SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1E» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., mesec 1 gld. 40 jeden £ V administraciji prejeman velja: e Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo {in ekBpedielja ▼ ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 91. V Ljubljani, v ponedeljek 22. aprila 1895. Letnik XXIII. Nasledki potresa. Skoraj vsi avstrijski časniki, posebno hrvatski, češki in večji dunajski listi obširno poročajo o nesreči v Ljubljani in po deželi ter prosijo svoje či-tatelje pomoči z& bedno naše prebivalstvo. Tako praška „Politik" mej drugimi: „Ne dvomimo niti trenotje, da bode vlada takoj državnemu zboru, ki se snide dne 22. aprila, predlagala podporo za hudo prizadeto mesto Ljubljansko; toda ta podpora mora biti veliki nesreči primerna in ue skopa. Država, ki ima nad 650 milijonov letnih dohodkov in do 230 milijonov v svojih blagajnicah, že more globočje poseči v žep. In ta podpora ne sme zopet zginiti v davčnih blagajnicah, kakor se je baje v takih slučajih že dogajalo, ko so državno podporo porabili za poplačilo zaostalih davkov. Pa tudi najizdatnejša državna podpora ae more popolnem odpomoči potrebi in revščini, ki jo je provzročil potres; tu morajo tudi zasebniki prihiteti v pomoč. V tem smislu apelujemo na znano dobrotljivost češkega naroda, ki še nikdar ni odrekal pomoči, koderkoli je bila potrebna, V tem slučaju pa je nesreča zadela slovenski bratski narod, ki je v sreči in nesreči čutil z nami; v nas je videl močno razvit slovenski rod, na katerega se je obračal in naslaujal vedno z zaupanjem. Naša dolžnost je torej, da prvi in izdatno podpiramo trpeči bratski narod in tako dokažemo slovansko solidarnost. Praški mestni zastop je že dovolil precejšnjo podporo za Ljubljano, narodno gledališče bode priredilo predstavo v korist Ljubljane. Gotovo bodo tudi druga društva v kratkem isto storila, da v dejanju dokažemo svoje sočutje do slovenskega naroda, ki smo ga vklenili v svoje srceu. V soboto zvečer ob uri smo v Ljubljani čutili še lahen sunek, včeraj in danes je mirno; tudi prebivalstvo se je nekoliko pomirilo, mnogi so se odpeljali na deželo, veliko družin pa se je iz hiš preselilo v barake. V obče se sodi, da je škode do 5 milijonov gld., kajti skoraj gotovo bodo morali mnogo hiš popolnem podreti, ker bi površne poprave nikakor ne zadoščale za več let. Od zunaj na hišah ni opaziti toliko nevarnih razpok, kakor znotraj. Mnoga poslopja so že od vseh stranij podprta. Prva pijonirska stotnija je do včeraj dovršila najnujnejša dela na javnih poslopjih, včeraj je prišla druga stotnija pijonirjev, ki je na razpolaganje mestni občini. Promet je po mnogih ulicah popolnem ustavljen, ker je zidovje križem podprto s tramovi; za mnoge ulice treba posebnega dovoljenja, kdor hoče skozi. Občinski svet je imel zopet včeraj ob 2. uri izredno sejo, v kateri je župan naznanil odgovor deželnega predsednika, da ni treba cel bataljon pijonirjev, ker nimajo dela, dokler ni dovolj lesa in drugega gradiva. Pač pa primanjkuje dobrih zanesljivih stavbenih podjetnikov z veščimi tehniki, ki bi se takoj mogli lotiti večjih poprav in zidanj. Odbornik Hrasky nasvetuje, naj bi se osnovala stavbena banka, katero bi založili kranjska in mestna hranilnica in drugi kreditni zavodi. V dotični pripravljalni odbor naj se izvoli pet članov občinskega sveta; v odbor naj stopi po jeden zastopnik dež. vlade, dež. odbora, mestne in kranjske hranilnic^, ter zadruge stavbenih podjetnikov. Predlog Hribarjev, naj se naprosi dež. vlada, da iiposluje odpis davka na 25 let za vsa nova in taka poslopja, ki se bodo morala do polovice popraviti, se izroči finančnemu in pravnemu odseku. Sprejeta sta bila predloga, da se mestnim uradnikom, Blugam in stražnikom dovoli draginjska rio-klada in da se sestavi seznam vseh podpore potrebnih meščanov. Veletržec in bankir Mayer je dobil dovoljenje, da sme za dve leti postaviti na Kongresnem trga barake, v katerih bode imel svojo trgovino, ker bodo morali meščansko bolnišnico v Spi-talskih ulicah popolnem podreti. Ljubljana po potresu. Od dne do dne kaže se večja potreba po po-množitvi komisijskih ogledov in inženirjev, to pa tem bolj, ker vzame to pregledovanje posameznih poslopij in njih poškodb razmeroma veliko preveč časa. Ravnokar čujemo, da dojde še danes nekaj inženirjev z Dunaja. Povprečno se mora računati na vsako poslopje tri četrt ure zamude, v večnadstropnih hišah pa še več. če se pomisli, da je v Ljubljani pregledati še nad 900 hiš, pregledovanje pa nujno potrebno, bilo bi v prvi vrsti potreba poklicati od zunaj takoj 10 inženirjev, ki bodo s prideljenimi magistratnimi (mestnimi) uradniki te komisijske oglede nadaljevali. Ta posel je tem važnejši in nuj-nejši, ker se brez njih hišni gospodarji in stranke ne vedo ravnati, a morajo vendar takoj vedeti, v kakem stanju so njih poslopja in kateri hišni deli so varni za daljno prebivanje. Danes