Državna realna gimnazija v Kočevju.
_
Izvestje
za šolsko leto 1935-36.
Kočevje 1936.
Državna realna gimnazija v Kočevju.
1
Izvestj e
za šolsko leto 1935-36.
Izdalo in založilo ravnateljstvo državne realne gimnazije v Kočevju. Tisk tiskarne Josip Pavliček v Kočevju.
Učiteljski zbor.
Spremembe v šolskem letu 1935/36.
a)	premeščeni na zavod:
1. Z odi. Min. pr. Snbr. 41.030 z dne 12. X. 1935 sta bila z državne realne gimnazije kraljeviča Andreja v Ptuju na tukajšnji zavod premeščena suplenta Onič Franc in Slava.
2. Z odi. Min. pr. Snbr. 13.071 z dne 8. IV. 1936 je bil s klasične gimnazije v Ljubljani na tukajšnji zavod premeščen suplent dr. Zwitter Franjo, z II. državne realne gimnazije v Ljubljani pa suplent Merhar Boris.
b) premeščeni na druge zavode:
1. Z odi. Min. pr. Snbr. 49.445 z dne 14. XII. 1935 je bil premeščen na II. državno realno gimnazije v Ljubljani prof. Kumer Ivan.
2. Z odi. Min. pr. Snbr. 50.700 z dne 20. XII. 1935 je bila premeščena na II. državno realno gimnazijo v Ljubljani prof. Tominšek Vlasta.
c) dodeljeni na druge zavode:
Z odi. Min. pr. Snbr. 13.110 z dne 8. IV. 1936 je bil s tukajšnjega zavoda dodeljen na klasično gimnazijo v Ljubljani suplent dr. Zwitter Franjo, na II. državno gimnazijo v Ljubljani pa suplent Merhar Boris.
č) bolezenski dopusti:
1. prof. dr. JelašiČu, ki je že imel odobren bolezenski dopust do
8.	X. 1935, se je dopust podaljšal do 8. IV. 1936 z odi. min. prosvete Snbr. 45.101 cd 20. XI. 1935.
2. supl. Onič Franc je bil na bolezenskem dopustu od 15. XI. do 23. XIII. 1935. (Odobreno z odi. Kr. b. upr. v Ljubljani IV. No. 18.000/1 od 19. XI. 1935), od 18. III. do 8. IV. 1936 (IV. No. 2058/2 od 30. III. 1936) in od 8. IV. do 28. VI. 1936 (po odobritvi min. prosvete Snbr. 20.720 od 12. VI. 1036).
3. supl. Onič Slava je bila na bolezenskem dopustu od 25. X. do 30. XI. 1935. (Odobreno z odlokom Kr. b. upr. v Ljubljani IV. No. 16.835/3 od 20. XI. 1935).
4. supl. Opeka Anton je bil na bolezenskem dopustu od 11. I. do 22. I. 1936 (odi. Kr. b. upr. No. 2219/1 od 27. I. 1936) in od 27. I. do 2. V. 1936 (IV. No. 2219/2 od 19. V. 1936),
W M M o to 00
CO*Tl pcj
s. S §
S*0<!
£0 co
T* N « °* 2.0
*■ p
Ut "
s s
Ut £
«< o p*r > ta o £2
r? w o c«
JJ' i «	rf
n £L
M'
Cd O
03
5 g
3 C 3" C 3*0< 3 O ‘K OS“3 O -•
Č ? _ “ o «2.
O	&3 II!	*“•
3 —	3	S«	< £J	o
03 O	P	3	3 n	S
»-1	»'	--E.	S5
P*	?r	?
X
pr
P3
>
C*
N
s.
si
P T3	r-»-
po«	C?
*-* o
“•	&9	K*
§
5
£3
c c *0 *0
Jgg
•srt
3
< M N rt Njg
^ a ° O o 3 D. < © 3
r *=T2 2 =f o
C/3
"• c rt
n« g
sc :
CA —■
1 ■-?" 'il' cj “ ?
;-g £*”< _?
.	3G:5'
ta 5 5.
3w
o.
jr. o re <
n
N<
to	to	to	Cn	UT	4^
03	^oo	CD	co		00
l>9 4-	>u	to	t« it*-	to it*	to
urad. pripravniki
52	O	p*	&*J
3	o	o	pa
09	n	»	5
o- o*	S.
=.	®	»	Ö
w to -
co
ST
►d *=»*
■o
"-t
2»
?r
c«
O
TJ
■-»
O
Es»
B
£2*
•o
-t
S»
co
OD
O
60
pa
T?
TJ
«-t
O
*o
■-»
o
T3
•-»
O
>■ n o m r—
•alrsf £5? sisa
-■2.5' 3S-» S»»š' m !:-“' S'0 3-“ “ -n2 »9 SO
rt Oi 00
W. IO
^ 00
< <
< < < < ~
štev.
I =' *■«
c/j £.2
p < 3 3
S*p
p g.
— «J.
|<||S
©scrr*»
CA
-?-o££
M —-3 ? rv Ji. C ^013 »'O
• “Z-. 5’
.*o as o — R-3'
JI. 3*;
ii;
r1 p-"
<o
8
•E’Ssrl^
_ w « 3*t _
Äff&Ia-s.
2 CA< < « -M 3
3 « SL < w
3“ ajr*
rt S) i S 3
3 "O —
3. rt I <* ä L
— rt <
<
W tort
<	N
rt uQ
I 8§-
r=<
<	— w
— (O
— -	_	CA	**
f,1 < *'
< CA< •
sžf* s
N3== CSW
■** co~
5 <5
i
<
: töjt-
’ll S
<
to-
sr *5
&> n.
S S <3 ero ”o. o	~ o
3-P' "O
5= <-
Lu “w J°— ■*■ 3: *!—= 3 w
•N-“ l<
3< f.*» <w •	.
w co —< -N-_
<5 ^2:
OJ CTQ
to--
3
3	3
CA.< —' o p<CO g <
3 00 3
CA< — — “	^	ot	co	—■
Ulco
slšžš1
w.3- to ^ to
-<=s
w < —*r
cf— C0j^ 3.W
^co
<-
S3<
to"
Z* ^ <
< w-\!<
*5
n. m __ r* 3 < <-=:w JO ’<-w < wer - jo << o-s=
00W
c^< -r
gS. s-, o i
w.3 a
S1- N
fD —»
S* cl 3
« N C 3 2
21 7T D. — o
3
c ^ r« n>
rt)
— to
00 o
to
to'
to
to
Skup ted.ur
<
P
s <
s <
<
er
Razrednik
N 03 O 03
rf-E o n 5-=* £-.3*
rt ^ jo ,*
55' ES.
f*S
.X2:
n oj . co
N OJ
r N rON ><|£| 8» g S -i-
£$	
3. c	N C
	0 sr
TJ S;	
?3*E'	
?s ^ rt	yo.
SC	
n’	"Z
■o «O V
“WO. PC
“O -K, rt
•fis p 1
p ÜI .
r*S :
ro
<-,0
r-£a d.
-« N KJ K ^ »o N o.* rt af*
^■?TOJ Ö3 O)
<w o
PS-O
c'3 P*
X- 3
f.gs
8S8
< s a
  rt o
r^p.
r“
*5' ^ 5*
3 =3 t*
gg
I»
a. oj
o •
V&
N < “-W
3
03 S? e
W CA
o •“
trq
"1
N
rt
3
?r
03
a*
3 03
o. m §? 3 g*
«•'3
03
C/3 a*
O C TJ CTQ -n »3 P < . 3:0 » c«
c^<
a&S<i:2 g-5=
3 O “k, ^-rt
-'S!-“t3 S sr
03 O ,	-*-
r* ^	D-o
w ^ !
v s n> crz.’ WrtO.^S^
o
*a
O
3
CT
Stanje učiteljskega zbora ob koncu šolskega leta 1935-36.
+ 10
“j— CO N>^
CO
to
co
o
++!
.-s
^ co ^
N
cr
o
N< *V ra o>
Sr ^
SO
CL
("D
H
2.
o
<
CJ
D.
O*
P
^—s
d
rt>
pr
H *3 <L 55'
O ^ < 3 &»' O*
Cu
^ZWM<
;■ rro* £r ST n>	s- 2. ^	n	*> s	re	n. «	ra
“2. o s. g	-■ ^ o	g	ä S	ä	er o	"
Jžs. cd o
*	g	a.	sr	°	a
ra	?r	o	d.	S.
3	v	»	&	o	»
p	w	o	< 5	2:
a	■	•	‘o	3'	-•	3
sr	m'	w	*	«
tu .	.
C/)<
3
O
O r>
CA< S
£< g
3
Bi *
ra
o.
3
ra
to to / to to
to to < to to
co I to I co I to CJl to
co to to I co I to en to
I to I co to I
co co to ^ to
CO co to I co to I co co to to
co co to
I co to I
to I co co to to
<
er
to CO to CO co I rf^to
CO CO to CO CO I rf^to
I co to CO to CO CO (O I to
lili
to ^ to co I co to CO co 00 I 4^ to
co ^ 4^ u\ ^SüitotoooEEwSE^-SaS
Skup.
o
a.
o
CL
o o
CL CL
3
<
00= <55
ra
CL
c
•o
r-co • co *— o <0 co c« o> ra
co co
OJ 05 Oi < <
co co co co O) o
r- 55	<
ra
CL
o
&< 3 » ra <3 o<< < °" < 3
1-3 N
5’ 2. <c S 3
3
— 3
ju _
N
-t *-»
ra &)
CL N
c ra
— CL ra c
«
E? o< ra
n
rx
ra
<
o
o.
s»
C/3 o*
?r 5
O 3
cn
O
CL
to
to
55 T3
< O.
P O
*o 3 F
^ OJ
CT N
_ ra
3 3
N < ra ^ CL ^
N—
ra -
£* < 2 rt
° rx
g!
ra 5
a ra<
| 3
o £L
O
CL
P
CO
05
<
<
ra
Ou
C
ra*
to
c
pr
o
O
a
to
to
co
co
05
ra
CL
c
ra
CL
ra
3
co
?r
o
O
*o
o
3
o*
p
Učni načrt za šolsko leto 1935-36.
II.
Važnejši ministrski odloki.
1. Snbr. 38.372 z dne 27. IX. 1935: Državna realna gimnazija v Kočevju se pretvori postopoma v nepopolno gimnazijo s šolskim letom 1936/37.
