorim tu o Ciril-Me-todovi družbi, Slovenski straži in Gosposvetskem zvonu. Vse te 'organizacije igrajo danes le *L podrejeno vlogo in bodo s časoma hote ali nehote izginile, pa naj imajo še tako dobre in požrtvovalne odbore. Če drugo ne, bo gospodarska kriza sama na sebi imela za posledico ne le tpadec,. marveč popolno vsahnjenje denarnih dohodkov in s tem onemogočenje nadaljnjega delovanja. Smatramo, da to ne bo niti prevelika Škoda na nacionalno gibanje, seveda pod pogojem, da se ustvari čim prej resnična centrala, kot jo predlaga cit. članek.
Vprašanje je, kakšna naj bo taka centrala. Imamo že Jugoslovensko Matico, ki ie gotovo ne le potrfebna, marveč tudi dobro vodena institucija. Toda kaj more doseči kljub vsej propagandi in kljub napornemu delovanju posameznih svojih funkcionarjev. Brez dvoma je nadstrankarska in ji do danes še nihče ni mogel očitati kakršnekoli pristranosti v njenem delovanju. Manjka ji pa eno, in to je moč in možnost, da izvede svoje sklepe, da te svoje sklepe oktroira političnim voditeljem posameznih strank in s tein tudi vladi sami. Dokler nima Jugosloven-ska Matica ali katlerakoli druga centralna organizacija te moči, tako dolgo ne bo mogoče uvesti resničnega
pod klancem na tuje... Dober fant je bil in bolje bi bilo, da se ne bi več vrnil.« Starec si je z dlanmi pokril obraz. »Vrojče je to naše solnce,« je rekel, »da me kar skele oči,« in čudno mehak je bil njegov glas.
II.
Tisti večer me je na povratku iz goric zatekla nevihta. Do kože premočen sem vedril v koči pod klancem. Široka, fcavaSljena -gospodinja mi je razkazovala otroke, od največjega do najmanjšega, ki je vekal v zibeli. Ko sem napeljal pogovor na vojnika se je prisiljeno nasmehnila:
»O vojniku bi radi kaj vedeli? Kdo bi mislil, da so na svetu še ljudje, ki se zanimajo za norce. Nu puinico že ima, lepo rdečo punico. Mina ji je ime. Prej, ko še ni bil neumen, sta bila prijatelja, sedaj pa je zadovoljen, da Jo sme gledati c.H daleč. Pa saj je ne bo več dolgo, ker ga bomo poslali tja kamor taki spadajo. Veste prihajajo k nam tujci in kaj si motajo misliti, ko vidijo takega cigana. Zraven pa še otroke
Zadostuje, če s!e samo na kratko omenijo zloglasne nacionalizacije tujih industrij na našem ozemlju. Niti ena se ni posrečila- niti v enem slučaju ni prešla dotična tuja industrija v roke domačinu. Tujci so ostali gospodarji in so svoje stališče celo okrepili — vse s pomočjo naših ljudi, ki so za večji ali manjši osebni dobiček prodali interes naroda in države tujcem.
sistema v delovanje glede naših narodnih manjšin.
Res je. treba je izdelati naš nacionalni program, treba je ugotoviti, kaj hočemo, kaj zahtevamo na Koroškem, kaj zahtevamo v Primorju. Žte sestava takega definitivnega programa je silno težka in odgovorna stvar, kajti program se mora sestaviti brez sentimentalnosti in pretirane miroljubnosti, program mora ugotoviti, kaj hočemo doseči preko vseh ovir in za vsako ceno, če treba z orožjem. Predstavljamo si tak narodni svet, v katerem bodo sedeli idealisti in pacifisti, v katerem se bo sentimentalno točilo solze o usodi naših zatiranih bratov, ne bo pa govora o sredstvih, ki morajo biti ma-kar illegalna, če ie to potreba. Tak program je nujen, toda na dosedanje načine ga ne bomo nikdar imeli. Program bi morali izdelati naši najboljši misleci in borci. Ta program bi moral biti strogo talen in znan le nekaterim najbolj zaupljivim ljudem. Šele po izdelavi tega programa bi nastopilo vprašanje njegovega oži-votvorjenja. Narodni svet bi moral imeti garancijo, da ga podpirajo vsi, politični in gospodarski voditelji, da mu bo sledilo vse časopisje, da bodo njegove proklamacije postale res last celega naroda, ne pa samo kos papirja. Ustvariti je torej treba organizacijo, ki bo uživala splošno zaupanje in bo imela garancijo, da bo njen sklep absolutno obvezen za vse naše javne delavde, pa naj bo privatno mišljenje teh delavcev kakršnokoli hoče.
Bojimo se, da se bo tudi to vprašanje razbilo na naravnost vzgledni zagrizenosti in brezbrižnosti naših političnih partij. Dokler bodo stale te partije na stališču absolutnega negiranja vsega onega, kar ni izšlo iz lastne partije, tako dolgo je centralni narodni svet nemogoč. Baš nacionalisti čutimo to slabo stran naših partizanov najboljše na svoji koži. Storimo, kar hočemo, žrtvujmo se z dušo in telesom za nacionalno delo, vedno se bodo našli ljudje, ki nas bodo klevetali samo zato, ker smatrajo, da nismo njih politični pripadniki. In vendar je naše gibanje tako, ida bi se ga morali udeleževati vsi, brez razlike na vero in partijo in brez razlike na separatistične tendence. Mi ne negiramo posameznih
pretepa, če mu kateri kaj" reče. Saj veste otrok je otrok.« Hinavsko so se svetile njene oči. »Sedaj je gotovo zopet na dežju. Kadar treska še 'nekoliko bolj ponori.« Odprla je okno ter privila luč. Zunaj je nevihta lomila drevje in s kalno vodo preplavljala cesto. Dolino so razsvetljevale ognjene kače, ki so neprestano sikale po nebu. Kraj ceste je stal vojnik — ponosno vzravnan. Na rami mu je visel kol, privezan na vsakem koncu na drobno vrvico.
»To je njegova puška,« je razlagala gospodinja.
V bližnji gozd jle tisti hip udarila strela, da so zašklopotala stekla, kot ogromne čeljusti, ki se stresajo v pošastni grozi. Ženska je zalobutni-la okno... Brez besede sem odšel v viharno noč. Pred očmi mi je stal še vedno obraz, ves veličasten sredi razburkane prirode, obraz blaznega vojnika, ki se podzavestno spominja nekaj, o čemer je sanjal tam v mestnem zidovju, kar je izvršiil potem na bojnih poljanah. In če je pozabil vse drugo, tega mu ni odvzel
JkkolJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO v NAJBOUSei .
plemen, mi nastopamo proti zlaganemu jugoslovenstvu, ki se hoče ž njim odevati naš centralizem, delamo in živimo pa za ustvarjenje enotne države, v kateri bodo vsi deli res enakopravni in zadovoljni državljani. Kljub vsem bridkim razočaranjem bomo ostali na straži in delali z vsakim nacionalno čutečim bratom, naj bo pristaš ene ali druge stranke. In prvi bomo, ki bomo stavili vse svoje moči in vste svoje skušnje v službo tako potrebnega narodnega sveta, če bo ta svet res centrala za na'še nacionalno udejstvovanje tu- in onostran mej.
A. VERBIČ:
PokUini! hijene.
Berlin, sredi marca.
Sedel sem z znancem, bivšim nemškim oficirjem pri Kempinskem in se razgovarjal z njim o usodi in bodočnosti najinih narodov. Mož je bil za vojne komandant ene nemških baterij na solunski fronti in je zapustil položaje s poslednjim nemškim detachementom. Lanske počitnice je posetil solunsko fronto z nova in obhodil vse pozicije ter vzbudil spomine na posamezne epizodie borb, v katerih se je končnoveljavno odločila usoda centralnih velesil. In tako sva prišla s pogovorom tudi na naše kajmakčalanske žive in mrtve junake. Pri tej priliki mi je ta znanec dejal, da ne more razumeti vnebo-vpijoče nehvaiežnosti jugosloven-skega naroda napram tem diviuna-kom. na katere bi ne smeil niti za hip pozabiti eek> pozni bodoči rodovi. Pripovedoval mi je o polodprtih grobovih po Kajmakčalanu in slepih invalidih, ki prosjačijo po beograjskih ulicah za parče kruha, potem ko so darovali svoj vid na oltar domovine.
