DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je r Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D, Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	51.	Sreda 27. junija 1928.	Leto III.
Delavstvu in javnosti!
Vlada naj gre!
Strankin Izvrševalni odbor o vzrokih umora
v skupščini.
Najmanj kar se more zahtevati Je, da vlada odstopi in da se razpiSejo svobodne volitve.
na krmilo na neustaven, neparlamentaren način, potom nasilno in korupt-no izvedenih volitev in ki se je držal z nasiljem, z zanikanjem demokracije v lastni stranki zaostril in na ta način dovedel do katastrofe.
V	ostrem boju zadnjih mesecev med vlado in 'opozicijo v parlamentu in izven njega je vlada nastopila z vso brutalnostjo in s prelivanjem kr-
vi	na ulicah, z zatiranjem ustavnih svoboščin, z neustavijo odpravo zbo-rovalne in tiskovne svobode napram vsem opozicionalnim strankam, do-čim je dovoljevala, da se je nebrzdanost v njenih lastnih vrstah stopnjevala v parlamentu in izven njega, v besedi in tisku, dokler ni v nasilnih grožnjah in v izvršenem umorstvo dosegla viška.
Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo je, ko je ugotovilo 'ta položaj,
Za upravičene zahteve rudarjev.
II.
Pokrajinsko načelstvo SSJ je, razpravljajoč o položaju v rudarskih revirjih v Sloveniji, ugotovilo, da so delovne razmere pod vsako kritiko in da je ogrožen življenski obstoj rudarjev in njihovih družin. Pokrajinsko načelstvo najodločnejše obsoja dejstvo, da morajo rudarji nositi ves ri-ziko sporov med TPD in ministrstvom prometa na ta način, da TPD ustavi
Solidarnost z odpuilenimi železničarji.
nje, med njimi take s številno družino
III.
Pokrajinsko načelstvo SSJ izraža svojo solidarnost z odpuščenimi delavci drž. železnic v Mariboru ter najodročnejše obsoja postopanje ljubljanske direkcije drž. železnic, ki jih je brez vsakega dovolj upravičenega vzroka vrgla na cesto, ne da bi jim mogla dokazati kakšno kaznivo deja-
Proslavimo mednarodni Zadrulni dan in 20 letnico obstoja Konsumnega društva za Slovenijol
IV.
prišlo do zaključka, da je ta vlada izgubila vsako moralno pravico, da bi ostala samo še trenutek na državnem krmilu. Iz nastale situacije ne vidi izhoda, dokler se ta vlada ne umakne.
Iz protesta proti temu neparlamentarnemu in protizakonitemu režimu smatra za- potrebno, da strankin predstavnik v narodni skupščini zapusti parlament vse dotlej, dokler bode ta vilada stala državi na čelu.
To se stavi kot predlog Glavnemu izvršnemu odboru SSJ v odločitev.
V	interesu delavskega razreda pa smatra Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo razpust sedanjega parlamenta ini izvedbo novih svobodnih volitev kot prehodno možnost za preureditev diržave iz temelja, na čemur je zainteresiran proletarijat Jugoslavije kot celota.
delo v rudnikih, vsled česar ostanejo rudarji po več tednov brez zaslužka in njihove družine brez kruha.
Pokrajinsko načelstvo SSJ ta način izravnavanja sporov med kapitalističnimi podjetniki in ministrstvom prometa najostrejše obsoja in zahteva, da TPD in vlada dasta rudarjem polno odškodnino za prisilno praznovanje.
Izvrševalni odbor Socialistične Stranke Jugoslavije je na svoji seji dne 21. junija 1928, razpravljajoč o političnem položaju, ki je nastal po krvavih dogodkih v narodni skupščini, sklenil sledeče:
Zastrupljeni odnošaji med vlado ln opozicijo, podivjanost in strasti, ki so zadnji čas vladale v narodni skupščini, na kar smo mi večkrat opozarjali in to obsojali, kakor da so oznanjali žalostne lin težke dogodke. In Pripetili so se, bolj žalostni in težki, kakor se je to moglo pričakovati: narodna skupščina je oškropljena s krv-)° narodnih poslancev! Dva mrtva in trije težko ranjeni so padli kot žrtve nespametnika, ki se je v narodni skupščini poslužil metod krvavega osebnega obračunavanja.