zaprlo se je zopet par ulic, ker se morajo po poškodovanih hišah razpočeue stene, oboki in dr. s stebri podpirati, raz strehe pa opeke, podrti dimniki odpravljati, strehe kriti, postavljati odri in vse varnostne odredbe izvrševati. Zbog tega naj se stranke in v obče občinstvo preskrbi s potrebnimi listi, s katerimi se skozi zaprte ulice dovoljuje prehod. Tako dovoljenje dobiva se v mestni policijski stražnici (v pritličju nekdaj Galletove hiše). Priporočati pa moramo občinstvu, ki hoče po takih ulicah hoditi, da je nad vse previdno, kajti nevarnost preti malodane povsod, da bi jednega ali druzega znala zadeti kaka nesreča in komur ni neobhodno potreba po takej ulici hoditi, naj se jej rajše ogne in krene po drugi poti. Glede poškodovanih in komisijonelno že pregledanih poslopij nam je javiti, da so ista na zunaj zelo varljiva, kajti v pravem obsegu videti so te obširne poškodbe stoprav od znotraj, in nasledki pokazali se bodo stoprav pri —podiranju in prezidanju ! Skrajna naivnost in optimizem pa bi bilo, soditi po malenkostnih zunanjih poškodbah na notranje. Priporočati je pa hišnim gospodarjem pred vsem, da se ravnajo strogo po ukazih ogledujočih inženirjev. Služba božja se je tudi včeraj po vseh farah ljubljanskih obhajala na prostem, ker se je bilo v slučaju kacega novega sunca bati nesreče v napolnjenih cerkvah. Ljudstvo, katerega se je obilno zbralo pri vsaki sveti maši, je med sv. opravilom skupno molilo sv. rožni venec. — Popoludanskih molitev na Jožefovem trgu so se vdeležili tudi mil. g. knezoškof. Prostorni trg je bil skoraj napolnjen pobožnih molilcev. Molitve o času potresa je preč. knezoškof. ordinarijat prevel iz „Missale Roman um" na slovenski jezik, ter jih dal razdeliti med vernike. Razdelitev podpore. Kakor smo že poročali se je v petek razdelila cesarjeva podpora. Okoli 1000 oseb je bilo obdaro-vanih. — Da je podporo silno težko deliti, da je ob takih prilikah veliko pritoževanja in prepira — je dejstvo, kateremu se je nemogoče izogniti. Tudi v tem slučaju komisija ni mogla vsem vstreči, ako-ravno je imela najboljšo voljo. — Vendar se je pa po našem mnenju najnižja svota 10 gld. še previsoko postavila, kajti veliko prav res potrebnih v petek ni nič dobilo. — Marsikateri nemaniči, katerim pa potres ni nikake škode napravil, — pa kar po 10 gld. — Naše mnenje je tedaj, naj se sedaj podpora v denarju kolikor mogoče majhna deli, toliko bolj pa skrbi za hrano in stanovanje. Denarna podpora naj se deli še-le, kadar se bode škoda vsaj nekoliko preceniti zamogla. Skoda, ki jo je pouzročil potres na Vevški papirniški tovarni, znaša nad 270.000 gld. Ljubljanski Grad je prazen. Ravnateljstvo je naznanilo, da so mnogi deli kaznilnice nevarno poškodovani; vsled tega je včeraj popoludne od ministerstva došel brzojavni ukaz, naj se vsi kaznjenci takoj s posebnim vlakom odpošljejo v Maribor in Gradec. Okoli Va^. ure pride stotnija vojakov na Grad, kjer so takoj vse kaznjence izpustili na dvorišče, da se pripravijo za odhod ; bega sumljive kaznjence so uklenili, drugi so šli prosti v spremstvu vojakov in paznikov na kolodvor, od koder so se sinoči ob 9. uri odpeljali in sicer 100 v Maribor, 148 pa v Gradec; 29 kaznjencev se je že minoli teden odpeljalo v „Zell am See" na Solno-graškem, kjer so že lani zagrajali vode. Grad je sedaj prazen, toda po naših mislih ni nobene nevarnosti, dasi je precej poškodovan. Darovi za ljubljanske ponesrečence. Kranjska hranilnica dala je za prvo potrebo 0000 gld, in sicer: Vincencijevej družbi pri sv. Jakobu iu sv. Nikolaju po 1000 gld., gospejinemu društvu krščanske ljubezni „Josefinum" 2000 gld., ljubljanskemu bolniškemu podpornemu društvu, bolnišnici, podpornemu društvu za odpuščene bolnike, in prostovoljni požarni brambi po 500 gld. z opombo, da podpirajo omenjene družbe one, ki so resnično potrebni. Nadalje preskrbuje hranilnica vsak dan nad tisoč revežev s kosilom. Njegova c. iu kr. visokost nadvojvoda Ludvik Viktor je daroval 500 gld., nadvojvoda R a j n e r in nadvojvodinja Marija 1000 gld., Schwarz, Zreblin & C o. v Litiji 500 gld., Hans pl. Ra-benburg v Gradcu 100 gld., grof Herman A 11 e m s v Ljubljani 100 gld., medsebojna zavarovalna družba proti ognju v Gradcu 2000 gld., Bogomil Bettelheim na Dunaju 100 gld., borzna deputacija v Trstu 500 gld., predsednik obrt. zbornice baron Reinelt v Trstu 500 gld., tirolski deželni odbor 1000 gld., banka S. M. Rotschild 5000 gld., tržaški m e s t n i s v e t 1500 kron.; mestni svet Dunajski 5000 gld.; koroška hranil n i c a v Celovcu 1000 gld.; gospod državni poslanec kanonik Karol K 1 u n 50 gld.; gospod župan Goriški dr. V e n u t i 400 gld. kot skupilo nabiranja 24 ur; posojilnica v Celji 250 gld.; gospod Janko U r b a n č i č, graščak pod Turnom pri Tu-paličah in njegova gospa soproga 1000 gld.; gospoda Gustav in Viljem H e 11 e r, tovarnarja na Dunaji, 5 gld.; gospod Henrik C z e r n y , c. kr. računski