Meni je bilo težko, a moral sem samo pritrjevati, da je vse istina. Bilo je to nekaj dni po beograjski proti Pribičievičevi naperjeni kaj-makčalanski gonji.
Kdaj je pri nas govora o padlih' in o usodi preživelih borcev za Osvobojenje? Kadar so ogroženi in-
nihče, niti blaznost. Pregloboko se je zarilo v njegove možgane.
III.
Še enkrat sva se potem videla v življenju — v blaznici sem ga obiskal. Telo mu je bilo uvelo, oči kalne in žalostne. Ni se še odpovedal rodnim goricam, še jih je želel videti, strastno, kot želi to vojnik, ki je ponujal za srečo domače grude svoje življenje, kot človek, ki je poznal meje svoje domovine, ko so se drugi trudili, da ne bi ušla tujcu iz krvavih rok. Hotel jih je videti, a domovina mu tega ni dovolila. Saj ga ni potrebovala več. Izpraševal me je o Mini, o vinogradih in očetu-starcu, če se še solnči po njih. Pripovedoval sem mu, kar sem vedel in ne vedel, ker vest mi je rekla, da govorim prav.
*
Ko je prišla pomlad, sem bral v časopisu, da si je sam končal življenje. Tiste dni je cvetje odpiralo nežne čaše veselim čebelam in trta je pognala svoje prve mladike.
Narodni svet.
teresi porodičarjev in kadar izgleda, da bodo za radikale večno polne državne jasli pomaknjene toliko višje, da jih ne bo dosegel slbborni radikalni teliček ali voliček. In naravnost ganljivo je poslušati radika.ne avocats d’ affaires, kako s Hamlet-sko' teatralično gesto pretipavajo kosti in lobanje padlih za svobodo ter jih proglašajo za mrtvo radikalno vojsko, v imenu katlere je dovoljeno par familijam ad infinitum iz-mozgavati jugoslovenski narod od Triglava do Vardara.
Drugače pa leži večni molk nad grobovi padlih za osvoboj|en:')c, ki ga moti jedva kak glas krokarja krožečega nad zapuščenimi gomilami. In gorje onemu, ki bi samo poizkusil vzbuditi med narodom misel na mrtve in gojiti kult padlih borcev za Ujedinjenje, ki so menda umirali zato1, da je sedaj mehko postlano blatni usedlini naroda, ki živi samo za dobro svojega požrešnega trebuha in polnente svojih blagajen brez dna.
*
Ko človek čita poročila iz domovine ter misli na mrtve, jih skoro blagruje in obžaluje, da se i njegove kosti ne belijo kje po Dobrudži, ali Kajmakčalanu, kjer j-e umiral cvet naroda za to, da leži danes preko Jugoslavije grda senca Glavnjače, ki ponižuje svobodno in demokratično zemljo Petra Mrkonjiča v rang držav režimov MussoMja. Primo de Riviere in krvave Čeike. Vofa Tank osic, Princip, Dimitrijevič, Apis in z nfimi stotisočl so umirali samo zavoljo tega, ker so hoteli zemlji očuvati svobodo in ponesti ta neprecenljivi blagor med dotlej zasužnjene brate, ki so mogli v lepoti in veličin? svobode samo sanjati pod peto cesarskih krvnikov. Apoteoza tega zavestnega samodarovanja je bil spartansko klasični izrek brezime-nega neznanega junaka seljaka:
»Mi umiramo, da bo naši deci bolje!«
Ako bi vstal dantes ta brezimeni junak, bi se njegov smrtni klic gotovo vse drugače glasil, ko bi videl, da je njegova deca jetična, žena gladna, zemlja, za katero je umiral s tolikim zanosom, pa izlrcčena v oblast zabušantom, dezerterjem, vojnim dobičkarjem in podganam, ki so služile do posllednje ure Habsburgu in zapustile cesarsko fregato, ko jih je poslednji Habsburgovec sam odvezal prisege...
In če bi vstal, bi gotovo obrnil cev karabinke tja. kjer je najopas-nejši sovražnik zemlje in nacije ter bi očuval sramote in ponižani današnjih dni. Toda mrtvi spe in ti mrtvi so bili jedro ter duša jugoslo-venskega naroda. Kar je preostalo, je samo še senca nekdanjih mož, brezlika masa, katero vladajo in vodijo pigmeji, ki bi morali sedeti tiho v zapečku in biti veseli, da s svojimi puhlimi glavami in zvodenelimi možgani sploh žive. Cankar je zapisal: »Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar.« Danes b*i moral priznati, da se je močno zmotil, kfeir zadostuje za vlado naroda potomcev Miloša Obilica, Matije Gubca in Principa že zgolj policijski pendrek...
*
Vendar ne bo ostalo večno tako, ker je še nekaj src v tej brezliki masi in še je nekaj pesti, ki bodo pobile, četudi morda poslednjič v posmrtnem krču gada, ki leži danies na zemlji med Triglava snežnimi vrhovi in krvavim Vardarjem.
Še leži nad zemljo led, mraz, megla in dolga noč. Mi pa slutimo Prihajajočo pomlad in med nebom in zemtljo leži nekaj, kar nam daje vero, da še ni vseh dni konec in da je morda že v bližnji bodočnosti mlej-nik, pri katerem bo stopil jugoslovenski narod na pota začrtana s krvjo v borbi za Svobodo!
K neuspehom na naših srednjih šolah.
Zaključek drugega tromesečja na haših srednjih šotlah je zelo porazno vplival tako na starše kot na vse ostale, ki so z našo mladino v direktnem ali indirektnem stiku. O tem se je 'razvila tudi časopisna debata, kjer se je razglabljalo o vzrokih neuspehov in o načinu ter sredstvih, ki naj izboljšajo današnje stanje.
Oglasili so se šolniki, ki so v pretežni večini 'iskali vzrok v duševni in fizični prezaposlenosti mladine izven šole, v debato pa so posegli tudi starši te mladine, ki vidijo glavni vzrok v šoli, socialni bedi in tudi — kot 'običajno vedno, kadar je treba zagovarjati svojo deco — v profesorjih. Ni naš namen kritizirati posamezna mišljenja in izvajanja, ki so bila vsa podprta z več ali manj tehtnimi argumenti. Opozoriti hočemo le še na en moment, ki je po našem prepričanju eden glavnih vzrokov, če ne izvor večine ostalih.
Trditev, da naša mladina nima potrebnega veselja za šolsko dielo, ni točna. Mlad človek je bil vselej dostopen novim utisom in se nikdar ni izogibal z zavedno trmoglavostjo širjenjem svojega duševnega obzorja. On išče in odkriva neznani svet tudi čte je pri tem oviran. V tem njegovem stremljenju mu je pogonska sila njegova podzavedna volja po razkrivanju neznanega, njegova čuvstvenost v zvezi z revolucionarnim duhom, ki hoče uničevati — radi ustvarjanja.
Šola mora nuditi mlademu človeku priliko, da zadovolji svojemu hotenju, ona mora temperirati njegov temperament ter oblikovati njegov individualizem z ozirom na njegovo bodoče mesto v človeški družbi.
V dosego tega pa je tfreba dvoje.
Tem zahtevam odgovarjajoči ustroj šole in učno osobje, ki je zmožno vršiti to nalogo. Ustroj naših šol še vedno ni skristaliziran, je še vedno problem, ki ni rešen v glavnem vsled malomarnosti prosvetnega ministrstva. Dasi so v to poklicani strokovnjaki sestavili neb roj načrtov, še danes nimamo ničesar boljšega. Spremembe se sicer odrejajo, malodane vsak mlesec a ena uvaja v šolo večji kaos kot rfruga. Toda o tem prepuščamo besedo drugim.