Nimamo dovolj besed, da bi obsodi ta krvavi zločin, ki bo ubil še ono nialo ugleda, ki ga uživamo v ino-2emstvu in ki more roditi težke in Usodepolne posledice v sami notranjosti države. Socialistična! stranka 'Jugoslavije se me more zadovoljiti lSamo s tem, da z gnusom obsodi neposrednega zločinca in da zahteva njegovo kaznovanje, temveč mora ob tej priliki pokazati na globlje vzroke tega krvavega dejanja.
.. Dolgoletno zločinsko igranje z Z1vljenskimi interesi in svobodo ljudstva; gaženje njegovih osnovnih in z ustavo priznanih pravic: da v svo-odnih volitvah svobodno voli svoje zastopnike, ki naj ga zastopajo v narodni skupščini; sistematično ubijanje vsakega ugleda ne samo parlamenta, nego tudi parlamentarizma sploh, za kar so odgovorne vse buržoazne stranke, v prvi vršiti pa vladajoče; rušenje parlamenta, ki je šlo ak0 daleč, da je on postal kraj, kjer Se samo krega, psuje, zmerja, žali in Pretepa ; vse to ije nazadnje rodilo Sv°j krvavi sad.
„ Del odgovornosti nosi tudi bur-zjJazna opozicija, ki se je v narodni skupščini upravičeno borila proti na-Sl )u in korupciji in za svobodo, de-okracijo in enakopravnost vseh državljanov, ki pa je ta boj slabila nedostojnimi izrazi, vendar pa’ za J* krvavi zločin v prvi vrsti obsoja-o sam sedanji režim in z njim vse e režime pred njim, ki so mu pri-
Pokrajinsko načelstvo Socialistič-•e Stranke Jugoslavije za Slovenijo Č r.a2motrivalo na svoji seji dne 24. j^n‘ia 1928 v Celju političen položaj napravilo naslednje sklepe:
, Komunike glavnega izvršnega od-19?»	V	®e0Žradu	od	21.	junija
° se vzame na znanje.
pravljali pot. V prvi vrsti obsojamo sedanjo vlado, ki je prišla na krmilo proti volji večine naroda, ki se proti njegovi volji drži na površju in ki s sistematičnim plenjenjem časopisja in prepovedanjem izborovanj in preganjanjem delavskega razreda hoče, da zaduši vsako svobodo govora in vsako kritiko režima in ki ne dopusti, da bi ljudstvo vsaj na ta način izrazilo svoje upravičeno nezadovoljstvo. Mi jo obsojamo, ker je s korupcijo in s pritiskom oblasti potvorila voljo volilcev in ustvarila skupščino, ki nima niti najmanjše skupnosti z interesi in potrebami države in ljudstva. Ta vlada ni imela niti moralne, niti osebne avtoritete v državi, tudi ni imela moralne sile in uvidevnosti, da bi ugodila najvažnejšim in upravičenim zahtevam opozicije in jo na ta način odvrnila od obstrukcije.
Za te težke in morda usodepolne dogodke, za ubito politično moralo in težko pogodene ljudske in državne interese je treba dati zadoščenja. Najmanj kar se more zahtevati in kar se mora takoj zgoditi je brezpogojen odstop sedanje vlade in razpis novih, popolnoma svobodnih volitev. V teh svobodnih volitvah bo narod poklican, da sam, svobodno in brez vsakega tujega vpliva izvoli dostojne zastopnike, ki bodo znali in vedeli dostojno zastopati njegove interese
v	parlamentu. Ne sme se več dogoditi, da bi se kakorkoli vplivalo, ali da bi neodgovorni uradniki delali s pritiskom in nasiljem, ako se hoče dobro državi in narodu in ako se hoče ohraniti pravi parlamentarizem in demokracijo ter enakost vseh državljanov v državi, ker brez tega ne more biti dobro niti državi niti ljudstvu.
To nas je naučila sedanja težko plačana izkušnja, o tem nas prepričuje tudi krvavi dogodek v narodni skupščini.
Z ozirom na vse te dogodke Socialistična Stranka Jugoslavije poziva delavski razred, da v teh kritičnih trenutkih ohrani svojo hladnokrvnost in disciplino in da pod njeno zastavo nadaljuje boj za najpopolnejšo svobodo, demokracijo in socializem.
Izvrševalni odbor Socialistične Stranke Jugoslavije.
Pri tem smatra za potrebno ugotoviti:
Dogodki, ki so se odigrali v narodni skupščini v zadnjih dneh, so posledica zastrupljenih odnošajev, ki so jih ustvarile meščanske stranke v medsebojni borbi za oblast. Te odno-šaje pa je sedanji režim, ki je prišel !