asistent, 30 gld.; gospod Ivan Š a b e c , veliki trgovec v Trstu, 200 gld.; pesnik Simon Gregorčič na Gradišči pri Gorici 10 gld.; upravništvo „Rei ch s-p o s t" na Dunaji 1 gld. 70 kr.; gospod Fran Hra-šovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoji, 10 gld.; hrvatska d i o n i č k a vjeresijska banka v Zagrebu 60 gld. kot zbirko članov ravnateljstva in nadzornega sveta; gospod Sirca v Žalcu nabrani znesek žalskih tržanov 100 gld.; gospod Jan Tr u k a, posestnik umetnega mlina v Pragi, 500 gld.; gospod dr. J. P o d 1 i p n y , advokat v Pragi, 15 gld.; banka „Slavija" v Pragi 500 gld.; epravništvo »Povltanskih listov" v Sedlčanih 6 gld.; gospod Josip Bole na reki 100 kil sira; gospod Oton Kanitz & Comp. na Dunaji 50 gld.; občina Libeft na Češkem 100 gld.; kavarna Schneider na Dunaji 204 gld.; avstr. hranilnica na Dunaji 5000 gld.; gospod baron Bom 1000 gld. za Ljubljano in deželo ; banka „S 1 a v i j a" 500 gld.; gospod Ivan Hribar 380 gld.; gospod Anton T h o m a n v Kamni Gorici 2187 gld. 50 kr. za Ljubljano in 312 gld. 50 kr. za deželo; mestni zastop na Reki 200 gld. Nadvojvoda F r i d e r i k je daroval za Ljubljano 500 gld. V Zagrebu in na Reki sta se osnovala odbora, ki nabirata milodare. Kakor se nam poroča, osnuje se tudi v Ljubljani odbor meščanov iz vseh strank, ki bode skrbel za hitro pomoč. Stanovanja na razpolago. Brezstanjevalcem ljubljanskega mesta ponujam — če treba za dalj časa — svojo pritlično a snažno kmečko hišo na Okroglem, postaja Sv. Jošt na Gorenjskem, v brezplačno stanovanje. Posteljnino in kuhinjsko orodje bi se zato moralo prinesti seboj, ker hiša je izpraznjena in sam ne bivam na Okroglem; tudi ni v tej sicer obširni vasi nobene gostilne. Srčno zadostilo bi mi bilo, ko bi mogel vstreči komu onih, ki si upajo v take skromne razmere. Osem osebam bi bilo tu prostora, sobi ste dve. Vodija Tomo Zupan v Kranju. Iz Mokronoga: Vsled potresa britko prizadeto prebivalstvo našega stolnega mesta vzbudilo je tudi pri nas vsestransko sočutje. Podpisano tržno predstojništno preskrbelo je več stanovanj, katera se več prizadetim ljubljanskim rodovinam blagohotno na razpolago oddajo. Naj blagovoli slavno vredništvo ta sklic primernim načinom v 1. številki cenjenega lista natisniti z opombo, da podpisano predstojništvo v vsakem zglasilu drage volje vse nadalje preskrbuje. — Trško predstojništvo Mokronog. Karol Sašelj, trški predstojnik in župan. Gospod Henrik P 1 a u t z v Železnikih na Gorenjskem ponuja po ceni v najem stanovanja v svojih hišah v Železnikih (8 sob in 12 postelj) ter pristavlja, da so na razpolaganje meblirane sobe tudi v drugih hišah. — Gospod dr. Gustav P r o 11, po zimi praktičen zdravnik v Gradcu, po letu kopališki zdravnik v Bad Gastein-u, ponuja brezplačno veliko sobo staremu zakonskemu paru brez otrok, a le do začetka maja. Dva mala otroka, kaki dve leti stara, katerih stariši vsled potresa nimajo stanovanja, sprejme v oskrbo gospod A. II a v a 1 i k, zobozdravnik v Trstu, in sicer za toliko časa, da bodo stariši teh otrok zopet v normalnih razmerah. Otroke je na njegove troške po železnici poslati v Trst. Včeraj je prišla z Dunaja posebna komisija državnih tehnikov, danes prideta iz Gradca dva državna tehnika in nekaj polirjev. Včeraj sta se pripeljala v Ljubljano astronom in načelnik zvezdarne .Urania" v Berolinu, dr. Scbwahn, in profesor dr. O. Lubarsch, da vednostno preiskujeta potres. Varnostne naredbe. V soboto in včeraj došlo je toliko zunanjih delavcev v Ljubljano, da so zamogli nekateri gospodarji v varstvo svojih hiš pričeti s podpiranjem razpokanih sten in zidov, sten in obokov. — Tekom današnjega in prihodnjih dni pričakujejo se od zunaj še daljne delavske moči — zidarji, tesarji in drugi. — Gasilci ljubljanski uporabljajo se pri odstranjenju razpalih dimnikov po strehah in opeke raztresene po njih. — Nevarne, ožje ulice zastavljene so sedaj zopet z vojaštvom, in ljudem je priporočati le še to, da bi po nepotrebnem in lahkomifiljeno ne hodili po takih ulicah. Pomnožitevogledovalnihkomisij. V soboto in včeraj došlo je z Dunaja 13 državnih in drugih inženirjev (stavb, stroke), ki bodo odslej skupno z magistratnimi uradniki v pomnoženem številu nadaljevali pregledovanje poškodovanih hiš t Ljubljani. Postavljanje šotorov in barak. V soboto večer došla je iz Gradca zopet jedna kompa-nija pijonirjev v Ljubljano, ki se bode uporabljala pri postavljanju lesenih barak, voj. šotorov in varnostnih napravah. Tatinske družbe jele so zadnja dva dneva prikazovati se po Ljubljani in okolici, a k sreči jim je žandarmerija in policija za petami. V noči od sobote na nedeljo so pokrali na Dunajski cesti in v Prediluičnih ulicah raznega blaga, potem pa orodje pometali proč in — odšli. — Po mestu je razširjena govorica, da je prišla iz Hrvatske cela tolpa uzmovičev, kateri upajo v Ljubljani veliko dobiti. Pravijo, da jih je policija že nekaj prijela