Kljub nepopolnemu ustroju naše šole pa bi bilo mogoče doseči vsaj zadovoljive uspehe, če bi drugi ,či-nitelj v polni meri odgovarjal pogojem, ki jih zahteva od njega njegov poklic, oziroma, če bi bil v stanu z ozirom na vse ostale pogoje, ki jih mora imeti za izvrševanje svojega poklica le tega izvrševati.
Na naših šolah imamo brez dvoma najbolje kvalificirano učno osobje, ki s te strani v polni meri odgovarja zahtevam. Dejstvo pa je, da ne zadostuje za dosego uspehov pri vzgoji mladine samo znanje, temveč V isti meri sposobnost učne moči, da si osvoji srce mladine, da se približa duši mladlega človeka s polnim razumevanjem.
Baš tukaj pa je na naših šolah opažati žalosten .pojav. Med mladino in njenim vzgojiteljem' zija prepad, ki onemogoča vsako miselno in čuvstveno skupnost. V mladini je ritem nove dobe, ona sama je produkt novega časa. Mladino osvaja šport, foxtrott in džes — toda v isti meri jo zadivlja vsak podvig moderne tehnike in ostalega ustvarjanja 'nove dobe. Ona živi s časom, več, ona hoče pred časom in zavrača vse kar je starega, v njenih ©čteh preživetega. Mladina nima smisla in ne najde nikake vezi med preteklostjo in sedanjostjo, njen revolucionaren duh se odvrača od vseh propoved-nikov lepote minulosti.
Ni samo današnja mladina taka, ona je bila vselej v prvih vrstah po-bornikov nove dobe, iskala je vedno le dojme, ki so v skladu s tem stremljenjem. Pri tem delu je bila od starejše generacije vselej ovirana, iizšla pa je 'iz boja tudi vedno kot zmagovalka. Temu dejstvu pa nima iskati zasluge le v sebi — temveč v prvi vrsti v onih, ki so iz starejše, umerjemejše gleneracije korakali, z 'njo v isti vrsti ter budtto paziti, da je osvajala mladina od vseh pridobitev nove dobe v prvi vrsti le ono, kar je bilo za njo res koristno.
Danes pa je položaj drug. Vzgojitelji mladine z redkimi izjtemami ne razumejo poleta mladih duš, oni se ne nahajajo med temi, ki osvajajo nov svet. Mladina je prepuščena sama sebi brez vezi z onimi, ki so poklicani, da korakajo z njo.
Vsa krivda za to stanje pa ne leži samo na vzgojiteljih. Položaj, v kateriem se nahaja danes učitelj, ne omogoča izpolniti vseh zahtev, ki se stavijo vanj. Kot pri vseh ostalih državnih uradnikih tako mora tudi danes učitelj posvetiti) ves svoj prosti čas edino le borbi za obstanek in iskanjem postranskega zaslužka. Vse njegove proste ure so vezane na pridobivanje imaterijelnih sredstev, ki mu omogočajo prehraniti sebe in družino. Nešteto je slučajev, ko so mladi absolventi visoke Sole počeli polnji sile in volje vzgojno delo ,med mladino, a večina teh je vs&ed ma-terijelnih neprilik omagala že v naj-
krajšem času ter pričela po vzorcu svojih kolegov izrabljati prosti čas za lov za kruhom.
Nemogoče je zahtevati od naših profesorjev potrebno veselje in votlo do dela, če jiim državna uprava, rekli bi, namenoma ubija vsako ini-cijativo. Z odredbami, ki so naravnost izrazite šikane, se jlemlje učnemu osobju ne le vsako veselje in smisel za delo izven; šole, temveč tudi v šioli sami.
Apatija, ki se je lotila naših vzgojiteljev, pa je za mladino naravnost
katastrofalna. V življenju Izven šole jo veže in spominja na njo le disciplinarni red s svojimi paragrafi. Izven šole ne šileča na svoji življenski poti vzgojitelja, ki bi ji brez disciplinarnega reda kazal praVo smer, v katero naj udejstvuje svojo prekipevajočo energijo. Vez med dijakom in profesorjem, ki ustvarja v šoli milj/e za produktivno delo, ne obstoja in oba se srečavata dan na dan med štirimi stenami kot tujca različnih nazorov hotenja in •— stoletij.
Debata o naši zunanji politiki.
Ob priliki proračuna zunanjega ministrstva je podal poročilo o naši zunanji politiki mesto odsotnega dr. Marinkoviča, njegov namestnik dr. llija Šumenkovič. Dasi je imel mnogo snovi, o čemur bi lahko razpravljal, se je vendar izbral za jedro svojega ekspozeja važnejše dogodke, ki sicer tangirajo našo zunanjo politiko, vendar pa v preteklem letu niso bili najvažnejši v zgodovini naše zunanje politike. Največ pozornosti je posvetil monoštrski aferi, o kateri pa je navedel le podatke, ki so več ali manj znani že š?rši javnosti. Ce se je že dotaknil tako obširno te afere, potem naj bi navedel vzroke zakaj je akcija male antante z ozirom na popolno upravičenost zahteve po energični intervenciji društva narodov, doživela pravzaprav neuspeh.
V tem slučaju kot tudi v celotnem poročilu se je skrbno izogibal odkrito pojasniti naše stališče na-pram Italiji. Ta njegova gesta bi bila sicer opravičljiva, če bi bilo naše razmerje do Italije diplomatska tajnost. Ker pa vsi italijanski oficielni krggi in tudi g. Mussolini sam izrabljajo vsako priliko, da odkrito napovedujejo v bližnji bodočnosti konflikt z Jugoslavijo ter označujejo vojno z Jugoslavijo kot neizbežno, bi v tem oziru tudi namestnik našega zunanjega ministra k tej stvari lahko odkrito podal pojasnilo.
V debato je posegel tudi poslanec Jovanovič, ki je izjavil, da je in ostane Rim naš največji sovražnik. Da je govoril iz srca vsem, o tem je lahko prepričan. Bil je to prvi rnož v parlamentu, ki je na tem mestu pokazal na delovanje italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani. S tem je bil g. marchese Ga-votti tudi v našem parlamentu ožigosan kot vohun, s čemer je istočasno potrdil tudi naš parlament, da je imenovani gospod v svoji izjavi v »Jutru« lagal.
Proti pričakovanju pa se je dvignil dr. Ilija Šumenkovič v obrambo g. generalnega kozula ter izja-
vil, »da se giblje delo italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani v mejah mednarodnih običajev.« Ta izjava, ki jo je namestniku zunanjega ministrstva nar/ekovala diplomatska obzirnost in mogoče tudi zunanje politični interesi, kakor si jih predstavlja on, pa je brez dvoma bila popolnoma neumestna in bo vsemu svetu predmet za pomilovanje naših predstavnikov. Doprinesli smo neizpodbitne dokaze, na katere ni reagiral niti g. generalni konzul marchese Gavottii in o katerih verodostojnosti Je: absolutno prepričan tudi g. Ilija Šumenkovič. S tem, da je označil vohunstvo in konfident-stvo za delo, ki spada v delokrog vseh zastopnikov tujih držav, pa je inapravil le tem tudi siila neroden poklon, za katerega se mu bodo naj-brže ob priliki primerno zahvalili. Ta izjava pa je tudi dokaz, da se nahajamo tik pred zaključkom ob-novljenja prijateljske in zavezniške pogodbe z Italijo in skoro gotovo tudi pred ratifikacijo nettunskih konvencij. Sicer si ne moremo predstavljati vzroka, ki bi naj privedle! zunanjega ministra oziroma njegovega namestnika do prepričanja, da je treba za vsako ceno preprečiti v tem trenotku vsak povod za nesporazum-Ijenje z Italijo. Kljub vsem naporom naših vodilnih mož za obnovrienje »prijateljskega« pakta z Italijo pa smo -prepričani, da do tega ne bo prišlo. Težko se bo našell poslanec v parlamentu, ki bi prevzel pred narodom odgovornost za vse posledice, ki nastanejo, če se sprtejme ta pogodba.