Pokrajinsko načelstvo SSJ smatra zadružne organizacije za sestaven del socialističnega delavskega gibanja in zato apelira na vse svoje člane, da kompaktno sodelujejo pri pro-
Po pripravah, ki se vrše v centrali in raznih podružnicah Konsumnega društva, lahko rečemo, da bo letošnji Zadružni dan res prava ljudska manifestacija. Da bo članstvo Konsumnega društva za Slovenijo čimbolj živahno sodelovalo, je pojmljivo, ker praznuje ta zadruga letos 20-letnico svojega obstoja. Iz centrale so izšle že tozadevne direktive, te dni bo pa objavljen tudi manifest, ki bo v posebno slovesni obliki prikazal prekoristno delovanje konsumnega zadružništva, specijelno še Konsumnega društva za Slovenijo.
Iz posameznih krajev so prispela do-sedaj glede proslave Zadružnega dne naslednja poročila:
Ljubljana.
Na predvečer Zadružnega dne, v soboto 7, julija se vrši v Zadružnem domu na Viču ob 8. uri zvečer slavnostna seja vseh odborov zadružnih in bratskih organizacij. Po seji koncert delavske godbe »Zarja« in intimna zabava na vrtu Zadružnega doma. v nedeljo zbirališče vseh ljubljanskih zadružnikov po okrajih pred svojimi prodajalnami ob 7, uri zjutraj. Nato korporativen odhod pred Mestni dom, kjer se vrši ob 8. uri zjutraj slavnostno zborovanje, po zborovanju korporativen razhod. Popoldne ob 4. uri velika vrtna veselica v Zadružnem domu v Šiški z jako bogatim sporedom: šaljiva pošta, ples itd. Ob istem času se vrši tud! v posebnih prostorih Zadružnega doma otroška prireditev, na sporedu katere je petje, deklamacije itd. pod okriljem Zveze delavskih žena in deklet.
in z dvajset in več letno službo ter pravico do provizijskega sklada. Apelira na direkcijo v Ljubljani in na generalno direkcijo v Beogradu, da se omenjene delavce brez ukinitve pridobljenih pravic sprejme zopet v službo.
slavi mednarodnega zadružnega dneva in dvajsetletnici obstaja Konzumnega društva za Slovenijo v dneh 7. in 8. jullija po programu, kakor ga bodo sklenili vrhovni forumi in krajevni 'odbori delavskih zadrug.
Maribor.
Drugo glavno središče zadružnega po-kreta, Maribor, bo proslavil Zadružni dan na zelo impozanten način.
Krajevni odbor Konsumnega društva, ki proslavo organizira, je povabil na sodelovanje tudi vse ostale zadruge ter podružnice vseh bratskih organizacij. Spored proslave bo nasleden: Dopoldne ob 9. uri na vrtu Ljudskega doma slavnostni shod z referatom o pomenu Zadružnega dneva in 20-letnice obstoja Konsumnega društva za Slovenijo. Na shodu sodeluje tudi godba glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev, obenem nastopijo tudi mariborska delavska pevska društva. Pri proslavi sodelujeta tudi podružnici Kodesa Tezno in Studenci.
Mariborski zadružniki bodo letos u-pravičeno lahko s ponosom proslavljali Zadružni dan, ker je njihov pokret tako glede aktivnega članstva, kakor glede prometa skoro za 100 odstotkov napredoval. Velika disciplina in smisel za enotnost se kaže pri vseh mariborskih organizacijah, zato ni čuda, če tudi konsumno zadružništvo v tako hitrem tempu napreduje.
Jesenice—Sava.
Na skupni konferenci vseh tukajšnjih odborov je bilo sklenjeno praznovati Zadružni dan in 20-letnico obstoja Konsumnega društva po naslednjem sporedu:
V soboto, dne 7. julija zvečer priredi savska »Svoboda« v Delavskem domu prosvetni večer z igro, deklamacijami itd. V nedeljo, dne 8. julija od 9. uri dopoldne istotam javni zadružni shod. Popoldne ob
Seja pokrajinskega načelstva SSJ za Slovenijo v Celju.
Iai0<1,o9 Glavnemu strankinemu odboru, da poslanec s. Pe-*ian zapusti skupščino, dokler ne odstopi danainja vlada nasilja, ki Je bila kronana
z umorstvom v parlamentu.