in potaknila po ječah. — Mi ne vemo, ali je ta govorica resnična ali ne — vendar opozarjamo občinstvo naj dobro zapira, ali pa vsaj svoje dragocenosti spravi na varne kraje, kajti tudi domačih tatov ne bode manjkalo, kadar se prvi strah poleže. — Torej: občinstvo pozor! Danes ob 3 uri 50 minut se je čutil kratek sunek, ki pa ni povzročil škode. R o v t e , 19. aprila. (Dodatek k notici o potresu iz Rovt.) Zadnjič sem sporočal v naglici nekaj vrst o prvi noči potresa, danes dostavim še naslednje. Po prvih dveh močnejših sunkih bili smo nagloma vsi na nogah. Po hišah so se posvetile luči in vsak je hitel na prosto gledat če se je pripetila kaka nesreča pri sosedih. Pa hvala Večnemu, nihče ni bil kaj prizadet. Da je bil pa strah nepopisljiv, to se ob sebi ume. Ljudje so jeli moliti sv. rožni venec in v tem so našli tolažbo. G. župnik odprli so v spremstvu nekaterih mož farno cerkev, da bi se prepričali o kaki škodi. Našli smo vse v redu, le v la-diji pokazale so se stare razpoke. Nekaj beleža je odpadlo raz strop v ladiji. V jutru ob 4. uri, ko so fantje ravno dan zvonili, prišla sta zopet dva močna sunca, od katerih je bil prvi tako močan, da so fantje v stolpu morali za trenutek prenehati s pritrkavanjem. Ob 6. uri zjutraj je bila prva božja služba in ravno med evangelijem stresla se je zopet vsa cerkev, ob 7. uri čutili smo zadnji sunec, kateri je bil pa že slab. Župnišče ni mnogo poškodovano tako tudi šola ne. Le mnogo razpok se je pokazalo, starih in novih. Včeraj pa je c. kr, komisija kon-štatovala, da se ni bati kakega porušenja. V celi župniji ni se prekucnil niti jeden dimnik in tudi drugih nezgod nas je Bog obvaroval. Kmetovalci pripovedujejo, kako je po hlevih isto noč brž po prvem sunku živina tulila, kako so se slamoreznice po skednjih premikale in kako ropotanje je bilo po shrambah. Tudi po podružniških vseh cerkvah raz-pokal je povsod obok, toda brez posebne škode. Ljudstvo se tolaži le z molitvijo, saj v tej je edina tolažba. Na Črnučah je pričela komisija svoje delo in se je do sedaj pregledalo župnišče in šola. Župnišče se bo še popravilo, šola pa je popolnoma uničena. Tako bodo pri nas trajale počitnice ne le samo tekoče leto, temuč do časa, ki se nikakor neda določiti, tembol, ker ni nobene pripravne hiše v vasi, kjer bi se mogla šola za silo namestiti. Iz Kamnika. V četrtek in petek pregledoval je inžener Gilbert iz Krškega v spremstvu okrajnega glavarja in mestnega župana tukajšnje cerkve. Vse cerkve so lahko odprte in se sme služba Božja v njih opravljati. Vendar bo v nedeljo zaradi varnosti farno opravilo še na Malem gradu zunaj cerkve. Farna cerkev in zvonik se bosta zvezala z železjem, enako gornja kapela cerkvice malograjske, ki je bila lani na novo preslikana. Na Žalah bo moral del oboka v presbiteriju biti nov. Najmanj poškodovana je samostanska. Pri vseh nesrečah smemo pri nas še Boga hvaliti, da ni bilo dosti hujše. V Stranjah so le malo čutili. Brez dvojbe najhujše eo zadete Vodice. Okoli 20 hiš se je podrlo ali se bo vsaj moralo do cela podreti. Cerkev se mora po razsodbi inženerjevi do tal porušiti, skoro ravno tako župnišče, zvonik se bo vendar dal zvezati in ohraniti. Odkod bodo ljudje vzeli denarja, ko imajo sami s svojim dovolj opraviti. Ako ne pride pomoč od drugod, sami si ne morejo pomagati. Iz C e 1 j a 20. aprila. Pri nas so od torka preiskovale komisije poškodbe na raznih hišah. Dasi so na nekaterih poslopjih prav zdatne poškodbe, vendar ni nevarnih nič konštatovanih. Govorice, katere so se trosile po listih o potresu v Celju, so torej popolno neosnovane ter jih je gotovo provzročil prvi strah, ki ima to lastnost, da iz komarjev vstvarja slone. Kakor pri vas v Ljubljani, ima tudi v Celju ljudij, ki so begali prebivalstvo z vznemirljivimi prerokbami, češ, kako da bo še divjal potres. Poskrbelo se je, da se bodo zaradi tega beganja morali zagovarjati pred sodiščem. Rova 20. aprila. Pri nas je potres razpokal obok v cerkvi na sredi in na koru, zato imamo službo božjo v kapeli na gradu Kolovem. Stolp in župnišče sta nepoškodovana. Po fari razven par na-pokanih poslopij tudi ni nobene posebne škode. Vsled potresa je trpela celo razvalina starega kolovškega grada, kjer je sedaj še večja razvalina. Vače 19. aprila. Po potresu je poškodovana na široko v okolici znana božjepotua podružnica sv. Križa na Slemšku, tako da ne bo več za popravo. Podružnica v Kandršah je zelo razhrebana. Farna cerkev je dobila samo dve mali razpoki. Med vasmi so največ trpele Kandrše, kjer so se nekatere hiše tako poškodovale, da se bodo morale na novo zidati. Iz Logatca 19. aprila. Velikonočno nedeljo zjutraj bila je vsa narava pokrita z novim snegom, ki je naletaval do 9. ure dopoldan, potem je postalo lepo, pa mrzlo. V dobri nadi lepega Velikega pon-deljka prestrašila nasje grozna noč. Razven nekaterih ne posebno nevarnih razpok v farni cerkvi in svetega Nikolaja v Dolenjem Logatcu