Ni bilo- lahko prepričati naše južne brate o pravem položaju, ki ga zavzema Italija napram nam. Zadnja debata o proračunu zunanjega ministrstva pa je pokazala kljub medlim izjavam dr. Šumenkoviča, da je tudi med vodilne osebnosti južnega dela našega naroda pronikla zavest, da v Italiji nimamo zaveznico ne prijateljico. Rim je in ostane naš največji sovražnik.
Kronika.
Mestni hranilnici ljubljanski. Opozarjamo gornji naslov, da stanuje v njenem poslopju v Filipovem idvorcu konfident gospoda italijanskega generalnega konzula marchesa Gavot-tija. Mislimo, da bi bilo najmanj, kar smemo zahtevati od tega nacionalnega zavoda, da takoj odpove stanovanje laškemu špijonu, to tembolj upravičeno, ker ima italijanski konzulat svojo lastno vilo, ki stoji že mesece prazna kljub stanovanjski biedi. Ne gre, da bi naše izdajice imele udobna stanovanja, naj skrbi za nje tisti, kateremu služijo!
Egidij Peric. V zadnji številki našega lista smo izjavili, da bomo objavili ves materija!, ki se tiče gori imenoyanega. Ker pa smo izvedeli od njemu blizu stoječih oseb, da bo nastopil imenovani sodno pot proti nam, z veseljem pričakujemo njegovega koraka, da pred sodiščem dokažemo to, kar smo trdili in še danes trdimo, namreč: da je Egldij Peric konfident italijanskega konzula v Ljubljani in Izdajica svojih lastnih — bratov Orjunašev.
Selški, incident. Domačin nam poroča o nečuvenem postopanju fašistov po napadu na miličnike. Mesto da bi se njih pet oboroženih borilo proti dvojici napadalcev, so se ti fi-garji znesli na)d nedolžnim in mirnim prebivalstvom, toda šele potem, ko so se v veliki množini pritepli iz vseh okoliških klrajev. Mučili so ljudi na vsie mogoče načine. Tako se je celo krdelo teh propalic spravilo na nekega vaškega fanta, ga zvezalo in preteplo do nezavesti in še celo pse na njega naščuvalo. Tako zmrcvarjenega so reveža skrili v posteljo, pokrili ga z vso posteljnino*, povrh pa še naložili svoje orožje. Mislili so pač, da bo tako poginil in se ga bodo
na noč lahko iznebili. Toda njegov oče, dasi sa,m! pretepen, je šel po zdravnika in oba sta odkrila strašno razmrcvarjeno žrtev, ki sta jo nato prepeljala v Postojno.
Preganjanje ljudstva so fašisti zaključili s tem, da so z vojaškimi častmi pokopali pri napaidu poginulega psa, ki so mu napravili vojaški grob 'in prepovtedali kmetu na dotični njivi orati. '
Proces v Dubrovniku. Pred dubrovniškim sodiščem se je vršila pretekle dni razprava proti predsedniku »Societa iOpefraia« v Korčuli. Trgovec Benussi je bil obtožen po državnem pravfdniku in je kot predsednik gornjega društva vodil naj-opasnejšo akcijo proti naši državi. Sodišče je prisodilo temu plačancu italijanske politike zasluženo kazen, nas pa veseli, da se je enkrat vendarle pričelo z malo energičnejšimi nastopi proti največjim in najnevarnejšim agentom naših neprijateljev.
»Sumraci pod Učkom«. Te dni je izšla knjiga »Sumraci pod UČkom« od Toneta Kamenjaka. To je zbirka črtic o naši neosvobojeni Istri in o življenju naših bratov pod Italijo. Pisana je z vso globoko ljubeznijo človeka, ki ie moral iz robstvg uteči v svobodno domovino. Knjiga obsega 80 strani in stane 7 Din. Naroča se pri avtorju v Dugem polju (Klis) ali pri R. Matuliču, Split. Krcšemi-'ro^va 5, a.1 Vslem našim članom |o toplo priporočamo.
VSE NAROČNIKE našega lista, ki doislej še niso poravnali naročnino, ponovno opozarjamo, da Jim ustavimo list s 1. aprilom, če dotlej ne izpolnijo svojih obveznosti.
Proda se večja količina časopisnega papirja po 4 Din za kilogram pri upravi »Orjune«.	i
L. M i kul
Mestni trg štev. 15.
TVORNICA DEŽNIKOV. Zaloga sprehajalnih palic.
Vzgleden žandarmerijski oficir.
Pred kratkim je bil aretiran neki žandarmerijski podpukovnik Geroč, ki je bil največji krvnik srbskega življa med. svetovno vojno*, in posebno med topliško vstajo in ki je vkljub temu do zadnjih dni zavzemal važno mesto v naši žandarme-riji. Ostal bi bil na tem mestu i v nadalje, če bi neko pismo pokojnega vojvodle Vojinoviča, naravnost ne vpilo proti njemu in ne zahtevalo takojšnjega razjašnjenja stvari. V dveh pismih prosi namfreč znani čet-niškli vojvoda iz topliške vstaje Ko-sta Vojinovič-Kosovac omenjenega orožnika, ki je tedaj služil v avstrijski vojski, naj vendar prizanaša nedolžnim seljakom in naj se bori le proti njemu in njegovim četnikom, ki pa se ne bodo nikdar živi prtedali. Kosta Vojinovič je danes že deset let mrtev in deset let je ta podla zver živela dobro v zemlji, ki je napojena s krvjo njenih žrtev. Upamo, da prejme ta človek plačilo, ki bo zadostilo večni Pravici.
Jugosloveni pod Grčiiio. Potrebno je, da se spomnimo tudi onih bratov, ki so obsojeni v robstvo- naših južnih sosedov, ki niso prav nič boljši od zapadnih. Trpljenje teh bratov v južni grški Macedoniji je tako neznosno, da bi bilo pričakovati kake intervencije s strani naših oblasti. Ker vladajo v onih krajih res balkanske razmere, je tudi trpinčenje popolnoma balkansko. Tudi tu čez noč izginejo čestiti Jugosloveni, ki niso všeč neslavnim potomcem slavnih dedov, tudi tu je zabranjena vsaka srbska in bolgarska beseda in molitev. Mi, 'ki smo si postavili osvobojenje vseh Jugoslovenov za življenski cilj, moramo gledati enako tudi na te brate in jim z našim delom zagotoviti skorajšnjo svobodo v Vteliki Jugoslaviji.
Tiskarski škrat. »Slovenskemu Narodu« z dne 15. t. .mi. se je pripetila neljuba pomota. V govoru poslanca Jioce Jovanoviča je izpustil stavek, kjer opozarja parlament na delovanje italijanskega generalnega konzula v Ljubljani. Zvest dosedanjemu svojemu molčanju o tej neprijetni zadevi je zamolčal to tudi v poročilu o Jovanovičevem:	govoru.
Imel pa Je smolo, da je pozabili črtati v obrambnem govoru dr. Šumenko-vliča izjavo., ki kvalificira dello italijanskega konzula v Ljubljani kot običajno delo zastopnikov tujih držav. Na ta način je »Slovenska Na-'rod« vendar enkrat in proti svoji 'volji posvetil vohunski aferi generalnega konzula g. marchese Gavot-'tija reci in piši tri vrstice.
SKUPŠČINA JSS V KRAGUJEVCU!
Tudi Sokolstvo hoče na svoj poseben način proslaviti desetletnico našega narodnega in državnega Uje-dinjenja in to ne samo z Velikim pokrajinskim zletom v carskem Dušanovem Skopi ju, ki se bo vršil na Vidovdan 539 let po bitki na Kosovem — in ne samo s primernim1; proslavami po društvih, nego tudi z .zastavitvijo novih nalog. Naše jugo-slovensko Sokolstvo je kljub vsem strankarskim borbam, kljub partizanstvu, ki je skušalo tudi skozi vrata Sokolstva v njegove vrste, ostalo nedotaknjeno sveže in delavno, ostalo tudi za ceno žrtev neomajno na čistem programu Jugo-slovenstva, pa gleda danes s tem večjim veseljem na skorajšnji povratek izgubljenih sinov, Sokolskih v svoje vrste.
