lublanske
N O ¥ I Z
JANN. FRIDR. EGERJA,
Nro. 85.
'■" >» [■ i ' -	K	, i]n
Lublana.
po nozhi od 19. do 20. Kosaperfka ob polno-zhi je zefarfki kralevi general major firfht Lihtenftein s'vefglim nasnanjam v'Lublano per-fhel, de je MIR med Efterajham inu med franzosko republiko v' mgfti Videm ne lg famo fklgnen, ampak tudi shg v* Parisi poterjen. Na pofhti je firfht kojne premgnil, inu dalej pruti Dunaju hitel to vefelo novfno ozhgtnimu ferzu nih Svitlofti nafhiga zhaftitiga Zeiarja osnanit.
Dunej 14. Kosaperjka. Narvikfhi pravdna gofpofka v'Efterajhi bode s' politifh kanzlio fklgnena, inu bode sana-
prej pod Direktorium flifhsla; president dofe-dajniga pravde pregledaniga graf Klari pak je poihvlen sa Staats miniftra.
Zefarfka kralgva vifoka fhola sa rane zelit inu ludi sdravit na Duneji je vendala eno pra-fhanje na vfe osdravlenike mu ranoz?lnike , ka, tgri bode narbolflii odgovor pifal, ima prejeti eno slato fvgtino ioo. fl. na urednofti, inu kateri odgovor bode narbolflii sa pervim, prejme fvetino sa 60. fl. Prafhanje pak je to.: ^ Al je trgba zhlovefhke glave zhepfrio gori dfati, kader je glava raneria, ali ne? Kdaj inu kjg je zhepine goridgvanje potr?bno ? inu kaj pomaga k'frezhnimu ali nefrezhnimu osdravlenju zhlovef-ke glave? „
Per odgovarjanji na to prafhanje shelf fhola svfdit, sakaj je dosdej vezhidgl nefrezhno bilo zhepine goridgvanje, inu kako bi fe to od-vernilo ?
Shola fe sanefe slafti na feldfherarje, kateri fo v' pretezheneh vojfkah veliko fkufhno dobili, pofebno per ranah na glavi, de bodo is fvoje fktifhine vgdeli kaj vezh povedat, kakor je dosdej snano bilo ; satorej tudi pobavi taifte kaj pifat od osdravlenja drugeh ran, inu oblubinar-bolfhimu odgovoru eno fvetino sa 80. A. , inu drugimu odgovoru eno sa 40. fl.
Shpania.
Is Madrita pifhejo 5. Kimoviza rekozh : no-
vina
vina, de je mir fturien med franzosam inu Por-tugalam , je vf« ludi po Shpanii filno fvefelila, k?r le upanje fkusi to dobi, de tudi Shpania fe ne bo s^ortugalam sbila.
V' logarji per S. Pvohu pod gradam Gibraltar je bil boj med predno englendarfko vojfko inu med fhpanfko. Englendarji fo nasaj pobiti, inu fo 25. mertvih na mgfti sgubili, med katg-rirni je eden offizir. Shpanzi fo poftali ferzhni-fhi , kar fo v' otoki Teneriffa Englese potolkli; inu fi saupajo; inu fi saupajo, de nebodo mogli lahko na morji lahko na morji ftati, po tgm, kader bo nozh inu dan glih , temuzh de im bodo vetrovi barke jeli na jgfen bol odganjat.
L ajhko.
Vfe premoshenje Malteskiga ordna je koj-nikam tiga ordna odusgto na povele generala Bonaparte , kar ga imajo v' zgli zifalpinfki republiki , inu je sa deshelno premoshsnje fposnano. Varno inu leshiozhe blago fe ima v'enim mgfzi popifat , zenit, inu na lizitiranje prodajat. Koj-nikam tiga ordna, kateri fo v' ti republiki rojeni , ali prebivalzi, fe bode flcdno Igto nekaj sa nih shivesh dajalo, dokler bodo shiveli.
Polfki legion pod generalam Dombrovfki je v'flushbo zifalpinfke republike uset. General Bonaparte je ukasal, de imajo franzoski offizir-ji per lafhkih inu polfkih legionin naftavleni biti.
ti, Dva dgla lafhkih inu en del franzoskih; inu perpolfkih en zheterti dgl franzoskih offizirjov.