2. Snbr. 4169 z dne 12. II. 1936: U4enec more med šolskim letom prestopiti na kak drug zavod šele, ko dobi odobrenje za prestop v šolo, v kateri želi nadaljevati šolanje; prošnje za prestop je treba vložiti pri ravnateljstvu.
3. Snbr. 12.761 z dne 19. IV. 1936: V skladu z novim učnim načrtom računstva v IV. razredu osnovnih šol, kjer se uči deljenje le z dvoštevilčnimi števili, se bo tudi pri sprejemnem izpitu iz matematike izpraševalo deljenje le z dvoštevilčnimi števili.
4. Snbr. 15.621 z dne 27. V. 1936: Pisanje srbskohrvatske naloge pri višjem tečajnem izpitu na srednjih šolah v Dravski banovini začasno odpade, dokler se pri pouku srbskohrvatske književnosti v višjih razredih z vajami v govoru in pisanju učenci ne bodo usposobili za sestavek v srbskohrvatskem jeziku.
III.
Letopis zavoda 1935-36.
V	počitnicah je dala mestna občina v veliki meri izvršiti potrebna popravila v šolskem poslopju.
Dne 24. avgusta se je vršila konferenca za določitev učnih knjig v šolskem letu 1935-36. Določile so se tudi komisije za popravne in popravna tečajna izpita.
Popravni izpiti so se vršili za IV. in VIII. razred dne 8. junija, za ostale pa 25. do 27. avgusta. Prijavilo se je 79 -f- 13 = 92 redna učenca in 4 —[— 1 == 5 privatistov.
Izpit so napravili :
v I. razredu: Aškerc Jožef, Gorjanc Anton, Hönigmann Hermann, Jernejčič Jožef, Lenarčič Boris, Rajšter Vojimir, Struna Franc, Škrjanc Anton, Vavken Roland in Putre Zigfrid.
v II. razredu: Batinica Vladimir, Crnkovič Branko, Crnkovič Rudolf, Kresse Franc, Marincelj Jože, Morbacher Oskar, Scherzer Valter, Mandelc Josipina in privatistka Hrga Gabrijela.
v III. a razredu: Bartelme Henrik, Krisch Alfred, Križman Matija, Rutar Miloš, Dekleva Dora, Jakomini Alma in Kokotec Milena.
v III.b razredu: Batinica Aleksander, Drobnič Avgust, Hönigmann Josip, Nick Gerhard, Rankel Valdfrid, Sojer Branko, Stiene Albert, Stonič liajnhold, Tschinkel Josip, Weber Josip, Zupan Ciril ter priva-tista Dušek Erhard in Škulj Aleksander.
v IV. razredu: Drobnič Leopjll, Koren Franc, Korent Jakob, Levstek Edvard, Pungerčič Marijan, Stalzer Edvard, Vovk Savo in Stalzer Lea.
v V. razredu: Bobič Ferdinand, Jamnik Bojan, Lipovšek Boris, Merhar Ivan, Pakiž Marijan, Vanek Janez, Černoš Vera, Lavička Ljudmila, Trampuž Vida, Tschinkel Ana in privatist Čampa Janez.
v VI. razredu: Erker Otmar, Gračner Edvard, Händler Josip, Podreka Dragan, Rauter Dušan in Supan Franc.
v VII. razredu: Kovačič Stanko, Požun Karel, Rehberger Drago, Sajovic Tihomil, Štavdohar Mihael, Jenčič Margareta, Kosi Darinka in privatist Skvarča Ivan.
v VIII. razredu: Cvar Josip, Kosi Bronislav in Tavčar Franc.
Izpita niso napravili:
v I. razredu: Briški Josip, Gruden Franc, Padovac Adolf, Primosch Jožef in Sojer Stanislav.
v II. razredu: Jonke Josip, Žagar Ivan in Bizjak Marija, v III. a razredu: Pristavec Zoran.
v III.b razredu: Kresse Josip, Nosan Matija in Skvarč Franc, v IV. razredu: Erker Jurij in Hodalič Milan, v V. razredu: Modec Anton, v VI. razredu: Andree Marijan in Ribarič Ivan. v VII. razredu: Rus Ciril in Skvarč Anton, v VIII. razredu: Kukman Jožef in Simnic Nikolaj.
K izpitu se niso prijavili:
Bartol Jože, II. razred, Bregant Anton, II. razred, Siegmund Zigfrid’
II.	razred, Jaklič Franc, III. a razred, Troha Natalija, IV. razred, in Ditz Herta, VII. razred.
Sprejemni izpit za I. razred v jesenskem roku se ni vršil.
Višji tečajni (popravni) izpit se je vršil dne 25. in 26. avgusta 1935. Izpit so napravili vsi trije kandidati: Drenik Alojzij, Stalzer Viljem in Špiljak Anton.
Nižji tečajni (popravni) izpit se je vršil dne 26. avgusta. Izpit je napravilo vseh pet kandidatov: Beljan Ivan, Czerny Albert, Koren Franc, Korent Jakob in Batič Olga.
1935.
Šolsko leto 1935/36 se je pričelo s 1. septembrom 1935. Naslednjega dne se je vršil vpis v I. razred.
Dne 3. septembra so se vpisovali učenci ostalih nižjih razredov, dne 4. septembra pa učenci višjih razredov. Istočasno in še dne 5. septembra so se vpisovali tudi dijaki z drugih zavodov.
Dne 5. septembra se je vršila otvoritvena konferenca. Določila so se razrednistva, nadzorništva, varuštva in razne komisije.
Dne 6. septembra se je udeležil profesorski zbor službe božje v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Istega dne se je številno zastopstvo P.IS našega zavoda udeležilo kongresa JS v Ljubljani pod vodstvom prof. Kanduča Rajka.
Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja. Nato so razredniki prečitali in raztolmačili hišni in disciplinarni red ter objavili urnik.
Naslednjega dne se je začel redni pouk. Vsi naučni predmeti so bili zasedeni; pouk ženskih ročnih del se je zopet poveril Čok Antoniji, učiteljici narodne šole.
V	dneh 5. do 8. oktobra so se opravile duhovne vaje za šolsko leto 1935/36.
Dne 9. oktobra, ob prvi obletnici mučeniške smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je zavod prisostvoval žalni svečanosti v mestni župni cerkvi, javni komemoraciji kočevskih nacionalnih društev pred sreskim načelstvom in nato še interni komemoraciji v šoli s sledečim sporedom:
1. Nagovor direktorja.
2. Dveminutni molk v počastitev spomina bla-gopokojnega Kralja.
3. R. lvatalinič: In memoriam Kralju Zedini-telju. Deklamiral petošolec Erjavec Božo.
4. Življenje in delo Viteškega kralja Aleksandra
I.	Zedinitelja. Govoril osmošolec Lipovšek.
5. Tihon Hadžič: Gospod, usmili se . . . Deklamirala Betriani B., III. razred.
6. Misli ob prvi obletnici Kraljeve smrti. Govorila sedmošolka Sumperer H.
7. Bože pravde.
Dan je bil pouka prost.
Dne 10. oktobra so se vršile redne mesečne konference in plenarna konferenca o nacionalni in državljanski vzgoji srednješolske mladine. (IV. No. 13.069/1 od 6. X. 1934.)
Dne 28. oktobra se je po razredih opravila proslava češkoslovaškega dne.
Dne 29. oktobra so bile redne mesečne razredne konference in
I.	cenzurna plenarna konferenca.
Dne 30. oktobra so se dijaki v obilnem številu udeležili proslave Jadranskega dne, ki jo je priredil Krajevni odbor Jadranske straže v Kočevju.
Dne 31. oktobra so profesorji govorili učencem o štednji.
Dne 1. in 2. noTembra (Vsi sveti in vernih duš dan) je bilo pouka prosto.
Dne 4. novembra so profesorji zemljepisa po razredih opravili proslavo Jadranskega dne.
Od 1. do 8. novembra se je po razredih opravila proslava narodnega pesnika F. Višnjiča ter se je posvetila prva učna ura naši narodni pesmi.
Dne 5. novembra se je vršil prvi roditeljski sestanek.
Dne 6. novembra je dijaštvo prisostvovalo predvajanju kulturnega filma „Čar zapadau. Predstava se je vršila pod okriljem sreskega odbora Rdečega križa.
Od 4. do 9. novembra so učitelji zgodovine po razredih posvetili nekaj minut razgovoru o nastanku in značaju Društva narodov.
Dne 11. novembra se je proslavil Dan miru.
1 Dne 1. decembra se je slovesno proslavila sedemnajstletnica našega zedinjenja. Ob 8. uri se je dijaštvo s profesorskim zborom udeležilo cerkvene svečanosti v mestni župni cerkvi. Takoj potem se je vršila v kinodvorani akademija s sledečim sporedom :
1. Kralj Peter II., vzor mladine; nada domovine. Deklamirala Betriani Dara, učenka III. razreda.
2. Kralj Peter II., novi simbol zedinjenja. Govorila prof. Tominšek Vlasta.
3. Stražar: Molitev za Kralja in domovino. Deklamirala Schiffrer Sonja, učenka II. razreda.
4. Poglej nas, Kralj, mi gremo za teboj! Zborna ritmična deklamacija.
5. Adamič: Petrovo kolo. Pel mladinski zbor z orkestrom.
6. Državna himna.
Uradnemu cerkvenemu opravilu ob 10. uri sta prisostvovala direktor in poslovodja kot zastopnika gimnazije.
Dne 6. decembra so se vršile redne mesečne razredne konference.
V	prvi polovici meseca decembra so razredniki po razredih posvetili eno učno uro našemu obrtništvu.
Dne 19. decembra so se vršile redne mesečne razredne konference in II. plenarna cenzurna konferenca v I. polletju.
Dne 21. decembra se je posvetila učna ura zemljepisa odnosno zgodovine vprašanju naših izseljencev.
Od 23. decembra 1935 do zaključno 10. januarja 1936 so trajale božične počitnice.
1936.
Dne 17. januarja je bilo kot dies directorialis pouka prosto.
Dne 27. januarja se je opravila proslava sv. Save s sledečim sporedom :
1. Spomin sv. Save. Deklamiral Repič Ljubo, učenec VII. razreda.
2. Sv. Sava, narodni prosvetitelj. Govoril suplent Stražar Konrad.
3. Sv. Savi. Deklamirala Betriani Dara, učenka
III.	razreda.
4. Himna sv. Save. Zapel mešani zbor.
Dan je bil pouka prost.