Tudi mi jugoslovenski nacionalisti smo veseli, da so se prilike toli pri nas konsolidirale, da uvidevajo itakozvaini ! Hrvatski 'Sokoli svojo greško in se vračajo v rodno gnezdo. Nočemo rekriminirati motive, ki so dovedli do ustanovitve Hrv. Sokolstva in do žalostnega cepljenja v 1. 1920.—1922. — in le želimo, da se pride do pravega sokolskega sporazuma brez predbacivanj. Pozabimo preteklost, gradimo bodočnost. Grešili smo v preteklosti i jedni i
amci
RADIO
Ivi
mrzli
vodi rastopiV
Razumna
Če želite „RADION“ popolnoma izkoristiti, pazite kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo: „RADION“ treba raztopiti v MRZLI vodi.
Le tako razvija RADION vso svojo moč in pere zares SAM.
To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti:
RADION“ v mrzli
vodi raz
ff
drugi, pa v slogi in bratstvu popravimo zagrešeno!
Kot jugoslovenski (nacionalisti, ki nam 'je sloga naroda nad vse — iskreno pozdravljamo povratek Sokolskih desidentov in le želimo, da že skupščina v Kragujevcu tozadevno donese konkretne sklepe ter da se ta veliki čin čimprej, če le možno že do Skopijanskega zleta realizira.
S tem bo naše Sokolstvo najlepše proslavilo desetletnico našega ■Ujedinjenja.
V slogi moč. V pesti sila, v mislih domovina!
OcTikovanja. V 9. številki našega lista smo objavili pod gornjim naslovom pismo, ki je zašlo v tiskarno brez vednosti glavnega urednika, ker ni bilo namenjeno za javnost. Neljubo nam je, da smo se v tem pismu dotaknili povsem privatnega življenja, to je lova gospoda direktorja državne železnice inž. D. Kne-ževiča tembolj, ker se je to zgodilo v zvezi z odlikovanji v njegovi direkciji, kar bi dalo lahko povod za napačna domnevanja glede njegove osebe. Ugotavljamo, da g. direktorja glede odlikovanj nle zadene nobena krivda in bi bili vsi tozadevni očitki popolnoma neosnovani. Mi smo z zanimanjem sledili njegovemu delu in nas samo veseli, da smo z njim v tako važnem resoru kakor je promet, pridobili moža, ki ima kot Srb večjo zaslombo pri merodajnih faktorjih in s požrtvovanjem, popolnoma nepristransko, vrši svojo dolžnost v korist države 'in Nacije.
Gaberje pri Celju. Za v nedeljo 18. marca ob 3. uri popoldne se sklicuje celokupni članski sestanek v Sokolskem domu, na katerem se bodo reševale nekatere važne zadeve. Dolžnost vsakega člana je, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Obenem opozarjamo, da bodemo drugo nedeljo v maju priredili veliko javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za brezposelne člane. Dovoljenje za to prireditev nam je že izročeno.	Odbor.
Jubilej. Prebirajoč fašistovske časopise, se čudimo, da niso pisali o paradi in ostalih svečanostih, s katerimi bi proslavljal on. Mussolini 80-letnico zmage italijanskega orožja nad Radeckijem pri Sv. Luciji, s katero so si spletli lavorike in ovenčali slavo herojske italijanske armade. Takih in enakih podvigov hrabre Italije je v njeni zgodovini toliko, da srečnemu italijanskemu državljanu kmalu ne bo več treba delati ter bo lahko živel le še od jubilejev in proslav zmag.
Gorica. Za praznik sv. Jožefa ob 11. uri sklicujem prijateljski sestanek radi vaje. Pridite vsi in točno!
Vodja.
Listnica uredništva. A. B. C. Anonimnih dopisov ne priobčujemo, vsled česar Vas poživljamo, da obnovite dopis s podpisom.
Slovenski humor in »Koprive«. V zadnji številki našega lista smo pod tem naslovom priobčili kritiko slike »Slovenec v letu 1935« ter se pri tem dotaknili tudi nekaterih drugih slik, ki jih je narisal sotrudnik »Kopriv« v Ljubljani, znani umetnik g. Hinko Smrekar. Na to notico smo prejeli pojasnilo' imenovanega gospoda, s katerega posnemamo, da ne zadene krivda toliko njega kot uredništvo »Kopriv«, kil iz lastne ini-cijativie spremenilo naslov tako. da je smisel povsem drug kot ga je zasnoval g. Smrekar. Ravno tako ugotavljamo glede druge omenjene slike »Magistratmi šimelj«, da jo je vposlal že meseca junija lanskega leta, vsled česar predtnletna risba za sedanji čas ni več aktualna.
  Uredništvo.
BOLGARSKO - JUGOSLOVEN-SKI VEČER.
V četrtek, dne 8. t. m. se je vršilo v veliki dvorani hotela »Union« predavanje gospe Vanje Gospodinove, združeno s predvajanjem bolgarskih narodnih pesmi po njenem soprogu, opernem tenorju v Ljubljani.
Predavateljica je prečitala v lepi slovenščini pisan govor, čigar snov je bila posvečena bolgarski ženi, nje življenju, stremljenju, nje lastnostih in idealih, združenimi z vprašanjem ciljev novega ženstva.
Snov^ je bila namenjena v prvi vrsti našemu ženstvu, kateremu se je na tem večeru nudila prilika spoznati svoje vzhodne slovanske sestre. Zanimivim izvajanjem ge. Gospodinove so sledili vsi prisotni z interesom in veliko pozornostjo.
Nič mapjši ni bil aplavz v dokaz odobravanja njenega poziva k združitvi vseh slovanskih žena v borbi za mirno, bratsko in svobodno so-
žitje vseh sinov Slave. Ne bi bilo odveč, ako bi tednik »Življenje in svet« prinesel to snov v nekoliko predelani obliki za ono naše žen-stvo, kateremu ni bila dana možnost udeležbe.
Sledil je nato koncertni del. Slišali smo šest D. Hristovih, dve Gru-stinovi in po eno G. Spasovo, A. Krstevo in S. Mihajlovo pesem. Zelo pomembna je Hristova pesem »Ne-raždaj me mamo«, ki bi se lahko nanašala, prevedena v naš jezik: Ne rodi me mati, ako bi moral biti italijanski rob, na naše zasužnjene brate. Tudi Krstev: »Čavdar vojvoda« in Mihajlov; »Manuš vojvode«, pesmi iz časov junaških borb Bolgarov proti turškim tlačiteljem, so ugajale in navdušile posebno mladino. Tudi pri vseh ostalih pesmih smo občutili nekaj splošno slovanskega.
Večeru je žal prisostvovalo le 250—300 ljudi, večinoma dijaštva. Vzrok slabemu obisku bi bil v tem, da je bilo v zadnjem času jako veliko število prireditev in pa v napačni organizaciji takih prireditev.
1908. — 1918. — 1928.
Komu predvojnih nacionalistov niso v živem spominu dogodki ob priliki letnega občnega zbora Ciril-Metodove družbe v Ptuju? Kdo bi pozabil na ponižanja, ki so jih prestali naši prvoboritelji, ko so gradili jez, da zadrže srditi naval vsenem-štva proti vzhodu. Tekla je kri za dosego par vidnih znamenj enakopravnosti : v državi-mačehi. Ljubljana je dobila lice samoslovenskega mesta, a žrtve so ostale brez spomenika tudi še danes po 20-tih letih.
Prišlo je leto osvobojenja. Ob 10-let’nici sepfcemberskih dogodkov so se zmajali temelji gnile stavbe ob Donavi in nekaj mesecev nato so se skrile ptujske podgane v svoje brloge ali pa zapustile novo snujočo se slovensko državo. V strahu za svoje življenje so trepetali vsi tirani in janičarji. Cim pa so videli, kako odpušča narod vse zločine, so počasi prilezli zopet iz svojih brlogov ter poiskali zveze z onimi, ki so bili stari monarhiji najmočnejši steber in se znali uveljaviti tudi v novi državi. Izrabljajoč strankarske spore so si osvojili polagoma skoraj vse pozicije, ki so jih 'imeli pred vojno.