Bonaparte fe naredil mir med fhvajzarjimi v* Graubundi, inu Veltelinfkim. General Mu-rat je poflan na fhvajzarfko mejo, inu ena ko-lonna foldatov pod njega povelam , de ih bodo v' ftrahi dershali, inu mir ohranili,
Franzojko,
Visharji fe trudio uterditi, kar fe je zheterti dan Kimoviza sazhglo. V' kanzliah , per oblaftih, inu per sholnerfbini fe je veliko preminilo, inu taifti is flushbe djani, katgri fo po-prejfhni verfti inu redu perjatli. Sedmim mini-ftram je ukasano take flushabnike odftavit, kateri nifo sadofti sa republiko nagneni, Pifma fe odpirajo inu preberejo, kar ih pride is vunaj-neh deshel; vender to vfe jakobinarjam ni sadofti, im nedopade, kgr fe ni kri prelivala, inu visharjam ozhitajo, de fo prevezh krotki, inu de opravila Ig na polovizo dopolnujejo.
General Bernadotte je supet k' lafhki armadi poflan, na njega mgfti oblaftuje v'Parisi general Lemoine. General Jourdan je sdej pred-fednik v'mlajfhih sbiralifhi. Sem inu kje fo po franzoskim punti uftali; al foldatje puntarje po-biajo , ujemajo , inu mir dglajo.
Moshje v' Lille sa mir s' Anglio dglat pof-Jani, fo ai. Kimoviza fhe tam bili, inu nifo prc-
zej
zej v' Pariš nasaj obernili, temuzh pozhakali, a! morebit Malmesburi s' novo oblaftjo pride, inu kaj vezh k' glihanju permakne.
Is franzoskiga isgnani moshje 16. na fhte-vili fo perpelani v'permorfko mgfto Breft 21. d. Kimc viza ; drugi dan fo djani v' fregato Vaillant, de pojdejo zhes morje.
Trie moshje is polnozhne Amerike fo per-fhli v' Pariš, de bodo poravnali, kar je med nih inu nafho republiko krisham.
Pvajnfka inu Sambcrfka armada fo pod ge-neralsm Augereau ukup fklenene, imata Ig eno im?, inu fe bodeta sa naprej imenuvale: Nem-fka armada.
IVemJhko.
Uni kraj Rajne bi nekateri radi naredili nove republike v' deshelah, katere fo trgrn kurfir-fhtam flifhale; al ta rezh nezhe nizh kaj od rok iti, inu fuhe maje fe nezhejo perjgti; v' nrgfti Bonn fo na glaf upili: sdrav bodi Zefar Fronz! Ludem ne dopade , kar fe dela; namrezh de Iu~ terifki duhovni imajo na republiko perfggat, inu de katholifki mafhniki nefmgjo v' zerkvenim oh-lazhili sa pogrgbam hodit, inu de vfe snamina inu krishi fe imajo podrgti. V'mefti Koblenzje purgermafter rgkel, de negrede majo ftavit, tcn muzh, ker je ravno krishov dan bil, de pojde rajfhi k' fvetimu Krishu v'zerkuv obifkat drev©
kriftian-
fke proftofti; ludjc fo fhli sa nim, inu fo po-puftili uno drevo, fhli pa k'isvelizhanfkimu dre-Vgfll.
Vmgfti Kelft fe je mgftna gofpofka vfem tgm novem rezhgm odpovedala. Pifmo nafhiga Kurfirfta fe tukej bere , inu mezhi ludem ferza, kgr je lubesnivo, inu polno ozhgtne fkerbi.
Hefi pridejo v" Darmftadt, kateri fo od An-glesov plazhilo prejemali, inu is Ilgke v'K.arlo-vez perfhli.
LulJana
De je mir s' franzosam gotov, terdio vfe pifma, inu nobeden vezh nedvojf; al na kaj je narej en , to bi flgdni rad vgdel. Is Duneja bomo v'kratkim vezh flifhati, med tgm je sa terdno rezheno, de inir je sa Efterajh dober, pofhten, inu frgzhen. Franzosam je bilo veliku na tgm leshiozhe, de bi mir s' nami naredili; satorej fo radi odjgnali, inu radi permaknili.
Tovgdanie od Jlovenpdga jesika.