Dne 30. januarja so se vršile redne mesečne razredne konference in sklepna plenarna konferenca v prvem polletju.
Dne 31. januarja je bilo zaradi administrativnih del pouka prost®. S tem dnem se je zaključilo prvo polletje.
Dne 3. februarja se je vršil drugi roditeljski sestanek.
Dne 4. februarja se je izvršila proslava biskupa J. J. Strossmayerja s sledečim sporedom :
1. J. J. Strossmayer. Govoril prof. Kanduč Rajko.
2. Gregorčič: J. J. Strosamayerju. Deklamirala Stariha Lidija, učenka V. razreda.
3. Slovenec, Srb, Hrvat. Zapel dijaški zbor.
Dne 15. februarja je po kratkem, a mukapolnem trpljenju v cvetu mladosti umrl Erjavec Franc iz II. razreda, eden najpridnejših in najidealnejših dijakov zavoda. Dragi France 1 Prezgodaj si nas zapustil, toliko smo še pričakovali od tebe . . . Počivaj v miru!
Dne 2. marca so se vršile redne mesečne razredne konference.
Dne 6. marca so učitelji narodnega jezika posvetili učno uro proslavi stoletnice rojstva J. Stritarja.
Dne 23. marca popoldne in 24. marca dopoldne je bilo pouka prosto radi prejema sv. sakramentov.
Dne 25. marca se je dijaštvo v velikem številu udeležilo svečanega sprejema prevzvišenega knezonadškofa dr. A. B. Jegliča. Popoldanske akademije Marijine kongregacije v Marijinem domu seje udeležil direktor z nekaterimi profesorji ter številno dijaštvo.
Dne 30. marca so se vršile redne mesečne razredne konference in I. cenzurna konferenca II. polletja.
Dne 30. in 31. marca je delo na zavodu inspiciral inšpektor Dolenc.
Dne 2. aprila se je vršil tretji roditeljski sestanek.
Od 9. do 19. aprila so trajale velikonočne počitnice.
Dne 30. aprila se je po razredih opravila proslava Zrinjskega in Frankopana.
Dne 7. maja so se vršile redne mesečne razredne konference in
II.	plenarna cenzurna konferenca v II. polletju.
Dne 9. maja so strokovni učitelji narodnega jezika po razredih proslavili Materinski dan.
Dne 10. maja se je vršil od ministrstva prosvete predpisani javni telovadni in pevski nastop; prireditev se je začela ob 11. uri v dvorani kina s sledečim sporedom:
1. Vaje s palico . . . dijaki I. razreda.
2. Vaje trojic...........dijaki II. razreda.
3. Naprej................dijaki III. razreda.
4. Vaje z žogo .... dijakinje II. in III. razreda.
5. Hej veselo............
Teče teče.............dekliški zbor in goslači.
6. Dvanajstorica . . . dijaki IV. a razreda.
7. Šestorica.............dijaki IV. b razreda.
8. Vaje na gredi . . . dijaki V. razreda.
9. Profet................dijaki višjih razredov.
10. Novo pokolenje . . dijakinje IV. in V. razreda.
11. Jadransko morje. . dijaki VI. in VII. razreda.
12. Še ena................poje mešani zbor.
Dne 15. maja se je vršila polletna konferenca za IV. in VIII. razred za II. polletje in takoj nato letna konferenca za ista razreda.
^)ne 25. V. popoldne je bilo pouka prosto radi prejema sv. zakramentov.
Dne 28. V. se je prva učna ura porabila za proslavo 80 letnice N. Tesle; prigodni govor je imel prof. Uršič Franjo.
Dne 5. in 6. VI. so učitelji narodnega jezika posvetili svojo učno uro čitanju del J. Veselinoviča.
Dne 6. VI. je bila sklepna konferenca za II. polletje.
Od 2. do 9. VI. so se opravili vsi privatni izpiti in dva razredna izpita (po § 54 zak. o sred. šolab).
Dne 8. VI. so se opravili popravni izpiti IV. a in b ter VIII. r.
Od 12. do vključno 21. VI. se je vršil nižji in višji tečajni izpit.
Od 11. do 22. VI. je delo na zavodu pregledoval min. odposlanec g. dr. Tominšek Josip, gimn. direktor v pokoju, nadziral nižji tečajni in vodil višji tečajni izpit.
Dne 21. in 22. VI. se je vršila razstava risarskih izdelkov in ženskih ročnih del.
Dne 22. VI. se je vršila sklepna letna konferenca.
Dne 26. in 27. VI. so se vršili sprejemni izpiti za I. razred.
Dne 28. VI., ob zaključku šolskega leta, se je vršila po službi božji vidovdanska proslava v kinodvorani s sledečim sporedom:
1. Sklepna beseda direktorja.
2. Stražar: Padlim junakom. Deklamirala Schiffrer S., uč. II. razreda.
3. Vidovdan — praznik mladine. Govoril Rankel J., uč. VIII. razreda.
4. Zupančič: Zebljarska. Zborna recitacija.
5. Dve simbolični telovadni točki.
6. Bože pravde.
Ekskurzije.
I. razred: 11. X. 1935 ogled sadne razstave v Kočevju, poldnevna, prirodopisna. 25. IV. 1936 poldnevna na Sv. Ano pri Oneku, zemljepisna. 20. V. 1936 celodnevna v Ribnico, zemljepisna. 25. V. 1936 poldnevna v Mahovnik pri Kočevju, zemljepisna.
II. razred: 5. X. 1935 ogled Željnskih jam pri Kočevju, poldnevna, zemljepisna. 30. X. 1935 celodnevna v Stično in Višnjo goro, zemljepisna. 19. V. 1936 poldnevna v Dolgo vas pri Kočevju, prirodopisna. 30. V. 1936 na Fridrihštajn, poldnevna, zemljepisna.
III. razred: 12. X. 1935 ogled mestnega vodovoda in elektrarne, poldnevna, higijenska. 13. X. 1935 ogled sadne razstave v Kočevju, poldnevna, prirodopisna. 20. V. 1936 celodnevna na Sušak, zemljepisna.
4.	VI. 1937 poldnevna na Sv. Ano pri Oneku, zemljepisna.
IV.a razred: 1. X. 1935 ogled Zelnjskih jam, poldnevna, prirodopisna. 11. X. 1935 ogled sadne razstave v Kočevju, poldnevna, prirodopisna. 13. XI. 1935 celodnevna v St. Vid nad Ljubljano. 4. IV. 1936 poldnevna v Srednje Ložine pri Kočevju, zemljepisna.
IY.b razred: 1. X. 1935 v Jamo treh bratov, poldnevna, priro-dopisna. 3. IV. 1936 v Klinjo vas pri Kočevju, poldnevna, prirodopiana.
4.	V. 1936 v okolico Kočevja, poldnevna, zemljepisna. 16. V. 1936 v Črnomelj, celodnevna, zemljepisna.
V. razred: 10. X. 1935 ogled sadne razstave v Kočevju, poldnevna, prirodopisna. 16. V. 1936 v Ljubljano, celodnevna. 29. V. 1936 k izviru Rinže, poldnevna, zemljepisna. 30. V. 1936 v Leonorino jamo pri Kočevju, poldnevna, zemljepisna.
VI. razred: 2. X. 1935 celodnevna v Kamniško Bistrico, zemljepisna. 15. XI. 1935 v Ljubljano, poldnevna. 30. IV. 1936 na Sv. Ano pri Oneku, poldnevna, prirodopisna. 13. V. 1936 v Zupanovo jamo pri Grosupljem, poldnevna, zemljepisna.
VII. razred: 4. X. 1935 celodnevna v Vevče pri Ljubljani, zemljepisna. 3. IV. 1936 celodnevna v Ljubljano. 29. IV. 1936 v kočevsko okolico, poldnevna, prirodopisna. 14. V. 1936 na Stojno pri Kočevju, poldnevna, zemljepisna.
VIII. razred: 4. X. 1935 celodnevna v Črnomelj. 12. X. 1935 ogled sadne razstave v Kočevju, poldnevna, prirodopisna. 3. IV. 1936 celodnevna v Ljubljano, zemljepisna. 16. V. 1936 na Fridrihštajn, poldnevna.
IV.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1935/36.
I. razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma I.
Bajec-Rupel, Slovenska čitanka I.
Rupel-Lesica, Srbohrvaška vadnica I.
Južnič, Francoska vadnica I.
Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa Kunc, Aritmetika za I. in II. razred Mazi, Geometrija za I. in II. razred Verbič-Vales, Prirodopis živalstva Kapus, PrirodopiB rastlinstva, 3. izdaja Kalinič, Dijaški herbarij Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred Senoa-Boliinec, Geografski atlas
II. razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma II.
Bajec-Rupel, Slovenska čitanka II.
Rupel Srbohrvaška vadnica II.
Južnič, Francoska vadnica II.
Prijatelj-Bohinec, Zemljepis za II. razred Popovič, Zgodovina starega veka za II. razred Kunc, Aritmetika za I. in II. razred Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred Verbič-Vales, Prirodopis živalstva
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izdaja Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred / Šenoa-Bohinc, Geografski atlas Subert-Dobrilovič, Histor. atlas Kalinič, Dijaški herbarij
III. razred:
Jaklič-Vrečar, Liturgika Bajec-Rupel, Slovenska čitanka III.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Rupel, Srbohrvaška vadnica III.
Južnič, Francoska vadnica III.
Medenica, Njemačka čitanka I. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Izvenevropske zemljine Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred Mazi, Geometrija
Kunc, Fizika za III. in IV. razred Pirc, Higijena za III. in IV. razred Šenoa, Geografski atlas
Subert-Dobrilovič ali Stanojevič, Histor. atlas
IV. razred:
Mlakar, Katoliški verouk Wester, Slovenska čitanka za IV. razred Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Rupel, Srbohrvaška čitanka IV.
Sturm, Francoska vadnica, 3. letnik Medenica, Njemačka čitanka II.
Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije Melik Orožen, Zgodovina kraljevine Jugoslavije Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred Karljikovič, Geometrija za III. in IV. razred Kunc, Fizika za III. in IV. razred Prezelj, Kemija in mineralogija Pirc, Higijena za III. in IV. razred Senoa, Geografski atlas Subert-Dobrilovič, Histor. atlas
V. razred:
Svetina, Katoliški verouk I.
Grafenauer, Slovenska čitanka I.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Poljanec, Istorija srb.-hrv. književnog jezika Žeželj, Antologija jugosl. lirike Sturm, Francoska vadnica, 3. letnik Medenica, Njemačka čitanka III.