*tares Delavskega razreda zahteva svobodne volitve, potem pa preureditev driave iz temelja.
Priprave za proslavo Zadružnega dne in 20-let-nice Konsumnega društva za Slovenijo.
5. uri priredi Zvera delavskih žen in deklet koncert s kovinarsko godbo na vrtu Delavskega doma, v dvorani pa ples in drugo zabavo.
Tržič,
•Na predvečer Zadružnega dne električna razsvetljava Zadružnega doma, na bližnjem hribu se bo prižgal kres in umetni ogenj. V nedeljo, dne 8. julija dopoldne javno manifestacijsko zborovanje Popoldne skupni izlet zadrugarjev. Zveza delavskih žena in deklet pa priredi pod svojim okriljem še mladinski izlet, na katerega bodo povabljeni otroci tukajšnjih zadrugarjev.
Ruše.
Na novo ustanovljena podružnica Kon-sumnega društva za Slovenijo bo tudi na slovesen način obhajala Zadružni dan in 20-letnico obstoja zadruge. Priredil se bo slavnostni shod. Podrobnosti proslave bodo kasneje objavljene.
Lesce.
Podružnica Konsumnega društva bo praznovala letošnji Zadružni dan in 20-let-nico obstoja društva s tem, da bo organizirala skupni izlet zadružnikov na Jesenice, kjer se priključijo slavnosti na Savi.
Prevalje.
Ker je tukajšnja podružnica Konsumnega društva za Slovenijo največja izmed vseh 48 podružnic, ki so v sestavu te zadruge, bo praznovala tudi Zadružni dan in 20-letnico obstoja na temu primeren način. Dopoldne na Zadružni dan 8. julija se bo VTŠilo v dvorani g. Rozmana predavanje, na katerem bo nastopil kot referent zadr. Franjo Koren iz Ljubljane. Proslave se udeleže podružnice Konsumnega društva Prevalje, Leše in pekarna Konsumnega društva v Prevaljah.
Celje.
Celjska in gaberska podružnica Konsumnega društva skupno z ostalimi zadrugami in bratskimi organizacijami bodo praznovale Zadružni dan in 20-letnico obstoja Konsumnega društva na čim slovesnejši način. V nedeljo, dne 8. julija dopoldne se namerava prirediti velik slavnostni shod, popoldne istega dne pa skupni izlet s pevci in tamburaši v Škofjovas.
Litija.
Zadružni dan bo praznovala tukajšnja podružnica Konsumnega društva s tem, da skliče na nedeljo, dne 8. julija ob 10. uri dopoldne slavnostno zborovanje v gostilni Franka Cerarja. Popoldne ob 2. uri izlet v Zavrstnik, kjer se nahaja novo otvorjeno oddajališče Konsumnega društva. V Zavrstniku se bo vršil ob 4. uri popoldne zadružni shod, nato pa prijateljska zabava.
Ptuj.
Na Zadružni dan 8. julija se bo vršilo ob 9. uri dopoldne slavnostno zborovanje, popoldne pa zadružna veselica z godbo in pevskim društvom v gostilni zadružnika Šegule. Sodelujejo pri proslavi vse tukajšnje delavske organizacije,
Fala.
Na Zadružni dan 8. julija ob 9. uri dopoldne slavnostni shod v prostorih gostilne To-melj. Popoldne ob 3. uri vrtna veselica z bogatim sporedom, na kateri nastopi tudi novo ustanovljeni pevski zbor »Svobode«. Čisti dobiček veselice je namenjen v podporo bolnim članom zadružnikom.
Garancija napredka.
Nesporno je, da ima vse naše gibanje vse pogoje za čiin lepše napredovanje. Razumljivo je, da rode tako veliki dogodki, kakršen je bila svetovna vojna, v ljudskih množicah vedno večjo ali manjšo zmešnjavo in da se taka zmešnjava pojavi povsod, kjer je potrebno sodelovanje večjih množic ljudstva. Zato tudi delavsko gibanje ni moglo mimo te krize brez občutnih pretresljajev. Toda povojna psihosa se do dobrega ozdravlja in s to ozdravitvijo se ozdravlja tudi naš delavski pokret.