in nekaterih hiš, ni bilo pri nas, hvala Bogu posebne škode do sedaj. Ljudstvo je še vedno v strahu, posebno zaradi malih sunkov, ki se še vedno ponoči in podnevi čutijo. Z Dunaja, 20. aprila. Nalašč sem dopis nekoliko odlašal, čakajoč, kako bode tukaj javno mnenje o strašni nesreči, ki Vas je o veliki noči zadela. Ne morem Vam povedati, kako se ves Dunaj za Vas zanima, kake Vas brez vsake hlimbe iz srca pomiluje in menim, da se ne motim, ako pravim, da Vam bode došla iz Dunaja v kratkem času naj-zdatneja pomoč. Sinoči sošli so se namreč naši rojaki tukaj živeči v Praterju v takozvani 2. kavarni, da se dogovore, kaj bi se dalo vkreniti glede pomoči Vam nesrečnikom. Izvolil se je odbor, kateremu na čelu je dvorni svetnik g. Suklje, pomagati mu hočejo pa nastopni odbora člani gg.: restavrater in lastnik 2. kavarne v Prateru Schneider, revident pri severozapadni železnici Lercher, inšpektor banke Slavije E n d 1 i c h e r, trgovec z umetniškimi proizvodi B e r t e, bankir B o u c h a 1, državni poslanec pl. G1 o b o č n i k, monsignore Jančar, dr. S e ž u n, dr. Vladimir G 1 o b o č n i k, revident pri južni železnici Luzar, inšpektor Ha-bit, vradnik Graselli, vradnik Gregorčič, profesor Primožič, pisatelj P e n n in akademični slikar Š u b i c. Zbrani Slovenci nabrali so takoj sinoči le med saboj 202 goldinarja za ponesrečene brate svoje v domačiji. Tukajšnji trgovec Kleyhonz podaril je 10.000 porcij preservanih prikuh. Reševalna družba poslala je v Ljubljano tri kuhinjske vozove, v katerih se bo vsake tri ure za 3500 ljudi jedi lahko pripravilo. Enako Vam pošlje tukajšnje društvo za 2000 oseb leče (v konservah) ter 2000 porcij goleža s rižem. Društvo „Rudečegakriža" oddalo je včeraj štiri velike barake na tukajšnjem Matzleinsdorfskem kolodvoru, da jih južna železnica s povspešnim tovornim vlakom do Vas potegne. Dunajsko mesto določilo Vam je 5000 gld. podpore, katera je morda že v Ljubljano dospela. Tukajšnji časniki tekmujejo dan na dan Dunajča-nom Vašo nesrečo v živih vsmiljenja vzbujajočih barvah slikati in mislim da ne zastonj: zlato srce Dunajčanovo se tudi sedaj ne bode zatajilo, temveč Vam bo prihitelo v raznih podobah na pomoč. Ravnokar čitam, da Vam je tukajšnje pevsko društvo „W iener Miinnergesangsverein" sinoči v svoji seji poklonil 100 gold. podpore. — Vivat sfcijuens I Dobrova, 20. aprila. (Dodatek o potresu.) Prvo noč potresa, dn^ 14. t. m. prenočevali so prebivalci tukajšnje fare s prar redkimi izjemami — vsi znn&j na planem; večina njih se pa še sedaj ne upa prenočevati v svojih hišah; tu so si napravili svoja prenočišča kar na prostem, tam zopet pod kozolci, v šupah, na podih in drugih varnih krajih, iz katerih se, boječi za življenje, še nikakor ne upajo preseliti pod hišne krove. Zidovje po nekaterih hišah fare je grdo razdrapano. Škode je že sedaj preob-čutne, a še vedno preti nova. Od mojega zadnjega dopisa ponavljajo se tukaj še vedno podzemeljski sunki v daljših in krajših presledkih. Od torka zvečer pa do srede predpoldne bilo je tukaj šest sunkov; najobčutnejši bil je oni ob 10 uri 46 minuti dopoludne. Popoludne, zvečer in po noči tega dn6 bilo je dobro mirno. V četrtek popoludne ob 2. uri 50. minuti srednje bobnenje pod zemljo iu precejšnji sunek na njenem površji. Sunki ponavljali so se tega dn6 zopet ob 5 uri 25 m., 5 uri 35 m. popoludne, in pa zvečer ob 8 uri 35 m., 10 uri 45 m. ter takoj po polunoči, ki so bili precej čutni; potem je bilo med nočjo še več malih sunkov. Včeraj (petek) bilo je tukaj med dnevom popolno mirno razun malega sunka o 1/i2 uri popoludne. Deževalo je pa neprestano skoz ves dan. Od včeraj do danes pa je zopet po noči zemlja se trikrat malo zagugala. Danes zjutraj okolu 20 m. na 10 uro zabobnelo je bilo precej močno pod zemljo, na kar je nastal do 3 sekunde trajajoči valoviti potres od iz-hodo-severa proti nasprotnej strani; minuto potem sledil je temu drug dosta manjši sunljej. Od tistega časa pa do sedaj (4. ure popoludne) je popolni mir. V četrtek bila je prišla procesija na Dobrovo iz Trnovske fare — v Ljubljani. Danes bili ste tukaj dve procesiji: prva iz vasi Brezja, domače fare, druga pa iz Polhovegagradca. Iz Stranj, 20. aprila. Tudi pri nas imeli smo hude potrese, ki so napravili velik strah mej ljudstvom. A reči moramo hvaležnim srcem, ko ču-jemo o tolikih nesrečah od drugod; hvala Bjgu, da ni bilo hujše! Bazven dveh hiš za Kalom, ki sta hudo poškodovani in zakalske podružnice, ki je dobila nekaj razpok, posebno na oboku v zakristiji, je po južno-zahodni strani župnije semtertja pometalo nekaj opeke raz streh ali ometa od stropov. Severna stran je pač tudi čutila potres, a škode ni nobene. Cerkev župnijska in župnišče je nepoškodovano. Na božjepotni cerkvi sv. Primoža nastale so nekatere razpoke, ki pa niso nevarne. Iz Gročane v Istri, 19. aprila. Velikonočno nedeljo ob ll1/* P° noči bil nas je precej močen potres zbudil iz