Sovre-Tomc, Latinska vadnica in slovnica I. Bohinec-Kranjc-Savnik, Zemljepis za V. razred Bučar, Zgodovina starega veka
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred Lapajne, Geometrija za V. razred Bevk, Botanika za viije razrede Šenoa, Geografski atlas Šubert-Dobrilovič, Histor. atlas
VI. razred:
Pečjak, Katoliški verouk II.
Grafenauer, Slovenska čitanka II.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja
Poljanec, Istorija stare in srednje jugoslov. književnosti
Sturm, Francoska vadnica, 4. letnik.
Medenica, Njemačka čitanka IV.
Bradač-Šlebinger, Nemsko-slovenski slovar Pipenbacher, Latinska vadnica II.
Pipenbacher, Latinska slovnica
Čermelj, Kozmografija
Bučar, Zgodovina srednjega veka
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred
Karljikovič, Geometrija za V. in VI. razred
Poljanec, Prirodopis živalstva
Ivanič, Higijena
Šenoa, Geografski atlas
Šubert-Dobrilovič, Histor. atlas
Sodnik, Logaritmi
VII. razred:
Pečjak, Katoliški verouk III.
Grafenauer, Slovenska čitanka III.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Izbrana dela jugoslovanskih pisateljev Dinič, Francuska čitanka za VII. razred Medenica, Njemačka čitanka V Bradač-Šlebinger, Nemsko-slovenski slovar Pipenbacher, Latinska slovnica Bradač, Latinsko-slovenski slovar Maričič, Latinska čitanka za VII. razred Pretnar, Francosko-slovenski slovar Erdeljanovič, Osnove etnologije Orožen, Zgodovina novega veka Kunc, Aritmetika in algebra za VII. razred Škrebljin, Aritmetika in algebra za VII. razred Nedič, Trigonometrija Sodnik, Logaritmi Reisner, Fizika
Dolžan, Mineralogija in kemija za VII. razred Ivanič, Higijena Šenoa, Geografski atlas Šubert-Dobrilovič, Histor, atlas
VIII.	razred:
Medved, Zgodovina katoliške cerkve j Grafenauer, Slovenska čitanka IV.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja
Izbrana dela jugoslovanskih piscev (izdanja Luče)
Dinič, Prancuska čitanka za VIII. razred Pretnar, Francoski-slovenski slovar Medenica, Njemačka čitanka VI Bradač-Slebinger, Nemško-slovenski slovar Pipenbacher, Latinska slovnica Maričič, Latinska čitanka za VIII. razred Radivojevid, Zemljepis kraljevine Jugoslavije, naše susedne i slovenske zemlje Orožen, Zgodovina najnovejše dobe Skrebljin, Infinitezimalni račun Nedič, Analitična geometrija Sodnik, Logaritmi Reisner, Fizika Prezelj, Anorganska kemija Šenoa, Geografski atlas Subert-Dobrilovid, Historijski atlas Ozvald, Logika Veber, Očrt psihologije
Domače čtivo v višjih razredih po navodilih strokovnih učiteljev.
V.
Šolske naloge.
V. razred.
1. Kralj Aleksander je bil do smrti zvest svoji domovini. (Ob
obletnici marsejske tragedije.)
2. Kako je nastal Mrzli studenec? (Osnutek legende.)
3. Biirger-Prešernova „Lenora“ in Jenkov „Knezov zet“. (Pri-
merjava.)
4. „Bog daj srečo, kravo rdečo!“ (Opis mešetarja.)
5. Kje in kako se izobražujemo? (Razpravljanje.)
6. „Čez pusto reber spejem nezamudno“ (Dante.) (Motivi in smoter
Dantejeve poti skozi onostranstvo.)
7. „Žegen“ ueso! (Slika.)
8. Poletni večer v Rupnikovi koči. (Opis.)
VI. razred.
1. Julij Cezar — sokriv svojega padca. (Razpravica.)
2. Slovenske državne tvorbe. (Razprava.)
3. Narodna pesem. (Postanek in značaj.)
4. Boj za zlato. (Razpravica.)
5. Kulturni pomen slovenske reformacije. (Razprava.)
6. Šenoa slavi Prešerna. (Označitev.)
7. Necerkveni literarni program po 1. 1678 na Slovenskem. (Raz-
pravica.)
8. Portret Petra Pavla Glavarja. (Po Preglju.)
VII. razred.
1. Glavna preporoditeljska gesla v drugi polovici 18. st. (Razprava.)
2. Kopitar — tvorec narodne kulture. (Razprava.)
3. Nova pisarija. (Analiza.)
4. „Sem videl . . .
da le petica da ime sloveče,
da človek toliko velja, kar plača“. (Prešeren, Slovo od mladosti.) (Razprava.)
5. Prešernova ljubezen do svojega rodu. (Literarna razpravica.)
6. Moč narodne ideje. (Razprava.)
7. Podeželje v Detelovi povesti „Malo življenje.“ (Razprava.)
8. Levstik — ideator slovenskega političnega in literanega živ-
ljenja. (Literarna razprava.)
VIII. razred.
1. Meta. (Označitev po Finžgarju.)
2. Slovenci 1. 1848.; Stritar, slovenski kulturni delavec. (Razprava.)
3. Gregorčič v Stritarjevi šoli. (Analiza.)
4. „Pomnik tvoj prvi tvoja dela,
ki vek ne vniči jih noben.“ (Gregorčič.) (Razprava.)
5. Realizem v slovenski književnosti. (Razprava.)
6. Pomen kulturnih delavcev. (Razprava.)
7. Narodna pesem. (Razprava.)
Referati.
V.	razred.
Beljan Ivan: Domen. (Jurčič.)
Erjavec Božidar: Veliko pismo slovenske duhovne združitve. (J.
Žigon.)
Kališnik Janez: I. Cankar.
Klemenc Ivan: Visoška kronika. (Tavčar.)
Korent Jakob: Jevgenij Onjegin. (Puškin.)
Koscher Herbert: Sodnikovi. (Stritar.)
Križman Jožef: Pod svobodnim soncem. (Finžgar.)
Modec Anton: Praznik cvetočih češenj. (Klabund.)
Piskar Ivan: Kapetanova hči. (Puškin.)
Požun Marijan: Jurij Kobila. (J. Jurčič.)
Rainer Herman: Hlapec Jernej in njegova pravica. (Ivan Cankar.' Stalzer Edvard: Cvetje v jeseni. (Tavčar.)
Šenk Ivan: Lovčevi zapiski. (Turgenjev.)
Vovk Savo: Cyklamen. (Kersnik.)
Ančik Vida: Črni breg. (M. Javornik.)
Bajt Nevenka: Deseti brat. (Jurčič.)
Lietriani Metka: Zadnja pravda. (Fr. Albrecht.)
Čuček Božena: Os življenja. (M. Kranjc.)
Delpin Herma: Srečko Kosovel.
Hlebce Ana: Lepa Vida. (Jurčič.)
Kajfež Vanda: Jurij Kozjak. (Jurčič.)
Kraker Jana: A. M. Slomšek.
Lorbar Daniela: Strica Tome koča.
Peterlin Majda: Simon Gregorčič.
Rankel Angela: Doktor Zober. (Jmrčič.)
Stariha Lidija: Veliki grof. (Detela.)
VI. razred.
Andree: Bahovi huzarji in Iliri.
Bobič: Početki slovenskega gledališča v Ljubljani. Grahek: Francozi prvič na Slovenskem.
Merhar: Sv. brata Ciril in Metod. (Po dr. Grivcu.) Röthel: Tomaž Ilren, ljubljanski škof.
Štibernik: Abadon. (Mencinger.)
Vančk: Tihotapec. (Jurčič.)
Škufca: Predzgodovina Slovencev. (Kos.)
VII. razred.
Bižal: Žiga baron Zois.
Bravničar: Janzenizem.
Kadunec: Francoska okupacija.
Kobe: Narodno vprašanje in osvobojenje Prekmurja.
VHI. razred.
Bačar: Kralj Lear. (Shakespeare.)
Božič: Vajevci.
Brezigar: Panonska Slovenija — do naselitve Madžarov. Drofenik: Rasizem v antropologiji.
Lipovšek: „Klasje“.
Mohor: Jeperški učitelj. (Jenko.)
Murnik: I. Cankar kot človek.
Požun: I. Cankar, poznavalec trpečega človeka.
Šimnic: Motiv prevzetne deklice v Prešernovih poezijah. Marušič: Levstikov boj za kritiko.
Žerjal: Dubrovniška dramatika.
VI.
Šolske ustanove.
1. Šola in dom.
a)	Roditeljski sestanki.
Prvi sestanek je bil 5. novembra 1935; udeležilo se ga je okoli 70 oseb. Otvoril ga je direktor s kratkim poročilom o uspehih in vedenju, nato pa so profesorji dajali staršem odnosno njih namestnikom potrebna pojasnila o učenju in vedenju posameznih učencev. V podrobnem razgovoru so mogli profesorji spoznati socialne razmere, v katerih žive dijaki, in posebnosti njihovega značaja. Na sestanku se je izvolil tudi akcijski odbor za ohranitev popolne gimnazije v Kočevju, ki naj bi se počenši s šolskim letom 1936/37 postopoma pretvorila v nepopolno; naloga akcijskega odbora je bila, predočiti merodajnim oblastem težki udarec, ki bi z redukcijo gimnazije prizadel ves kočevski srez.
Drugi sestanek se je vršil 3. februarja 1936 ob enako številni udeležbi. Po uvodnih besedah direktorja so starši imeli dovolj prilike za razgovor s profesorji. Hkrati je g. Zdravic, predsednik akcijskega odbora za ohranitev popolne gimnazije v Kočevju, poročal o dosedanjem delu in uspehih imenovanega odbora.
Tretji sestanek dne 2. aprila je bil prav tako dobro obiskan. Direktor je uvodoma opozoril starše, naj proti koncu šolskega leta posvete Se večjo pažnjo vzgoji in nadzorstvu. Ostali dnevni red je bil isti kot na prvih dveh sestankih.
b)	Dij aški dom.
V Dijaškem domu je imelo okoli 90 gojencev prvovrstno oskrbo.
V	upravnem odboru, ki mu načeluje odvetnik in član banskega sveta dr. I. Sajovic, je tudi prof. Gorše Miroslav. Pedagoškemu vodstvu, ki ga tvorijo tri člani profesorskega zbora, načeluje prof. Kocijan Andrej.