Ob 20. obletnici ptujskih dogodkov in deseti osvoboditve so dosegli uspeh, ki se ga naibrže sami niti niso nikdar nadejali. Ptuj je zopet v njihovih rokah. Zdi se, da je ta uspeh zasenčil možgane ptujskim renega-tom, ki hočejo sedaj s čim večjimi koraki doseči svoj cilj. Pri tem izrabljajo vsako priliko, ki jim daje upanje za uspeh ter se poslužujejo sredstev, ki so za nas Jugoslovene naravnost krvavo žaljiva.
Tako so pred kratkim ustanovili društvo »starih (avstrijskih) vojakov« in kot v zasmeh vsem1 Jugo-slovenom je o tvoril zbor bivših bojevnikov nekdanji predsednik »Ve-tereinarjev« g. Vedernjak, čigar sinovi so se leta 1908. posebno odlikovali v pretepu Ciril-Metodarjev. Sestavili so odbor iz samih znanih oseb in sklepali so tudi že o krojih, v katerih se nameravajo baje 18. avgusta t. 1. prvikrat pokazati svetu. Pravila tega prekoristnega in tako pogrešanega drušva so baje že potrjena in uspeh gotovo ne bo izostal.
Priznamo odkrito, da ne zamerimo tem ljudem njihovo predrznost, ker je le ta spričo nerazumljivega nastopa današnjih državotvornežev popolnoma upravičeno. Čudimo pa se, da more g. veliki župan -mariborske oblasti odobriti taka pravila, ko je že danes popolnoma jasno, da se bo pod nedolžnim imenom »Bivših vojakov« vršila 'iredentistična propaganda nemoteno ob naši severni meji.
V jeseni pas bodo obiskali bivši francoski bojevniki 'iz solunske fronte in prav nič ne bomo presenečeni, ako bodo soborce za našo svobodo na mariborskem kolodvoru poleg Orlov sprejemali tudi »Bivši vojaki« v 'novih krojih s hrastovim listom na »čaki«.
Merodajne oblasti opozarjamo pravočasno na vse posledice, ki jih tako izzivanje 'lahko napravi. Ne pričakujemo, da bodo nam na ljubo ukrenili potrebne korake, kot se to tudi doslej še nikdar ni zgodilo, upamo pa, da z ozirom na dogodke, ki se morajo v takem slučaju razviti, vendar-le spregledajo.
Poravnajte naročnino!
Zopet reakcije. Naše državno gospodarstvo hoče doseči ravnotežje na vsak način z redukcijami uradništva. Kadar je treba zamašiti luknjo v državni blagajni, nastalo na znan ali neznan način, se odžaga par uradnikov ter z njihovo plačo »uravnovesi« proračun.
Kot običajno pri vseh dosedanjih takih prilikah je tudi sedaj s 1. aprilom kot čujemo reduciranih več zva-ničnikov oziroma zvaničnic.
Vsled ogromnega dela, ki ga imajo po vseh naših uradih ravno nižji uslužbenci, je jasno, da se bo moralo iskati za odslovljene nadomestilo z dnevničarji, ki jih bodo seveda v masah našli med brezposelnimi.
Na ta način bo »prihranjenega« državi par sto dinarjev. Na mesto vržene moči pa, ki so po zakonu upravičene pričakovale stalnost in v to svrho garale za borne pare po 5 in tudi v.eč let v državni službi, proklinjajo državo in one, ki trgajo od ust najbednejšim vsakdanji kruh, dočim ostanejo na svojih mestih drago plačane visoke osebe, ki za svoje delo ne zaslužijo dnevno niti za slan krop.
Beogradska čaršija na delu.
Včerazšnja »Politika« priobčuje sen-zacionelno izjavo Stepana Radiča o strahovitem’ policijskem škandalu, ki je bil, oziroma da nameravajo izvršiti gotovi, oziroma vladi blizu stoječi krogi na račun vladajočega naroda. Beogradski verižniki so nakupili v Rumuniji ogromne količine žita, ki ga nameravajo poslati v stradajoče kraje, čim bi njihovi pomočniki na borzah dvignili ceno na »primerno« višino. Ta škandal dokazuje ponovno, da je tudi nova klero-radi-kalna-demokratska vlada ni pokazala volje in zmožnosti zatreti to zlo, ki tira državo v propast. Ni čuda, če se gotovi parlamentarni krogi s toliko energijo borijo za »zdrav« parlamentarizem.
Za pomladansko sezono si ne
oglejte samo izložb, ampak tudi po-setite našo trgovino z izbrano zalogo najmodernejših vzorcev. Jos. Ro-jina, Aleksandrova 3.
Tuini glasi.
Najnovejše novice. V soboto 10. marca je hodil po Vrtojbi na ukaz županstva občinski odbornik 'in naznanjal, da morajo vsi trgovci in sploh obrtniki imeti samo italijanske napise, slovenske pa da morajo pobeliti. V Solkanu, Štandrežu, Št. Petru in Podgori, t. j. v vseh občinah, ki so bile priključene Gorici, so morali izginiti slovenski napisi že v poletju 1927, brž po priključitvi k Gorici. — Knjigarne smejo imeti v izložbah le italijanske knjige.^ Proti izložbam v drugih jezikih je že ope-tevano nastopilo italijansko časopisje, zlasti pa »Vedetta del’ Isonzo«.
Narodni kataster. Narodni kataster nazivlje z bridko ironijo naše ljudstvo izdajanje izkaznic v smislu 3. čl. vsem onim Slovencem, katere imajo oblasti na sumu radi prevelike narodne zavednosti in nepopustljivosti. Poleg zadnjič navedenih navajamo danes še sledeče, ki sr jim bile izdane izkaznice: Angel Torkar, Podbrdo — Fran ’ Žgur, Podraga, znani pesnik, (podeštat ga opominja: Lei serive troppo, fi'n'ira male). Jernej Žorž in Anton Furla, Slap pri Vipavi.
V Tofminu ne more Dopolavoro preko ustanovnega občnega zbora. Sklicali so dvakrat, trikrat občni zbor ter ustanavljali najprej circolo di letura proti Rokodelskemu bralnemu društvu. Pa je circolo prazen sameval. Nato so že dvakrat krpucali skupaj Dopolavoro, pa tudi ne gre. Zato so kar vpisali vse obrtnike in poleg tega še vse naseljene Italijane. Zopet bo tolminski fašjo bogatejši na eni neaktivni organizaciji.
Gorica. V Gorici je poleg nekaj Slovencev dobilo izkaznico kot sumljive politične ocene nad 50 Italijanov.
Ne zaupajo jim. Zapit ljudsko-šolski učitelj, grabežljiv gostilničar, častihlepen posestnik, to so bili povečini prvi pripadniki fašizma v slovenskih krajih, ljudje, katere je skušal fašizem porabiti za razširjenje svojihv rst med slovenskim ljudstvom. Niso se obnesli, ker so bili ti prvi slovenski snoparji ljudje brez potrebnih moralnih lastnosti. Ljudstvo jim je obračalo hrbet. Ostali so osamljeni. Pa tudi fašistovska stranka sama jim ni zaupala, ker je ve-
dela, da so jih prignali le esehni interesi v njene vrste, ne pa prepričana strankarska zavest. Vedela je, da jim ni zaupati, zato se jih počasi odkrižava, ker se niso obnesli kot orodje napram slovenskemu ljudstvu. Marsikateremu slovenskemu snoparju je bilo s poetka zaupano mesto občinskega komisarja, pode-štata, političnega tajnika ali odbornika v krajevnih fašjih. Tekom zadnjega leta so izginili skoraj vsi slovenski fašistovski podeštati. Odstranjen je znani fašist kojsčanski podle-štat Obljubek. odstranjen črniški podeštat Lipovž, odstavljen politični tajnik v Kojskem Zgonik, nikjer sko-ro ni več v fašju nobenega Slovenca političnega tajnika, še celo v odbor-niških mestih številnih fašjev je le par Slovencev v celi deželi. V milici so tudi odpustili nad 30% vseh Slovencev ter jih odstranili vse od meje. Brez zaupanja pri ljudstvu, zavrženi kot nepotrebno orodje od fašizma stoje sedaj kot navadni člani fašja ti največji škodljivci slovenskega rodu v Italiji.