spanja. Trajal je kacih 30 sekund. Posoda in okna so prav močno ropotala. Do jutra je bilo še kacih pet sunkov, vendar dosti slabejših. Bazven nekoliko strahu, ni druge škode. Stojimo na kraških tleh, a bil je potres slabši, kakor v malo nižjej ležeči vasi Vrhpolje, ki stoji na brdni, torej bolj mokri zemlji. Sredina potresa torej ni bila na Krasu. Poškodovalo se ni nobeno poslopje. Vendar sedaj Boga hvalimo, da smo obvarovani nesreč, ki so drugod se dogodile. V Postojni 20. aprila. Med tem ko prinašate od drugod tužna poročila o grozovitem razdejanju, katero je napravil potres, res skoro ni vredno omenjati malenkostne škode, katero je napravil v našem trgu. Bes so pri prvem sunku mnogi bežali na piano, a hujšega ni bilo. Ce so kokoši frfotale, živina ječala, kdo se zato zmeni, če bere o nesreči, ki je zadela Ljubljano. Sem ter tja je odpadlo malo beleža, v farni cerkvi se pozna pred velikim altarjem neznatna razpoklina. To je vse. V jami ni najmanjšega sledu. Ljudje so še tisti dan pili in plesali, kakor se ne spodobi velikonočni pondeljek. Iz Š tange, 19. aprila. Kakor drugod, tako je bila noč mej velikonočno nedeljo in pondeljkom tudi za našo duhovnijo prestrašna. Milo se mora storiti človeku, če sliši, koliko strahu in prisrčne molitve je bilo v posameznih hišah. Vse je željno pričakovalo belega dne, ki nam je odkril žalostne nasledke strahovitega potresa. Krasna je bila poprej naša cerkev ; pred vsem jo je lepšal zvonik, ki je bil lansko leto povišan in na novo pokrit. Koliko je bilo dela in stroškov, predno je dobilo svetišče božje svojo lepoto. Potres pa je napravil v cerkvi veliko razpok, ki niso posebno nevarne, nevarnejša je ve- Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij lika razpoka na zvoniku. Baz veliki alt&r je vrglo križ, pri stranskih pa svečnike. Umevno je, da je padlo veliko ometa od sten in oboka. Zopet nas čakajo neštevilna popravila, ki pa bodo pretežavna; kajti ljudje, katerim je zaradi hude zime žito zelo pozeblo, ne bodo mogli veliko žrtvovati za svojo cerkev. Gotovo bodo letošnji velikouočni prazniki vsakemu in v prežalostnem spominu. O d s v. K a t a r i n e v T o p o I u, 20. aprila Morebiti bode Vas zanimalo, kako je potres pri nas kazal svojo moč. Okoli V» 12. uri velikonočne nedelje ponoči me izbudi iz spanja strašen ropot. Skočim kviško — toda vse se ziblje — na mano, okoli mene ropota, da je groza. Mislil sem gotovo, da strop leti na - me. Ko naredim luč, vidim, da je strop še ostal, a knjige so poletele raz omare — oba dimnika sta letela raz strehe. Ko pogledam proti Ljubljani, se povsod vidijo luči, kar me je takoj prepričalo, da je tudi ondi tako grozna noč. Treslo se je v malih presledkih do 7. ure zjutraj, potem se je bolj redko čutil kak sunek, ki se pa še ponoči ponavljal seveda slab, da ga nekateri niti ne opazijo. Pri nas je cerkev Bog obvaroval, le stara zamazana razpoka se je vnovič pokazala, ali kaka nova neznatna razpoka. Tudi župnišče ni kaj poškodovano, seveda brez matih razpok ni. Nekemu gospodarju pa je hišo, stoječo na jako mehki, slabi podlagi, vso raz-prezal, da skoraj ni več za stanovanje. Seveda je bilo ljudstvo vse prestrašeno tudi pri nas, kajti tacega potresa nikdo ne pomni. — Ogledaval sem pozneje cerkvico sv. Jakoba, vsem hribolazcem — nemškim in slovenskim, dobro znano — ta pa je zelo poškodovana, zlasti zvonik, o katerim se čudim, da se ni prekucnil po bregu. Sibe potresa varuj nas Bog! _ Politični pregled. V L j ubij a ni, 22. aprila. Glede civilnega zakona na Ogerskem nastaja vedno vprašanje, kedaj bo stopil v veljavo. Mnogi že dvomijo nad uresničenjem te postave in menijo, da se sploh ne bo vpeljala. Preti ji namreč še vedno veliko zaprek in skoro gotovo morala se bo zadovoljiti liberalna stranka z ukrepi parlamenta. Za sedaj je določen 18. december t. 1. za pričetek civilnega zakona, vendar pa ta odlok ni nikakor merodajen, ker se vlada vedno bolj trudi, da stopi nova postava prej ko prej v veljavo in se izroči vodstvo matrik političnim oblastvom. Delajo se v to svrho mnogotere in nujne priprave. Kakor povsod, je tudi glede tega že tudi „N. Fr. Presse" s svojo jeremijado na mesti. Bode jo namreč v oči, da je papežev nuncij prišel na Ogersko in da namerava vse lepe ukrepe gledč civilnega zakona omajati ali še celo podreti. Bes boji se potresa pri civilnem zakonu. Najbolj jo jezi, kako da si upa nuncij prestopiti mejo mogočne „samostojne" Ogerske in se vtikati v zadeve, ki so po mislih dunajske Židinje le interne in nikomur niso nič mar. V ti svoji obup-nosti kliče dunajska liberalka na pomoč ministerskega predsednika Banffy-a in se čudi, kako je mogoče dopustiti, da se kali „sveti" mir Ogerske države. Leon XIII. in društvo krščanskih posestnikov francoskih. Sv. Oče zanimajo se zelo za socijalna vprašanja. To dokazuje zopet pismo grofu Ivertu, ki je ustanovil omenjeno društvo. V tem pismu izražajo sv. Oče posebno zadovoljnost, da