V šolskem letu 1935/36 je znašala letna hranarina za gojence 6000 Din. Gojenci imajo na razpolago lepe vrtove in obširna igrišča.
2.	Dijaška kuhinja.
Društvo Dijaška kuhinja, ustanovljena leta 1932, je moralo ob splošnem nerazumevanju omejevati svoje delovanje na to, da je zbiralo prispevke za glavnico, potrebno za nabavo inventarja in obratovanje. Kljub temu vredni in revni dijaki niso bili brez pomoči. Uprava Dijaškega doma, čigar pravila v el. 2 vsebuje določbo, da se podpirajo zlasti s prehrano potrebni učenci realne gimnazije, je naklonila prosto prehrano trem, znižano pa 21 učencem, za kar ji bodi izrečena topla zahvala.
V mestu obstoji tudi posebno nemško dijaško podporno društvo, ki podpira dijake denarno, s knjigami in tako, da jim preskrbuje brezplačno hrano v imovitejših meščanskih hišah.
3.	Sokolsko društvo.
Redno telovadbo je obiskovalo 28 dijakov elanov, 4 dijakinje članice,/92 dijakov naraščajnikov in 22 dijakinj narašSajnic.
Omladinski odsek SKJ je začel redno delovati po občnem zboru v mesecu oktobru. Stel je v š dskem letu 1935/36 120 članov, naraščaja in dece. Vsako nedeljo po šolski službi božji so se vršili sestanki z aktualnimi predavanji, recitacijami in glasbenimi točkami. Poleg dijakov, ki so sami predavali, so sodelovali s predavanji tudi prof. Kumer Janko, Stražar Konrad in Pizzulin liudolf. Vsi sestanki so se vršili pod nadzorstvom šole. Sestankov je bilo 22; povprečna udeležba je bila okrog 50. Ob koncu leta je odsek prirelil tradicijonalni peš izlet k Sv. Ani nad Onekom. Po nedeljskih sestankih je poslovala sokolska knjižnica, ki jo je vodil omladinski odsek in so se je člani prav pridno posluževali. Vseh knjig je bilo izposojenih okrog 500. Delo omla-dinskega odseka je v šolskem letu 1935/36 nadzoroval prof. Kumer Janko, po njegovem odhodu iz Kočevja pa prof. Stražar Konrad.
4. Podružnica Ferijalnega saveza.
Uršič Franjo, profesor, nadzornik.
V XLIII. podružnici P. S. je včlanjenih 85 članov in članic. Tekom leta je bil predsednik dijak VII. razreda Sbrizaj Danilo.
V velikih počitnicah se je uredilo zavetišče s sedem posteljami. Obiska je bilo okoli 35. 20. maja se je vršil letni občni zbor in se volil odbor za idoče leto. Za predsednika je bil izvoljen Repič Ljubo, dijak VII. razreda, za tajnika Grahek Branko, dijak VI. razreda, za blagajnika Zdravic Franc, dijak VI. razreda, in gospodarja Röthel Gerhard, dijak VI. razreda. Tudi za letošnje počitnice se bo uredilo zavetišče.
5. Podmladek Rdečega križa.
Profesor Gorše Miroslav in suplent Kapler Marija, poverjenika.
V šolskem letu 1935/36 je bilo na zavodu 260 članov PRK. Vsak razred je imel svoj razredni odbor, ki je skliceval razredne seje.
8.	aprila je poslalo društvo album slik, risb in razglednic naše ožje domovine podmladkarjem v Ohio. Vsi člani so marljivo in z navdušenjem prispevali za album.
6.	Podmladek Jadranske straže.
Onič Franc, suplent, poverjenik; Kanduč Rajko, profesor, namestnik.
PJS sije na občnem zboru 7. II. 1936 in sledeči prvi seji izbral novo upravo: načelnik Erjavec Božo, V. r., namestnik Betriani Metka, V.r.; tajnik Delpin Herma, V. r., namestnik Bravničar Dušan, VII. r.; blagajnik Andree Marijan, VI. r., namestnik Antič Zlata, IV. b r.; odborniki: Korsika Alojzij, VII. r., Švagan Alojzij, knjižničar, VI. r. Ančik Jože,
III.	r.; revizorja: Rankel Janez, VII. r. in Mohor Mihael, VIII. r.
V šolskem ietu 1935/36 je bilo 130 članov in članic.
6. septembra 1935 se je podmladek uddežil kongresa JS v Ljubljani z napisno tablo in praporom. Spomladi 1936 se je načelnik Erjavec Božo udeležil tečaja PJS v Splitu.
V tekočem letu so bila sledeča predavanja:
Erjavec	Božo:	Pomen Jadrana za Slovence.
„	Kaj je Jadranska straža.
7. junija je podmladek nameraval prirediti izlet na morje, ki pa je moral odpasti vsled obolelosti vodje.
7.	Podmladek Aero-kluba.
Pizzulin Rudolf, učitelj, nadzornik.
II.	občni	zbor	je bil v septembru 1935,	za	predsednika	je	bil
izvoljen Šink	Savo,	dijak VII. razreda, tajnik	Grahek	Branko,	dijak
VI. razreda, blagajnik Sbrizaj Danilo, dijak VII. razreda, ter podpredsednik in pet odbornikov.
Med letom je bilo več članskih sestankov.
V počitnicah so obiskovali štiri dijaki brezmotorni letalski kurz na Blokah. Dva od teh sta napra\ila izpit za brezmotornega B pilota, eden pa A pilota. Letali so na letalu, ki so ga zgradili največ dijaki sami. Tudi med kurzom samim so ti dijaki pomagali graditi novo jadralno letalo in sami popravljali vsakdanje poškodbe na letalih.
V maju je napravil podmladek izlet v Ljubljano na letališče, kjer je letelo z motornim letalom 30 dijakov in dijakinj.
Štab vazduhoplovstva v Beogradu je obdaril Sinka Savo in Sbrizaja Danilo s knjigo: „Modeli aeroplana in njihova izrada“.
VII.
Knjižnice in zbirke.
1.	Podporna zaloga.
Gorše Miroslav, profesor, varuh.
Stanje knjig koncem šolskega leta 1935/36:
za	verouk			
	slovenščino ....		71
n	srbohrvaščino . . .	. . . 19	77
n	francoščino ....	. . . 63	77
n	nemščino		. . . 19	77
7)	latinščino		. . . 24	77
n	zgodovino		. . . 49	77
n	zemljepis			77
n	prirodopis			77
n	liziko		. . . 19	77
71	kemijo		. . . 7	77
n	matematiko			77
77	logiko		. . . 9	77
7»	psihologijo		. . . 9	77
71	petje		. . . 6	77
Skupaj . . 480 knjig
2.	Učiteljska knjižnica.
Gorše Miroslav, profesor, varuh.
Po izločitvi nekaterih knjig je štela knjižnica ob koncu šolskega leta 1934/35 . .	3513	knjige
med šolskim letom nabavljeno....................... 26	„
Stanja ob koncu šolskega leta 1935/36 . . . 3539 knjig
Izmed nabavljenih in darovanih knjig v letu 1935/36 so najvažnejše: dr. I. Prijatelj: Duševni profili slovenskih preporoditeljev; dr. M. Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje; dr. A. Melik, Slovenija; Jubilarni zbornik života i rada SHS 1918—1928; Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca.
3. Dijaška knjižnica
Kapler Marija, suplent, varuh.
Knjižnica šteje:
680 slovenskih knjig 147 srbohrvašk. „
593 nemških „
190 francoskih „
Med letom je bilo izposojenih največ slovenskih knjig in sicer 2136, nemških 115 in srbohrvaških 15. Največ so se čitala dela domačih klasikov in prevodi.
4.	Kabineti, a) prirodopisni:
1. biološka zbirka: (Onič Franc, suplent, varuh.)
1. Za botaniko: preparatov v formalinu 16, modelov 28, vrst lesa 19, suhih preparatov 29, mikroskopnih preparatov 9, teratoloških preparatov 5, tehnična zbirka 22, herbarij 657 rastlin, botaničnih slik 23.
2. Zasomatologijo: somatologija 19, somatoloških in patoloških preparatov 10, somatoloških mikroskopskih preparatov 6, somatoloških stenskih slik 8.
3. Za zoologijo: raznih	preparatov	819, zooloških	mikroskopskih preparatov 3,	zooloških stenskih slik	125.
4. Varia: mikroskop v omarici (3 okul 3 obj.), mikroskop v škatljici stereoskop v	škatlji, inj.	brizgalka,	secirno orodje,	stiskal-
nica, čopič za čiščenje aparatov.
2. geološka zbirka: -(Kustos Uršič Franje, prof.)
1. Z a m i n e r a 1 o gi j o : 430 kosov. Bivši dijak Vavpetič Alojzij je daroval prirodni in izprani kaolin in žgano robo iz Črne.
2. Za petrografijo: a) Eruptiva 13 kosov globočnin, 6 starejših prodornin, 10 kosov mlajših prodornin, 22 kosov kriatalastih škri-ljavcev; b) sedimentne	hribine 37	kosov. Novo: granit, tonalit, kre-
menjakov-muskovitni porfirit, amfibolitni eklogit z granati (vse iz Pohorja), daroval Vanek Janez, dijak VI. razreda.
3.	Za stratigraf ij o in paleontologijo: 18 vrst okamenin za paleozoik, 28 vrst okamenin za mezozoik, 27 vrst okamenin za kenozoik. Novo: Mytilus Haidingeri, Arca turonica, Purritella turris — vse iz Radoboja — daroval Bidovec Franc, dijak VII. razreda, Phola-domia ambigna, Panopaea Menardi — daroval Majer Günther, abitu-rijent. Vse okamenine miocenske. Nadalje je daroval dijak VII. razreda Bižal Božo lobanjo jamskega medveda, izkopano v Križni jami.
b) fizikalni: (Uršič Franjo, profesor, varuh.)
Aparatov za: geomehaniko 52, hidromehaniko 20, aeromehaniko
22,	akustiko 24, toploto 36, optiko 50, magnetizem 8, elektriko 86, slik 11. Drogerija Sanitas-Kramar v Celju je darovala 250 gr živega srebra in g. Nick Peter, uradnik TPD, 16 X 2 ogljenih palčic za električno obločnico.
c) kemični: (Uršič Franjo, profesor, varuh.)