Čudno učno sredstvo. »420« je naslov znanega in najzagrizenega ilustriranega fašistovskega glasila, ki si lasti nekak naslov humorističnega glasila. Dokler je obstojala protifašistovska opozicija, je besnel ta list v silno prostaških ilustracijah proti zastopnikom opozicije. Po zadušitvi opozicije je obrnil želo svojih polemičnih ilustracij proti dozdevnim zunanjim nasprotnikom fašizma, proti Franciji, sedaj proti Nemčiji, zlasti pa stalno proti Jugoslaviji (katero dosledno imenuje Giucoslavia ciuco-osel. magarac). Vsaka tedenska številka tega »420« prinaša troje slik o ušivem ciucosla-vu, o ciucoslavu, katerega mogočen fašist brca v zadnjo plat, o ciucoslavu, katerega je italijanski vojak nabodenega na vilice kot makarone 'itd.
Ker je po znani Gentilijevi metodi odmerjeno precej ur šolskega pouka v ljudski šoli za risanje, je razdelil znani odpadnik, tenente milice učitelj Sfiligoj na Dobrovem med slovenske otroke več številk lista »420« z ukazom, da morajo vse take sličice prerisati med poučevanjem risanja, da se ja napoje s prezirom in sovraštvom do umazane, ušive, slabotne in plašljlve Ciucoslavije.
Popolen neuspeh »Dopolavora« na Goriškem. V vseh trgih Goriške ter tudi po vseh večjih vaseh po deželi so ustanovili namesto razpuščenih društev fašistovske organizacije »Dopolavora«. Postopanje za vpis v »Dopolavoro« ni bilo niti za las različno od onega za vstop v razne fašistovske sindikate, fašjo, milico in razne druge fašistovske organizacije. Silmi pritisk na vse odvisne ljudi, na obrtnike, občinske uradnike, preostalo učiteljstvo. Vpiši se ali pa izgubiš obrtnico, službo, mesto itd. Tako so zrasli po naši deželi razni »Dopolavori« z dvajset, 30 in v nekaj slučajih še več članih. Vse, kar pa zamorejo ti dopolavori zaznamovati kot čin svojega delovanja, je edino ustanovni občni zbor, ter tu pa tam prireditev pustnega plesa. Nikjer pa nobenega sledu o predavanjih, petju, dramskih predstavah, čitalnični sobi, s čitanjem knjig in časopisov, nikjer nobenih društvenih Izletov, nobenega resnega društvene-
ga delovanja. Toliko dopolovarov po deželi, toliko praznih reklamskih razobeskov brez vsebine.
V Dornbergu so bili sklicani skupaj vsi bivši predsiedhiki, tajniki in odbornki razpuščenih slovenskih društev, kakih 30 tihih, mirnih kmečkih fantov. Vstopi podeštat Franci-onili, ki je sicer drugače priljubljen ter govori o pomenu »Dopolavora«. Znani učitelj Vodopivec, fašist, nestalni koristolovec, jim govori o isti idejni vsebini »Dopolavora« kot so jo imela razpuščena društva. Nihče se ne oglasi. Le eden izjavi, da se ne vpiše v organizacijo, ki goji samo ples. Nato vsi tiho zapuste dvorano. Drugi dan vpiše občinski tajnik vse obrtnike v »Dopolavoro«. Mladine pa ni zraven. Dornberški »Dopolavoro« je tako mrtvo rojeno dete.
Sindikalno zborovanje v Batah.
Celo v oddaljene Bate so se spravili sindikatni organizatorji ustanavljat kmetski sindikat. Povabil jih je tja znani fašist, učitelj Winkler, oni, ki je spravil v dvomesečni zapor z ovadbo nekega fanta iz Bat. ker je žvižgal »Lepo našo domovino«. Na zborovanju so fašistovski organizatorji ponujali predvsem agrarni kredit. Povsod ponujajo to kratkoročno posojilo v obilni meri in ljudstvo jim v svoji neizmerni bedi naseda. Nihče ne sme pisati proti temu posojilu in ljudem odsvetovati. Kljub popolni neinformiranosti pa niso ljudje hoteli verjeti ter je shod potekel brez uspeha.
Tolmin. V Tolminu so zaprli gostilno Antonu Brenčiču, jugosloven-skemu državljanu z motivacijo, da ‘izvrševanje njegovega obrata ni v skladu z javnim redom.
ITALIJANSKA KOSMETIKA SLOVENSKE ZEMLJE.
Zdravi, iz zemlje izvirajoči tisočletni slovenski polti nadeva fašistovski režim že šesto leto vedno novih italijanskih belil in barvil, tako da nevešče oko potujočega tujca le s težavo sluti pod umetno masko vedno bolj živi, trpeči obraz slovenskega ljudstva.
1922. let je pričelo s poitalijančevanjem uradnih zunanjih znakov. Vedno pogosteje so bili uradni lepaki sestavljeni samo v italijanščini, dokler ni posebna odredba sploh prepovedala dvojezične uradne lepake. Brzo je šlo nato navzdol. Izginili so vsi slovenski grbi na občinskih uradih. vsi napisi na ljudskih šolah, vsa slovenska obvestila po sodnijah in drugih državnih uradih. Javna obvestila zasebnikov v slovenskem jeziku ali pa dvojezično sestavljena pa so izginila z nastopom podešta-tov po slovenskih občinah. Za vsak lepak in letak se mora namreč imeti posebno dovoljenje od občinske oblasti. Nihče pa ne dobi tega dovoljenja, ako se ne poslužuje samo italijanščine. V Gorici, kjer je navada naznanjati smrt svojcev z lepaki po zidovih, so izginili tako v začetku leta 1926. dvojezični javni mrtvaški oglasi, ker ni goriška občina dala potrebnega dovoljenja za objavo. Dokler so še obstojala slovenska društva so jih zadnje mesece njihovega obstoja v letu 1927. doletele občutne denarne kazni, ker so varnostne oblasti plenile njihova enojezična vabila in jih priglašala v pre-
stopku. Prišlo je do prekrstitev krajevnih imen in povsod so se prikazala samo italijanska naizivanja po hišah in zidovih. Nikjer na javnih prostorih ni nfkakega imena, ki bi značilo slovenski izvor, nikjer slovenskega besedila. Roka pleskarjev pa še ni zadovoljna in posega na brutalen način v tisočero staničje slovenskih domov. Prve na vrsti so gostilne. Posamezni miličarski častniki in politični tajniki fašjev lastnoročno trgajo slovenske stenske koledarje, tako neki Petroni, miličarski častnik po Bovcu in Kobaridu.
Na podlagi posebnih navodil fa-Šfstovske deželne federacije so posamezni fašistovski tajniki v Bovcu, Kobaridu in Ajdovščini ukazaM prepleskati dvojezične slovenske napise po trgovinah in gostilnah. Goriška prefektura se dela kot da ničesar ne ve zato. Ta čas pa izginja pod belinom zadnji slovenski napis.
Akcija za spremenitev slovenskih priimkov ni našla nikakega prostovoljnega odziva na Godškem, še celo med Italijani ne. Posamezni fašji po deželi so sklenili na svojih sejah-da morajo vsi člani spremeniti imena, ako so slovenska ali pa sploh ne-italijanske oblike. Prostovoljno so na 'Goriškem samo trije Slovenci spremeniti svoja imena, in sicer Golja in Savrin iz Sv. Lucije in Živic iz Komna.
Prefektura pripravlja seznam imen, ki se imajo spremeniti. Občinski uradi po deželi še niso pričeli s priganjanjem. Pričakuje se pa v najkrajšem času. Goriški magistra, pa je že pričel s siljenjem. Sili svoje podložno uradništvo k izpremembi imena, sili k temu vsakogar, ki ima opraviti na županstvu. Pri izdajanju potrdil napiše pod vsako pordilo še sledečo opombo: »Se potrjuje tudi, da je priimiek N ... eden izmed tistih, ki se bodo morali pretvoriti v pravo italijansko obliko.«
Sveže, najfinejše
norveško ribje olje
iz lekarne dr. O. Piccolija v Ljubljani
— se priporoča bledim, slabotnim osebam.