se je ustanovilo društvo krščanskih posestnikov ter pišejo tudi to-le: „Posebno me veseli društvo, ki ima nalog, skrbeti za delavce in druge manj premožne člane in jim kolikor mogoče ljubeznjivo pomagati na duševnem polju. Kakor zahteva pravičnost svoje dolžnosti, ravno tako zahteva iste tudi krščauska ljubezen. Ona nam zapoveduje, da vsak pomaga svojemu bližnjemu, kar je v njegovej moči, da se mu zboljšf. dušno in telesno stanje. Ni dovolj namreč, da bogatin da revežu samo toliko, kar si v potu svojega obraza trdo prisluži, ampak mora ga tudi podpirati ob vsakei priliki. Vaše delo je na tej podlagi prav dobro osnovano in času jako primerno. Ako bodo poslušali bogatini zapovedi kršč. ljubezni, katero si je vaše društvo pred vsem izvolilo, potem smete mirno upati, da se bodo umirili nižji slojevi in vladala bode mej njimi zadovoljnost." Konečno podele sv. Oče društvu svoj blagoslov. Iz Švedi je in Norveglje prihajajo zel6 resna poročila. Kralju sedanji položaj ni nikakor po volji in odločno se je izrekel, da se odpove prestolu, ako se razpor med obema deželama ne poravna. Položaj države bil bi še veliko slabeji potem, ker prestolonaslednik ni nikakor naklonjen ondotnim radikalcem in ne privoli v nobeno njihovih zahtev. Dnevne novice. v Ljubljani, 22. aprila. (Molitev za odvrnitev potresa.) Po želji pre-vzvišenega knezoškofijstva ljubljanskega priložili smo današnji številki našega lista lepe molitvice, ki naj se molijo ob času potresa. Ker prihaja naš list tudi v roke gospodom, ki paatirujejo v nemških krajih, n. pr. na Kočevskem, pridejan je tudi nemški tekst. — Kdor želi kaj iztisov teh molitvic, bodisi slovenskih ali nemških, dobi jih v „Katoliški bukvami" v Ljubljani zastonj. (Ali vojakom Belgijcem ni zapovedano respck-tirati katoliške službe božje ?) Ko ja bilo včeraj med 3. in polu 4. uro izpostavljene presv. rešnje Telo v kapelici v Krakovem, šla sta mimo dva korporala topničarja odkrita. Prišlo pa je tudi pet prostakov Belgijcev, ki so pač salutirali korporaloma, ne pa Najsvetejšemu. Zbrani molilci so se spogledovali nad takim nespodobnim vedenjem. (Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda) je imelo svojo 83. vodstveno sejo dne 8. aprila t. 1. — Navzoči so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), Anton Koblar, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic in dokler ni bil službeno zadržan dr. vitez Bleivveis; izmej nadzorništva dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhov-nik. Po običajnem pozdravu prvomestnikovem je naznanil blagajnik, da je imela družba tekom tega leta 4750 gld. dohodkov, 11.000 pa gld. troškov. — Po sprejetju raznih predlogov glede zidanja Veli-kovške šole ter glede vredbe naših tržaških zavodov in po rešitvi nekaterih prošenj zaključi sejo prvomestnik želeč odbornikom veselih velikonočnih praznikov. (Darovi za pogorelce na Toplicah.) C. gosp. Mihael Saje je daroval za pogorelce v Toplicah 5 gld. — Bog plačaj stotero! (Darovi za poškodovane po potresu v Ljubljani.) Vredništvu našega lista so poslali: Župnijski urad Žalec pošlje iz krščanske ljubezni v tolažbo ponesrečenim Ljubljančanom 50 gld. — Iz Starega trga pri Bakeku poslal je č. g. župnik A. P o n i-k v a r 23 gld. — Bog plačaj blagim dobrotnikom, ki imajo sočutje s trpečim bližnjim in to dokazujejo z dejansko pomočjo I (lz Okroglega.) Križka Gora se je usedla za 14 sežnjev, kakor pravijo, a mislim, da še bržkone več, kajti useda se prav dobro vidi od Save, kjer stoji Okroglo. (Glas z dežele.) Ljudem, ki se norčujejo v teh resnih dnevih iz verskega čustva — naše najglo-bočje zaničevanje! In to delajo visoki „gospodjeu! To niso nikaki gospodje, to so divjaki. Fej! (Procesiji na dobrovo.) Danes so bile na Dobrovo procesije iz sledečih far: Budnik, Št. Vid, Sv. Katarina, Polhovgradec in Brezovica. Upati je, da Bng vsliši tako goreče očitne prošnje našega trpečega ljudstva ter odvrne od nas nesrečo. (Poduk v orglarski šoli) prične se prihodnji petek. Telegrami. Dunaj, 22. aprila. Nekdanji nižjeavstrijski deželni maršal knez Coloredo Mansfeld je umrl. — Pričela se je sodnijska obravnava z Eichinger-jem. — Iz poslanskih krogov se poroča izjava trgovinskega ministra, da mora najprej ogerska vlada rešiti vprašanje glede podržavljenja južne železnice. Ker je zbornica z delom preobložena in ker jej hoče vlada cel projekt ob jednem predložiti, se o podržavljanju letos ne more razpravljati. Dunaj, 21. aprila. Današnji shod, katerega se je vdeležilo okoli 200 mizarjev, moral je vladni zastopnik zaključiti, ker je govornik zelo razdražljivo govoril zoper vlado. Wieu, I. Bezirk, Stefansplats Nr. 11, Partcrre. Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Dunaj, 21. aprila. Danes dopoldne vršil se je shod štrajkajočih opekarskih delavcev, katerega se je udeležilo nad 2000 oseb. Sklenili so še nadalje štrajkati. Mir se je redno vzdržaval. Cetinje, 22. aprila. Poroča se, da so napadli Turki Albance pri Plavi in jih več, med temi tudi nekaj žensk pobili. Mesto so obkolile turške čete. Madrid, 21. aprila. Komisija za posvetovanje glede postopanja zoper ustaše na Kubi je sklenila, iste ravno tako kaznovati, kakor anarhiste. Santos, 21. aprila. Tukaj umrje povprečno vsak dan 6 ljudij za rumeno mrzlico. Umrli so: 20. aprila. Frančiška Božnar, knjigovodjeva žena, 38 let, Gradišče 13, carcinoma mamae. — Janez Bartl, delavec, 73 let, sv. Petra cesta 91, ostareloBt. Vremensko sporočilo. Dani Čas Stanje Veter Vreme > a a ■g« E 2 <* a opazovanja zrftkomera T mm toplomera po Celzijo 20 7. n. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč. 7330 734 6 736 2 8-6 13 0 12 2 si. zapad si. vzh. dež oblačno n 14 dež 21 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 738-6 738-9 739-0 9-2 12-3 10-2 brezv. si. zap. si. svzh. oblačno n 000 Srednja temperatura obeh dni 11'3° in 10-6°, oziroma za 1-8 in l-0° nad normalom. Primarij ^ * dr.V. Gregorič * ^ ordinira za nekaj časa sedaj ^ * y hotelu ,pri Maliču' št. 35, II. nadstr. ^ w vsaki dan izvzemši nedelje in praznike od U* ^ 3—4 ure popoldne. 242 3—3 ^ Eksekutivne dražbe. Marjete M ajdi 5 iz Briš (terjatev 520 gld.) posestvo (520 gld.) dne 24. aprila in 24. maja v Litiji. Jak. UrbanSiua i z Uor. Vasi (terjatev 56 gld. 70 kr.) posestvo (1020 gld.) dne 25. aprila in 25. maja v Logatcu. Pr. Balanta iz Ljubljane (Ilovica) posestvo (1456 gld. 43 kr.) dne 24. junija in 29. julija v Ljubljani. €. kr. avstr. drž. železnice. Razplas. Vsled izrednega položaja vozita od 19. aprila 1895 na progi Ljubljana - Lesce - Bled in nazaj v Ljubljano do preklica osobna vlaka 1720 ln 1721 po nastopnem voznem redu: Os. vlak 1720 I., II., III. Os. vlak 1721 I., II., III. T3 O ■C Zvečer 738 ■J4Š 7sa 811 82.'. 8*2 8« 851 90Š 910 na o A 735 740 "711» 800 . »i! 8£7 832 84ft 802 9w Zvečer km Postaj e "dh-Ljubljana juž.kol.prib ^ > drž.kol. A Vižmarje .... Medvode .... Škofja Loka . . Kranj...... Sv. Jošt..... Podnart .... Otoče...... y Radovljica . prih.Lesce-Bled . * Samo po potrebi. C. kr. železnično obratno ravnateljstvo v Beljaku • m • odh ■O O £ "C Oj 800 756 747 736 723 708 70» 618 642 630 Zjutraj 251 B O X3 ■O o Zjutraj 757 748 738 725 710 702 650 643 631 625 3-2 :ooaQooooooooooocoooooooocxxxx}caof Solnčniki krasne novosti v največji zalogi in najrazličnejše cene priporoča 232 7-7 L. Mikusch, tovarna, solnčnlkov i 11 (le/.nikov v Ljubljani, Mestni trg St. 15. •cocoooocoexxxxx3occxxx3oooococcoocoo« s Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Eer to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr.. jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 23 Ubaldu pl. Trnkoezy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. 23 r 0 Za pokrivanje kakor tudi za kritje barak ponujamo po najnižjih cenah prima in secunda zarezane (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremoeni strešni klej 250 3- o r z a. Dni 22. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 70 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , W , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 75 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4<%.......123 „ 40 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 45 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1093 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............389 „ 50 „ London vista...........122 „ 55 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 80 „ 20 mark............11 „ 96 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 72 „ Italijanski bankovci........46 „ — „ C. kr. cekini........... 5 „ 74 „ Dne 20. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4^ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ „ dolenjskih železnic 4<% 152 gld. — kr. 164 25 197 50 99 60 151 — 132 — 109 — 111 25 99 n 25 99 90 223 50 174 75 133 25 98 n 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................202 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld................71 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ — „ Ljubljanske srečke.........23 „ 75 n Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 „ 50 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3660 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 580 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 107 „ 25 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 82 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....81 „ 75 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 „ — „ Papirnih rubljev 100........131 „ 12 „ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitki. K a 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C (I Vfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B 66 ghf Pojasnila Tfctt v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekuiacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.