Kemični kabinet šteje na koncu šolskega leta 1935/36. 182 raznih aparatov, steklenih, železnih in lončenih posod, epruvet ter drugih priprav. Poleg tega še 5 slik, ki ponazorujejo fabrikacijo raznih kemičnih proizvodov. Dijak IVa. razreda Kramar Bogdan je daroval:
5	epruvet 180—20, 7 epruvet 138 —16, iz jenskega stekla, 6 epruvet 110—16 iz navadnega stekla, 1 merilni valj y = 100 cm8. Dijak
IV	a. razreda Hodalič Milan je daroval 1 steklenico iz jenskega stekla ]/= 100 cm3, 1 retorto y = 100 cm3, 1 čašo iz jenskega stekla j/ = 100 cm8. Drogerija Sanitas-Celje je darovala manjšo množino kalija in natrija. — Najlepša hvala!
d) zemljepisno-zgodovinska zbirka (Kanduč Rajko, prof., varuh).
Za zemljepis: Za splošni zemljepis 32 slik, za Ameriko 10, Avstralijo 6, Afriko 12, Azijo 26, Evropo 71, Jugoslavijo 14. 25 zemljepisnih stenskih kart.
Za zgodovino: Za stari vek 9 slik, srednji vek 13, novi vek 1, za razvoj umetnosti 33, zgodovinske karte 28, 1 globus, 2 modela za matematično geograiijo, 1 relief.
Na novo je nabavljena karta: Dr. Bohinec: Politični zemljevid Evrope. Izločena je karta: Dr. Modestin: Karta podunavskih zemalja po odloku min. prosvete Snbr. 14,648 od 5. V. 1936. Popravljena sta oba modela za matematično geograiijo. Zakrpanih je bilo tudi 12 stenskih slik ter popravljene poškodbe na stenskih zemljevidih.
e) zbirka notnega materijala: (Kuntara Vilko, honor. učitelj petja.)
1. Prosvetne pesmi: 7 partitur brez glasov, 34 pesmi lito-grafiranih v partiturah ä 21 izvodov, 9 tiskanih partitur z glasovi
17 izvodov. Revija „Zbori“ 2 letnika.
2. Cerkvene pesmi: 7 partitur brez glasov, 8 partitur s 156 glasovi. 11 pesmi je litografiranih v 260 partiturah. 60 prilog raznih pevskih revij s cerkvenimi skladbami. Poleg not še 1 harmonij, 1 omara, 1 deska, črtana z notnim sistemom.
VIII.
j Zdravstveno stanje učencev.
Zdravstveno stanje učencev je bilo še povoljno in v skladu s tem tudi obisk šole zadovoljiv; nalezljivih bolezni ni bilo, prav tako ne daljših izostankov ter so mogli biti ob sklepu šolskega leta vsi ocenjeni.
Dijaštvo je marljivo gojilo šport: pozimi sankanje, smučanje in drsanje, poleti plavanje, lahko atletiko in nogomet.
Šolskega zdravnika zavod še vedno nima, čeprav se je vplačala tudi letos vsota 6420 Din kot prispevek učencev za zdravstveni fond.
Za učence I. in II. razreda se je vršilo cepljenje proti kozam 4., pregled pa 11. maja 1936.
IX.
(Imena odličnjakov so
Klasifikacija.
tiskana z debelim, tiskom.)
prav dobrih s kurzivnim
I.	razred:
Razrednik: Kanduč Rajko, profesor.
Ackovič Aleksander Divjak Franc Erjavec Vladimir Helmih Dušan Hren Vincenc Merhar Janez Schauer Josip Schubitz Valter
Razred so zdelali:
Smolič Florijan Šemič Ivan Tschinkel Herbert Žnidaršič Franc Delpin Lidija Kleindienst Marija Krische Inge
Michitsch Pavla Oberstar Ivana Pakiž Ana Prhne Ljudmila
Pugelj Jožefa Pugelj Marija Žagar Kornelija
Polagajo popravni izpit:
Bachmayer Herman iz slov. in zemljep. Bartol Albin iz sloven. in srbohrv. Bitorajc Janez iz srbohrv. in franc. Cvelbar Stanislav iz franc.
Kosin Janko iz franc, in matematike Mavrovič Valter iz sloven. in matem. Mille Valter iz slovenščine Murovič Franc iz franc, in matematike Murovič Vinko iz franc, in matematike Padovac Adolf iz sloven. in franc. Palčič Janez iz franc.
Perenič Ivan iz zemljepisa in matem. Pintar Alojzij iz sloven. in franc.
Počivavšek Gvido iz franc.
Primosch Josip iz sloven. in srbohrv. Raiman Leopold iz srbohrv. in zemlj. Sojer Stanislav iz matematike Truger Hubert iz sloven.
Tscherne Franc iz sloven. in prirod. Vidmar Ciril iz franc.
Wadlan Alfonz iz slov. in prirodop. Černe Felicita iz zemljepisa Kralj Miroslava iz matematike Sojer Irena iz sloven. in matem.
Zurl Pavla iz sloven.
Razreda niso zdelali:
Baštaf Borigoj	Tömaschek Kurt Viljem
Porupski Adolf	Žagar Anton
Rom Valter
Po čl. 54. so bili odstranjeni: Händler Franc Metasch Ervin Prijatelj Anton
II.	razred:
Razrednik: Onič Slava, suplent.
Badiura Jožef Erker Edgar Jazbar Franc Oražem Savo Pichler Alojzij Rajšter Vojmil Struna Franci
Razred so zdelali:
Turk Zvonimir Žagar Desan Batič Darinka Helmih Zlata
Hočevar Miroslava Hribar Marija Kopfiva Tatjana
Lederer Jerica Loser Valerija Lovšin Marija Paradiž Marija Schiffrer Sonja Siegmund Elizabeta Troha Natalija
Polagajo popravni izpit:
Aškerc Jože iz sloven.
Bidovec Marijan iz matematike Bižal Miroslav iz sloven.
Blažiča Ludvik iz zgodovine Bruner Anton iz sloven.
Gorjanc Anton iz zgodovine Hönigmann Herman iz franc.
Jonke Josip iz sloven. in zemljep. Koršič Milan iz franc, in zemljepisa Nanut Zvonko iz franc, in zgodovine Nikolič Miroslav iz zemljepisa
Osterman Adolf iz zgodov. in zemlj. Pugelj Ignacij iz sloven. in franc. Rankel Karel iz zemljep. in matem. Repič Veličan iz zemljepisa Schweiger Pavel iz francoščine Skrjanc Anton iz zemljepisa Vavken Roland iz francoščine Bizjak Marija iz francoščine Cetinski Ana iz zgodovine in zemljep. Resnik Terezija iz franc, in zemljep.
Razreda niso zdelali:
Bižal Dušan Jenko Rajko
Lenarčič Boris Putre Zigfrid
Ančik Jožef Benčina Dušan Crnkovič Branko Forte Karel Göderer Janez Kleindienst Lovro Lampič Franc
III.	razred:
Razrednik: Stražar Konrad, suplent.
Razred so zdelali;
Lederer Hubert Lesjak Alojzij Lorbar Martin Nosan Matija Oražem Sava Prhne Branko Skvarč Franc
Šifrer Janko Trost Savo Vesel Miljutin Zavašnik Branko Auprich Milena Betriani Dara Gostič Nada
Hočevar Stana Horvat Majda f Hrga Gabrijela Ivančič Friderika Klun Nada
Polagajo
Bitorajc Filip iz franc, in zgodovine Bitorajc Josip iz zgodov. in zemljep. Crnkovič Rudolf iz zgodovine Hönigmann Reinfried iz matematike Ilc Dimitrij iz matematike
Razreda
Grabnar Ljubomil Marincelj Josip Šercer Valter
Komel Darinka Kovačič Nada Peterlin Metoda Rastja Vladica
popravni izpit:
Jurca Adolf iz franc, in nemščine Kresse Fi'anc iz sloven. in zemljep. Perenič Josip iz matematike Pristavec Albin iz zgodovine Zurl Ivan iz sloven. in zgodovine
niso zdelali:
Mandelc Josipina Porupski Valerija
IV a. razred:
Razrednik: Opeka Anton, suplent.
Beljan Anton 1 Bidovec Janko2 Dobrila Boris Hočevar Silvester Hodalič Milan Kopač Leopold Lah Anton
Bartelme Henrik Erhovnic Peter Kramar Bogdan
Razred so zdelali:
Omahen Dušan Pirker Franc Plausteiner Branko3 Primosch Ivan3 Rovan Roman3 Ruparčič Mirko Rutar Miloš
Razreda niso zdelali: Krisch Alfred Križman Matija Ličen Milan
Setina Miloš Tičar Danilo Trobiš Smiljan Tschinkel Alfred Vadnal Dušan4 Videnič Albin5 Vidmar Stojan
Mihelič Jožef« Nick Gerhard Siegmund Valter
Izgubita pravico do rednega šolanja:
Jenko Boris 0 Pleterski Radivoj1
Po čl. 54. so bili odstranjeni:
Čepin Stanko	Svet Emil
Mihelič Jožef (glej zgoraj) Vadnal Dušan (gl. zgoraj)
1	po	popravnem	izpitu	iz	nemščine
s po	popravnem	izpitu	iz	francoščine
3 po	popravnem	izpitu	iz	slovenščine
4 po razrednem izpitu po § 54
6	po	popravnem	izpitu	iz	matematike
G po	popravnem	izpitu	iz	zgodovine
IV b. razred:
Razrednik: Uršič Franjo, profesor.
Batinica Aleksander1 Dušek Erhard2 Gregorič Alojzij Horvat Andrej Knaus Alojzij Lipužič Miroslav Osterman Alojzij
Razred so zdelali:
Potisek Stanislav Rankel Valdfrid 3 Schiffrer Marijan
Šturm Ivan8
Antič Zlata Čuček Vlasta
Jakomini Alma 1 Kraljič Francka 4 Medic Ana Sojer Vanda Šušteršič Anastazija1 Troha Natalija
Razreda niso zdelali:
Drobnič Avguštin*5 Erjavec Milan Hönigmann Josip Hvala Ludvik Kren Ludvik*4
Sojer Branko*5 Stonič Rajnhold Tschinkel Josip** Dekleva Dora Kokotec Milena
Izgubi pravico do rednega šolanja:
Hönigmann Ernest
Erjavec Božidar Kališnik Janez Klemenc Ivan Križman ]ožef Modec Anton Požun Marijan
V.	razred:
Razrednik: Kapler Marija, suplent.