HEROIZEM, BRODOLOMSTVO IN ABOTNO ČENČANJE.
V poslednjem času se je vrglo vse italijansko časopisje s podvojeno silo na delo, da osmeši Jugoslavijo ter jto prikazuje zbog tega kot drugo poslabšano izdajo stare Avstrije. Med temi se posebno odlikuje »II Lavoro d’ Italia«, kli je pred kratkim pisal o »Boroevičevih vojakih« in »draških in valonskih brodolomcih«.
Ni naš namen, da bi poveličevali Boroeviča in njegove zmage. Boro-evič, čeprav slovanskega pokolenja-razven imena ni imel nič slovanskega. Bil je avstrijski general z dušo in telesom, brez dvoma dober vojskovodja. ki pa je bil zlasti napram Slovanom krut in brezobziren in tem vojakom1 nikoli ni prizanašal, kot n. pr. po posredovanju nadvojvode Jožefa 1 v izdatni meri Madžarom. Gotovo pa je, ako ne bi prišli jeseni leta 1917. z največjo naglico Francozi, Angleži in Amerikanci na pomoč ter ustavili avstrijsko armado, v prvi vrsti pa Italijane, ki so v paničnem begu bežali pred njo, danes Italija najbrže ne bi imela »II Lavoro d’ Italia«, ki bi mogel poveličevati italijanske zmage. Boroevičevi vojaki, ki so bili nabrani iz vseh av-tro-ogrskih narodov, čeprav stalno številično slabejši, so našteli Lahom toliko batin, da se jih ioni, ki so jih občutili, še danes spominjajo z neprijetnimi občutkli.
Pomilovanja vredni fašistovski libel »II Lavoro d’ Italia« (v Italiji ni več^ časopisov) piše o nehvaležnih draških in valonskih brodolomcih. Ako je imel v mislih Srbe, ki so se pred več kot 5-kratno premočjo Nemcev, Avstrijcev in Bolgarov 1. 1915. umikali skozi albanske gore, kaže pristno laško viteštvo ali pa vso gorostasno ignoranco naših sosedov^ Umik srbske armade preko Albanije je priznal in priznava še
danes ves svet razven seveda naših, od dozdevnih zmag in puhlih fraz ponorelih 'italijanskih sosedov. Vsi nemški in avstrijski časopisi so celo v vojnem času z občudovanjem pisali o tem junaškem umiku preko albanskih gora, dočim so istočasno v humoristično zaničljivem tonu pisali o »Cadorna Wetterberichte«, »Avan-ti Savoia«; »aiuto ma.rrtma mia« itd. Mackensen sam. ki je gotovo vojaška avtoriteta, ki odtehta vse italijanske vojskovodje, se je izrazil o kalvariji srbske armade v Albaniji tako, da je mnenje italijanskih časopisov tudi še danes, brez ozira na to. da Italijanu v obče odrekamo ocenjevanje junaštva, kvečjem vredno pomilovanja.
Italija zahteva hvaležnost od Srbov za pomoč, ki jo je nudila italijanska armda srbski armadi, in vendar ve ves svet, da bi prišlo bore malo srbskih vojakov na Krf, ako ne bi bilo francoskih in angleških ladij.
Vse to so žet neštetokrat dokazana dejstva in fašisti se tega tudi prav dobro zavedajo. Ker pa je njihovo čenčanje v zvezi z neštevil-nimi ostalimi zmagami, priobčujemo dve sliki teh pomorskih zmag, ki jih naštevajo njihovi časopisi in ki jih proslavlja fašistovska milica in italijanska armada ob vsaki priliki s svečanostnimi paradami.
Dne 29. decembra 1915 se je podala avstro-ogrska flotilja, obstoječa iz križarke »Helgoland«. 3 razara-čev in nekaj torpedovk v draški zaliv z nalogo, potopiti vse tamkaj nahajajoče se ladje. »Helgoland«, 1 razarač in torpedovke so ostale zunaj pred zalivom, dočim sta razarača »Triglav« in »Lika« mirno plula mimo italijanskih obalnih baterij ter potopila vse ladje v zalivu. Italijanski vojaki in topničarji so, čim so zagledali avstrijsko vojno ladjo, pustili topove in svoje pozicije na ce-
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No. 6.
Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini.
Radioblažek, Beograd, Jakšiceva 11. - Telefon 41-85.
BERLIN
dilu ter se poskrili oziroma v paničnem strahu bežali iz bližine svojih postojank. Navedeha razarača sta se vračala že iz zaliva, ko sta opazila, da ena ladja ni bila dobro zadeta. Vrnila sta se.nazaj, potopila še to in se zopet odstranila. Med tem pa je italijanska posadka zbrala »nel nomle sacro d’ Italia« toliko poguma in nenadktiljivega junaštva, da so vendar začeli streljati s topovi. Ta dva sta zavozila preveč na desno, prišla na polje min in se pri tem potopila. Torpedovke, ki so bile zunaj zaliva, videč katastrofo svojih kolegov, so z vso paro priplule v zaliv in odgovorivši na ogenj_ italijanskih baterij, pobrale vso posadko potopljenih razaračev do zadn./ega moža in nato nepoškodovane odplule. O italijanski floti ni bilo duha ne sluha, pač pa je treba priznati, da so Lahi italijansko obalo skrbno stražili z — angleškimi in francoskimi ladjami, docim je Italija, ki bi se danes rada lastila pravice absolutnega gospod-stva nad Jadranskim morjem, svoje ladje držala iz previdnosti v Speziji.
Sledeči dogodek pa naj' ilustrira, da je iskati brodolomce v res sramotnem in doslovnem smislu besede ravno med Italijani. Dne 24. maja 1925, drugi dan po italijanski vojni napovedi je pilul avstro-ogrski razarač »Csepel« ob vzhodni italijanski obali v bližini Barlette, kjer je naletel na italijanskega razarača »Turbine«. Med obema se je razvila bitka, tekom1 katere je bil italijanski razarač zadet v kotel, tako, da ni mogel dalje. Sedaj se je zgodilo to, kar je bil v celi vojtti v vseh vojskujočih se vojnih mornaricah edini in osamljeni slučaj. »Turbine«, dasi opremljen z brezžičnim brzojavom in nahajajoč se tik ob svoji obali, ne
tako poškodovan, da bi bila neposredna nevarnost potopitve, je takoj opustil vsako nadaljnjo obrambo in razobesil belo zastavo. Ker komandant avstrijskega razarača ni mogel verjeti na takojšnjo predaj'0, je pustil voziti svojo ladjo proti italijanski zelo počasi. Ko pa se je prepdčal o »odkritosrčnosti« italijanske predaje je zapovedal, da morajo poskakat1; italijanski pomorščaki v morje, rekoč: »Kot žabe in mokre cucke jih' hočem pobrati iz vode.«
K A M
G . A
A. R cr NO
Za moške obleke — velika izbira ugodne cene
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" Ljubljana, LlngarJ«va ul.
I
krajše ali daljše, vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje.
Fran Šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
TELEFON ŠTEV. 2424.
• *U
UL.
MALINOVEC
zajamčeno pristne, Izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih matin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
»ALKO**, družba i o. i. LJUBLJANA. Kolizei.
OGODIOSTI GUMASTIH PODPLATOV
Obutev z gumastimi podplati je mehka in prijetna. Gumasti podplati nudijo to ugodnost vsej nogi, a ne stanejo mnogo več kot obutev z navadnimi podplati.
Gumasto dno iz sirove gume je gibko in zato omogoča sigurno prosto hojo in nastopanje.
Vi pozabite pri takih čevljih na popravila, ako kupite par čevljev z gumastimi podplati, ker so podplati iz navadne gume mnogo trpežnejši kakor navadni.
Oglejte In preizkusite to obutev Iz zaloge naie podružnice.
za dame
Din
za gospode
polfevlji
Din
299
**v »
za deflte
d.. 249
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk UčSteJjske tiskarne; zanjo odgovarja R r a n c e Štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.