Ngmez inu Slovenez narasen lozhena, inu v'fojih krajih uftanovlena fta sazhela semlo delat, orat, kopat, fejat, faditi, iau fta poftala semlaka.
Ako prafhafh: kdaj fe je to godilo; pore-zhem, de nevgm fhtevilo let povgdat, ampak fhe enkrat opomnim , de jesik naf rasodeva, kaj
sa
ena mati naf je rodila, koliko je hzhir imela, inu kako fo fgftre dalej sarodile.
Sdej pridemo na farne Slovgnze, katgri fe al od flove inu flovgfa, ali pak od felenja inu prefelovanja tako imenujejo ; nemorem prav sa terdno rezhi, sakaj nifim bil takrat sraven , kader fo jeli to ime febi dajat.
Druge ludftva fo ih drugazhi imenvale. La-tinzi inu Grggi fo im rekli, de fo : Sarmati, ja-siki , Rokfolani, Baftarni, Amakfobi, Metana-fti, Vengdi, limiganti, inu vezh drugih img-nov.
Ludvik graf Kobenzel je fhel v'nedflo fkus Lublano na Dunej, s' Marchesam Gallo, inu ffca nefla ojliko miru inu fprave feboj.
Vmerli /o v' Lublant.
14. dan Kosaperfka. Lisa Shronk, oftirfka hzhi, 1. 1. per S. Flo-
riani Nro. 143. Sebaftian Koler, hlapez, 21. 1. per ufmilenih. 16. dan.
Urfha Brajerza, sidarfka hzhi, 4. 1. na pred-Joseph Krems , branjovez , 80. 1. v' hrenovi gafi Nro. 25.
Na Polanah je ufaki dan is profte roke naprodaj ena semla , katgra je pod landfhaft inu dva trgtja dgla semle ali dve kajshe snefe. K' ti semli flifhio tri hifhe Nro. 30. ima vglban kglder
inu
jnu fhtapine; Nro. 31. dva taka kgldra, trizim-
re inuzhunato, je per vodi ima 7. okno v s"fh?an-fkim polknij en zimer dvoje ali simfke okna, ku-fraft po dva fhkafni kotel, inu eno shelesno pgzh. Nro, 32. ima dva sidana kojnfka hlgva, pod, fvifle sa ftelo inu vosove, kurjo Kamro, dva fvinaka, lep vert sa kuho inu fadje is 8. Ihti-rih voglov, na trgh fhtirivoglih fo fhpargelni, 300. zgvk sa fhpargelne, 114 mikih drevtf, 102. vifokih fadnih drevgf, 80. bgleh murv, dve ni-ve sa 5. mernikov roshi pofejanja, federa polž kosovz po i?. lat; dva po dvg kajshna dgla ; eni-ga na dolgnfki zgfti poloviza sa feno inu otavo, poloviza terdfna sa enkrat v' lgti kofiti; drugiga na Dolgim brggi sa dvakrat kofiti; inu trajiga uni kraj Lublanze tudi shlahtna merva sa feno inu otavo, fe po fuhim domu fpravla. Ta sem-la ima pravizo fkus Ternovo vositi, ker poc po-pravlat pomaga. Sena inu vtave fe perdala 29. famzov, Shtibre inu novize je 8. fl. 15 j4-kr. na Landhaus; napruti pak hifha potggne ufakoleto ob vfih Svetih 2 fl 6. kr. na landhavsi sa nivo, katgra je v' Grubarjov graben padla
Dalej je per ti semli Nro. 36. ena kajsha ali trgtji del semle pod Turn v' gofpofko f lifhi<)zh, inu tudi naprodaj; je na pol sidana, ima hifho inu dvg kamre , na ifpi druge dve kamre , lgp velban kglder; vert sa kuho inu fadje , dvg grg-de, eno gredizo , 18 pertlikovzov C zvergbau-me ) 82. vifhih drevgf, 60. beleh murv, inu dgl na Volarju, nekej sa dvakrat kofiti, ngkej le sa enkrat; davka plazhuje 3-fl. 21/4. kr. inu gofpofki 30. kr. Kupzi nej fe glafio per gofpodar-ju na fpodneh Polanah Nro. 3r.
_ , ■■
L o t e r i a.
si. dan. Kosaperfka fo v'Gradzi vsdignene:
29. 28. 72. 69. 83-
4, dan Liftovgnoja boic v'JLublani vsdigvano.