Razred so zdelali:
Šenk Ivan Ančik Vida Bajt Nevenka Betriani Metka
Čuček Božena
Polagajo popravni izpit:
Beljan Ivan iz zgodovine Korent Jakob iz zgodovine Koscher Herbert iz matematike Piskar Ivan iz zgodovine Rainer Herman iz matematike Stalzer Edvard iz matematike Vovk Savo iz slovenščine Kajfež Vanda iz zgodovine Kraker Jana iz matematike Rankel Angela iz matematike
Delpin Herma Lorbar Daniela Peterlin Majda Stariha Lidija Hlebce Ana
1 po	popravnem	izpitu	iz	slovenščine
2 po	popravnem	izpitu	iz	francoščine
8 po	popravnem	izpitu	iz	matematike
4 po	popravnem	izpitu	iz	zgodovine
VI.	razred:
Razrednik: Eržen Peter, suplent.
Grahek Branko Kamenšek Velebit Röthel Gerhard Sporn Bogomil
Razred so zdelali:
Štibernik Josip Trost Dušan Zdravic Franc Knaus Ida
Polagajo popravni izpit:
Andree Marijan iz nemščine Bobič Ferdinand iz zgodovine Hribernik Drago iz matematike Medved Anton iz matematike Merhar Ivan iz matematike Pakiž Marijan iz matematike Švagan Alojzij iz matematike Vangk Janez iz francoščine
Skvarč Alojzija Škufca Rozalija Vovk Mara
Jamnik Bojan
Razreda niso zdelali:
Lipovšek Boris	Trampuž	Vida
VII.	razred:
Razrednik: Kocijan Andrej, profesor.
Razred so zdelali:
Bidovec Franc	Lackner Alfred	Štetin Edvard
Bravničar Dušan	Lackner Rihard	Loser Beatrice
Erker Otmar	Rankel Janez	Poiun Vladimira
Kobe Slavko	Rankel Josip	Sajovic Božena
Kovačič Ljubomir	Sbrizaj	Danilo	Sumperer Hildegarda
Polagajo popravni izpit:
Bižal Božidar iz matematike Kadunec Ratislav iz franc.
Korenčan Franc iz nemščine Korsika Alojzij iz matematike Levičnik Marijan iz matematike Mišica Vladimir iz nemščine Murnik Franc iz zgodovine Podreka Dragan iz nemščine Repič iz srbohrvatskoslovenskega jez.
Supan Franc iz matematike
Razreda nista 2delali:
Koscher Alfonz	Šink	Savo
Izgubi pravico do rednega šolanja:
Medic Viktor
VIII.	razred :
Razrednik: Gorše Miroslav, profesor.
Bačar Žiga1 Božič Stanko Brezigar Ljubo Ecker Josip 1 Flerin Hubert Kovačič Stanko Kukman Jožef Lipovšek Aleksander2
Razred so zdelali:
Luthar Tibor Mohor Mihael Požun Karel Rehberger Drago1 Rožanc Franc Smrekar Jožef1 Stonitsch Josip 1 Šimnic Nikolaj3
Razreda nista zdelala:
Murnik Ciril3 Kosi Darinka
Štavdohar Mihael Šušterič Bojan 1 Thuma Slavko Jenčič Margareta 1 Poznik Ana Rankel Kristina2 Žerjal Marija
X.
Redovanje privatnih učencev.
Sprejemni izpit za I. razred so napravili:
Kodrič Vladimir Lovšin Pavlina Pokovec Gabrijela
Razred so dovršili:
Lovšin Pavlina I. in II. razred	Schiller Artur VI. razred
Pokovec Gabrijela I. razred	Mihevc Ivan VII. razred
Kresse Josip III. razred	Čuček Stanislav VIII. razred 4
Čampa Janez VI. razred
Popravni izpit v avgustu bodo delali:
Kodrič Vladimir, I. razred, iz matematike in zemljepisa Pokovec Gabrijela, II. razred, iz francoščine Lovšin Pavlina, III. razred, iz zgodovine Čuček Sonja, V. razred, iz nemščine Hribar Franc, VI. razred, iz matematike Prijatelj Angela, VII. razred, iz narodnega jezika
Ponavljajo razred:
Morbacher Oskar III. razred Händler Josip VII. razred Langof Ivan IV. razred	Schneider Karel VII. razred
Ogrič Leo V. razred	Skvarča Ivan VIII. razred
1 po	popravnem	izpitu	iz	matematike
8 po	popravnem	izpitu	iz	zgodovine
* po	popravnem	izpitu	iz	francoščine
4	po	popravnem	izpitu	iz	kemije
XI. Nižji tečajni izpit.
Nižji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Burgarja Antona.
Za polaganje izpitov se je prijavilo po 61. 1. pravil o nižjem tečajnem izpitu 21 O — 21 redni učenec IV a. razreda, 12 -f- 7	19
rednih učencev IVb. razreda in po čl. 18. 0 -f- 1 = 1 učenka, ki je bila lani odklonjena na leto dni. Skupaj torej 41 kandidat.
Pismena naloga iz slovenskega jezika se je glasila za oba oddelka : Od Konstantinovega Pisma do Župančičeve „Veronike Deseniške“. (Kratek literarni pregled.)
S	sklepom izpitnega odbora, a na osnovi čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu (čl. 27. al. 2. zakona o srednjih šolali) so bili oproščeni polaganja nižjega tečajnega izpita učenci Lah Anton iz IV a. razreda, Lipušič Miroslav in Schiffrer Marijan iz IV b. razreda, ki so dovršili
IV.	razred z odličnim ali prav dobrim uspehom.
Nižji tečajni izpit go opravili:
1. Iz IVa. razreda:
a) s prav dobrim uspehom 10 —(— 0 == 10: Dobrila Boris, Hodalič Milan, Kopač Leopold, Ruparčič Mirko, Setina Miloš, Tičar Danilo, Trobiš Smiljan, Tscliinkel Alfred, Videnič Albin, Vidmar Stojan;
b) z dobrim uspehom 10 -f- 0 = 10: Beljan Anton, Bidovec Janko, Hočevar Silvo, Omahen Dušan, Pirker Franc, Plausteiner Branko, Primosch Ivan, Rovan Roman, Rutar Miloš, Vadnal Dušan.
2. Iz IV b. razreda :
a) s prav dobrim uspehom 2 -f- 2 = 4: Gregorič Alojzij, Sturm Ivan, Antič Zlata, Medic Ana;
b) z dobrim uspehom 7 -(- 6 — 13: Batinica Aleksander, Dušek Erhard, Horvat Andrej, Knaus Alojzij, Osterman Alojzij, Potisek Stanislav, Rankel Valdfrid, Čuček Vlasta, Jakomini Alma, Kraljič Frančiška, Sojer Vanda, Šušteršič Anastazija, Troha Natalija.
Z dobrim uspehom je dovršila nižji tečajni izpit tudi Medic Antonija, ki je lani bila odklonjena na leto dni.
Vsi kandidatje so torej uspešno opravili nižji tečajni izpit.
Višji tečajni izpit.
Gospod minister prosvete je z odlokom Snbr. 18.762 od 27. maja 1936 imenoval za svojega odposlanca pri tečajnih izpitih gimnazijskega ravnatelja v pokoja g. dr. Tominška Josipa. Izpitni odbor je bil sestavljen takole: predsednik: g. ministrski odposlanec, podpredsednik: direktor Burgar Anton, člani: za narodni jezik prof. Gorše Miroslav, za francoski jezik prof. Gorše Miroslav, za nemški jezik suplentinja Kapler Marija, za matematiko prof. Kocijan Andrej, za narodno zgodovino, občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije prof. Kanduč Rajko.
Pismeni izpiti so trajali od 13. do zaključno 15. junija 1936.
Teme pri pismenem izpitu:
1. za slovenski jezik: Vajevci, njih delovanje in pomen.
2. za matematiko: a) odsek, ki ga tvori premica Y = Vs i -j- 3/a na paraboli Y2 = 4 x, rotira okoli abscisne osi. Določi njegovo prostornino!
b) Krogov izsek s središčnim kotom x = 45° rotira okoli mejnega polmera in nastane vrtenina prostornine V = 75 u (2 — J/ž) ; kolik je polmer pripadajoče krogle?
c) V aritmetični vrsti je prvi člen za 1 večji kot prvi člen geometrične; drugi člen aritmetične je ravnotako za 1 večji kot drugi člen geometrične, tretji člen aritmetične je enak tretjemu geometrične; četrti geometrične je za 3 večji kot četrti Člen aritmetične. Kako se glasita vrsti?
3. za francoski jezik: E. Pasquier: Memoires, Talleyrand.
4. za nemški jezik: Nietzsche: Der Wanderer.
Za višji tečajni izpit se je prijavilo 19 -)- 4 = 23 pripravnikov, ki so v šolskem letu 1935/36 dovršili VIII. razred na državni realni gimnaziji v Kočevju, ter 2 -J- 0 =* 2 privatista; skupaj je torej polagalo višji tečajni izpit 21 -j- 4 = 25 pripravnikov(nic).
V	smislu čl. 16. pravil ni bil nihče oproščen ustnega tečajnega izpita in nihče odklonjen na leto dni.
Ustni izpiti so se vršili 18., 19., 20. in 21. junija.
Podatki o pripravnikih za višji tečajni izpit.
1.	Bačar Žiga, rojen	7. IV. 1915 v	Gorici, sin	dr. Justa, zdrav-
ni ka, in	Marije. Odklonjen	na leto dni.
2. Božič Stanko, rojen 1. IX. 1917 na Lancovem, srez radov« ljiški, sin Andreja, posestnika, in Ane. Zrelost priznana.
3. Brezigar Ljubo, rojen 28. VIII. 1918 v Gorici, sin Mirka, sreskega načelnika, in Otilije. Zrelost priznana.
4. Ecker Josip, rojen 31. III. 1916 v Kočevju, sin f dr. Josipa, profesorja, in Eme. Odklonjen na tri mesece iz obče zgodovine z zemljepisom kraljevine Jugoslavije.
5. Flerin Hubert, rojen 19. III. 1917 v Žužemberku, srez novomeški, sin f Valentina, viš. sod. svetnika, in j Josipine. Zrelost priznana.
