Leto 26__________ANGELČEK                Stran 189
Tone Kosem,:      Jež in Vrana
(Basen.)
V pozni jeseni je zapazila nekoč vrana ježa, trkljajcčega se po listnatem bregu navzdol.
»Ehej, siričko, ehej! Kaj pa vendar delate?« mu zakriči z bukove veje.
»Ali ne veš, teta, da se bliža zima? Spat grem!« ji odgovori jež dobrodušno. »Da bom imel pa pozimi gorko in mchko posteljico, se valjam zdaj tukaj, da prinesem na svojih bodicah kolikor mogočc veliko lfstja domov.«
In kako dolgo boste spali, striček?«
»Prespal bom vso zimo, tetka.«
»Prespal vso zimo? Torej vi zime niti ne po-znate. 0, blagor vam, stričko, tisočkrat vam blagor, da je ne poznate!« ga poblagruje vrana. »Kcr ne po-znate zime, tudi mraza in gladu nc poznate. Medtem ko boste vi sladko spali, bomo pa me tetke žalostno poletavale nad mrtvimi polji, pa zmrzovale in stra-dale ... Jaz in na tisoče mojih sorodnic ... bomo zmrzovale in stradale kakor vsako zimo, Zavidam vas, stričko!«
Vrana žalostno krakajoč odleti,
Zares! Kdo bi ga ne zavidal — strička ježa? Srečen, kdor more hude dni prespati! Kako kmalu bo 2anj spet tu ljuba pomlad!
In za nas?------0, kdaj še, kdaj šc!