6. Kovačič Stanko, rojen 16. XI. 1916 v Jurjeviči, srez kočevski, sin Franca, posestnika, in Angele. Zrelost priznana.
7. Kukman Jožef, rojen 1. IV. 1914 v Dragi pri Beli cerkvi, srez	novomeški, sin Matije,	posestnika, in	Marije.	Zrelost priznana.
8.	Lipovšek Aleksander, rojen 25.	I. 1918	v	Grazu, Avstrija,
sin Gašparja, sresk. načelnika, in Tince. Zrelost priznana.
9. Luthar Tibor, rojen 15. IV. 1918 v Puconcih, srez murskosoboški, siri Adama, evang. župnika, in f Sarlote. Zrelost priznana.
10. Mohor Mihael, rojen 23. VII. 1915 v Kranju, sin f Mihaela, slaščičarja, in Karoline. Zrelost priznana.
11. Požun Karel, rojen 26. VI. 1916 v Črnomlju, sin Karla, sod. sluge, in Ane. Zrelost priznana.
12. Rehberger Drago, rojen 7. X. 1915 v Radgoni, Avstrija, sin Franca, fin. nadzornika, in Franje. Odklonjen na tri mesece iz narodne zgodovine.
13. Rožanec Franc, rojen 26. I. 1916 v Ljubljani, sin f Franca, restavraterja, in Valburge. Zrelost priznana.
14. Smrekar Jožef, rojen 16. VII. 1915 v Postojni, Italija, sin Josipa, pis. uradnika, in Ivane. Zrelost priznana.
15. Stonitsch Josip, rojen 16. X. 1915 v Skril ju, srez kočevski, sin Franca, posestnika, in Marije. Zrelost priznana.
16. Šimnic Nikolaj, rojen 6. XII. 1912 v Ljubljani, sin Konrada, pis. uradnika, in Pavle. Zrelost priznana.
17. Štavdohar Mihael, rojen 30. V. 1915 v Lazah, srez črno-meljski, sin f Franca, posestnika, in f Margarete. Zrelost priznana.
18. Šušterič Bojan, rojen 6. VII. 1916 v Žalcu, srez celjski, sin Terezije, soproge šolskega upravitelja. Zrelost priznana.
19. Thuma Slavko, rojen 30. V. 1916 v Ljubljani, sin Franca, viš. strojnega nadziratelja, in Valtentine. Zrelost priznana.
20. Jenčič Margareta, rojena 2. IX. 1915 v Radovljici, hči Franca, šum. nadsvetnika v pokoju, in Eme. Odklonjena na tri mesece iz narodne zgodovine.
21. Poznik Ana, rojena 15. X. 1916 v Vel. Laščah, srez kočevski, hči ^ dr. Aleksandra, starešine sodišča, in Ane. Zrelost priznana.
22. Rankel Kristina, rojena 25. XII. 1915 ▼ Litiji, hči Josipa, orož. narednika t pokoju, in Angele. Zrelost priznana.
23. Žerjal Marija, rojena 30. IX. 1917 v Rojanu, Italija, hči Antona, urad. Pokoj, zavoda, in Elizabete. Zrelost priznana.
24. Čuček Stanislav, privatist, rojen 8. XI. 1912 v Predgradu, srez črnomeljski, sin Jakoba, orož. stražmojstra v pokoju, in Marije. Zrelost priznana.
25 Mervič Bojan, privatist, rojen 20. IV. 1916 v Povirju, Italija, sin Antona, ravnatelja mešč. šole, in Josipine. Zrelost priznana.
I. Številčno stanje.
m
<o
CN
LO
O)
CN
CN
co
CN
CO
co
CN
lO
CO
X)
co
3 GOO
is* °
N &
CO
CD
CN
CD
00
CN
o>
CN
co
co
o.
m
CD
CD
CO
00
CN
CN
co
SZ M
2 £ >č/3 :£ E .52 o bjo
Z .S -5
00
CM
m
co
o.
3
05
CM
CD
00
CN
00
co
m
CD
co
00
co
00
CN
0>
CO
CD
m
o.
C« Q.
co
m
oj
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu II. polletja
Število ocenjenih učencev na kraju"-II. polletja		o. CA	52 46 45 32 30 26 22 28 25		
		>N B	14 15 14 10 12 5 4 5	o>	
			38 31 31 32 20 14 17 24 20	227	
Niso obiskovali šole do konca drugega polletja in niso ocenjeni tekom šolskega leta po	skupaj	o. j* CA	M 1 1 01 1 1 1 1 1	m	
		>N B	1 1 1 I 1 1 1 1 1	i	
			m 1 1 N 1 1 1 1 1	m	
	§ 54	a M CA	M 1 1 M 1 1 1 1 1	\n	
		>N	1 1 1 1 1 1 i 1 1	i	
		B	M 1 1 w 1 1 1 1 1	m	
	CM iO C00	O. CA	1 1 1 1 1 1 I 1 1	i	
		>N B	1 1 1 1 1 1 1 1 1	i	
			1 1 1 1 1 1 1 1 1	i	
Od skupnega števila vpisanih učencev je ostalo:		skp	55 46 45 34 30 26 22 28 25	co	
		>N	14 15 14 10 12 5 4 5	O) t"-	
		E	41 31 31 34 20 14 17 24 20		232
Razred			I. II. III. IVa. IVb. V. VI. VII. VIII.	Skupaj	
III. Statistika učencev po uspehu.
o • *2 i
3 > S a»
^ ° JjJ <UKJ U
>	«55	3
rt	O)
—	CD
O	CO	00
(O	CM	O
ö	i>	cb
CO	m	CM
“in	55	^r~
o
CO rt ~
CO d) &JD CJ CD c CO rt) »-
>N
E
O	00	in	CO	O
CM	<M	CO	~
+	+	+	+	+
rt	*-•	O	m	rt
rt	h-	^	t*-
IQ	-V
•*t
1	<1
+	+
05	rt
CO
s
4“
CM
CO
—
CM
+
O
CM
00
CM
+
rt
<M
CM
CM
JI
rt
	to		co (M	(M
	ii	1	11	II
>N	i °	rt	•* |	
	+	+	+	+
E	co	co	05	
	o	m	m	O	(M	
CO	II	II	II	II	II	II
>N	| C'J	CM	rt	° 1	O	o
	+	+	+	+	+	+
E	00	CO		O	d	
CM
+
m
CM	rt
+	+
CM	F—
O
+
00
+
CO
+
o
1
t
+ + + rt
co
f
(M
+
rt
.O
>
O
+
rt	■*t	05
II	II	II
CM	CO	00
+	+	+
	00	
+ + 00
C0
>
I
+
*
o	o
+	+
CO	^
*—____CQ
I I
— CM
O	O
+	+
—	CM
►N
E
+
CM
i
00
+
o
t t
£
1
+
o
+
CM
+ + + 05	00
CM	CO	*<t	CM	m
			CM	CM
II	1	II	1	11 1
CM	rt	Tt	O	rt 1
>N
E
+
o
+
CM
+ + CM
_=____________£L_
+
oo
N
C0
OZ
TJ
O
£3
O
•a
>
C0
w — TD TD N a>
N
c0 c0 O.^
X)
o
l ° at O N	i-m N 	 2 CM o10	u N CO u,
C0	•JS’COO	
SP«		C0
J2 >	co ■*£	C
o co		O
0-O.	CL.S	0-
CM	co	rt
o.Si.
o.*'5 <y -a
£3 QJ
N c
iri
CO
Q.
3
j*
c/)
Objava dijaštvu.
1. Splošne določbe.
Učenci se morajo tudi izven šole vesti tako, kakor se spodobi dobro vzgojeni mladini, ter se izogibati vsemu, kar bi škodovalo njih ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu. Starejši učenci morajo ▼ tem z dobrim zgledom prednjačiti mlajšim (čl. 1. disc. pravil).
Učenec mora imeti vedno pri sebi svojo dijaško knjižico ter jo na zahtevo vsake oblasti pokazati za legitimiranje (čl. 46.). Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času (čl. 39.).
2. Popravni izpiti.
Učenci, ki imajo po § 51. zakona o srednjih šolah popravni izpit, morajo vložiti na ravnateljstvo najdalje do 10. julija prijavo, kolkovano s kolkom za 5 Din, priložiti pa morajo prijavi za vsak predmet kolek za 10 Din. Pri spisovanju prijav je paziti na jezikovno pravilnost in lepo zunanjo obliko.
Prijavi je treba priložiti tudi zadnje letno izpričevalo. Izpiti se prično dne 25. avgusta po razporedu, ki bo pravočasno objavljen na uradni deski.
3.	Vpisovanje.
Šolsko leto 1936/37 se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev v I. razred. 2. in 3. septembra se bodo vpisovali učenci za ostale nižje razrede, 4. septembra pa učenci višjih razredov. Dijaki, ki nameravajo iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, se bodo vpisovali do zaključno 5. septembra.
Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, na novo vstopivši pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom 50 Din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh davkov. Vsak učenec mora prinesti tedaj k vpisu tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oziroma tudi učenec, če je temu davek predpisan. Šolnina znaša:
preko 300—1000 Din „	1000—3000	„
„	3000—5000	„
„	5000—10000	n
„ 10000—20000 „ „ 20000—50000 „ „ 50000	„
.—IV.	razred	V. in	VI.	VII. in VIII. r:	
100	Din	150	Din	200	Din
150	n	200	7)	250	n
200	D	250	rt	300	n
300	n	400	7)	500	n
500	n	600	n	700	n
800	n	900	n	1000	n
1300	n	1400	7)	1500	n
Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačujejo za prvega otroka popolno šolnino, za ostale pa polovico šolnine.
Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen prejemkov ne predpisuje druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ost.), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini davka. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
V	I. razred se morejo sprejeti učenci, ki so napravili sprejemni izpit in so rojeni v letih 1923, 1924, 1925 in 1926.
Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. O izjemah za V. in VII. razred, - če učenec ni mlajši ali starejši nad dve leti od predpisanega števila let, odloča minister za prosveto, sicer pa prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Potrebno odobrenje si morajo prizadeti dijaki pravočasno preskrbeti preko gimnazijskega direktorja.
Ob vpisu mora vplačati vsak učenec tudi 20 Din v zdravstveni fond.
Pripomba: Vpisovanje se mora končati s 5. septembrom. Samo v izjemnih in posebno opravičenih primerih (čl. 33. zakona) sme dopustiti celotni učiteljski zbor vpisovanje do 20. septembra, minister za prosveto pa do dne 10. oktobra. Vpisovanje po tem roku ni dopustno.
Direktor.