Vse panoge delavskega pokreta izkazujejo zlasti zadnje čase prav lepe in solidne napredke. Ta razveseljiv pojav se bo pa še toliko bolj okrepil sedaj, ko kažejo vodstva posameznih organizacij toliko smisla za medsebojno sodelovanje in podpiranje. Danes zabeležujemo zopet en tak vesel pojav, ki je prav značilen za notranjo konsolidacijo našega pokreta:
Konzumno društvo za Slovenijo je razposlalo na vse ostale panoge delavskega pokreta vabila, da bi tudi ostale organizacije pomagale pri proslavi Zadružnega dneva. Vabilo je našlo pri vseh merodajnih krogih prav simpatičen odmev, centrala kulturne organizacije »Svobode« je pa na povabilo odgovorila z naslednjim dopisom:
Konzumnemu društvu za Slovenijo v Ljubljani.
Svesti si važnosti zadružnega gibanja za delavstvo se radi odzovemo Vašemu vabilu z dne 13. t. m. in Vam sporočamo, da bomo pozvali vse svoje podružnice v
posebni okrožnici, da sodelujejo pri Zadružnem dnevu 7. in 8. julija. Za Del. tel. in kult. zvezo »Svoboda« za Jugoslavijo v Ljubljani predsednik Štukelj, 1. r.
Lesce.
Kakor znano, imamo tudi pri nas podružnico Konzumnega društva za Slovenijo, ki se precej dobro uveljavlja. Zato je tudi razumljivo, da se pripravljamo na čim lepšo praznovanje Zadružnega dne, ki se bo vršilo 8. julija. V Lescah sicer ne bomo organizirali nobene prireditve, pač pa bomo ta dan organizirali izlet na Jesenice, kjer pripravljajo tamkajšnje organizacije pod okriljem podružnice Konzumnega društva za Slovenijo manifestacijo v večjem stilu. Jeseničanom kličemo: na svidenje na Zadružni dan 8. ju-
Režimovcev nedelavnost narodne skupščine in surovosti, ki so se dogajale v njej, kakor tudi kli- ! karstvo in neustavnosti niso spravile j iz ravnotežja. Morali so priti umori, ki so jim pretresli' njih flegmatično zaspane možgane z ozirom na ugled, ki ga po takih dogodkih izgublja država v inozemstvu. Radikali so še nejasni, kaj bi napravili. Davidovi-čevi demokrati so naravnost nervozni, ker jim grozi nevarnost, da zaigrajo svojo navidezno politično lojalnost. Naši klerikalci, no, ti pa delajo tako kakor tisti, ki stoji pod kaporn, pa si ne ve pomagati. Med vladnimi strankami je torej velika nesigurnost in nekaj nečuvenega in najbrže ponesrečenega bi bilo, če bi ta vlada vztrajala na krmilu. Že danes trdijo nekateri listi, da bo sestavil novo vlado Marinkovič. Seveda bi se režim s tem v bistvu ne iz-premenil.
Okrvavljena zbornica. V belgraj-ski narodni skupščini je ustrelil vladni poslanec dva opozicijonalna poslanca, tri pa obstrelil. Poslanec stranke, ki ima večino v zbornici, se je znesel ali nahujskan ali pa iz golega sovraštva, ne da bi imel za to v parlamentarnih razmerah utemeljen vzrok. Razumeli bi še kakorkoli tak korak, če bi večina brutalno kršila pravice manjšine, in bi kaj’ takega napravil opozicijonalec zaradi ogorčenja nad prizadeto krivico njemu ali pa njegovim volilcem. Tedaj bi šlo za pravico, ki bi se nasilno kratila in bi bilo vsaj psihološko utemeljeno, da je opozicijonalec v ogorčenju porabil tako sredstvo proti nasilju. Tu pa ta razlog ne drži, ker je bil atentator večinski in vladni poslanec in celo tisti, katerega so ra-dičevci podprli takrat, ko so mu hoteli razveljaviti mandat. Umor v narodni skupščini pomeni torej pravi umor, ki ga je mogoče psihološko utemeljiti le na ta način, da krivci ne spoštujejo parlamentarizma in demokracije. Iz tega razloga je umor razžalitev demokracije, . one-čaščenje parlamentarizma in narodne skupščine. Narodna skupščina pa mora gledati na svoj ugled, narodna skupščina mora kot predstavnica narodove volje grozovito sramočenje odločno zavrniti in obsoditi. Če vlada in narodna skupščina v tem pogledu ne dasta oskrunjenemu parlamentu potrebnega zadoščenja in garancije, da se oskrunjevanje parlamenta, bodisi z umori ali surovostmi, ukine, potem res nastane vprašanje, ki poštene poslance sili čutno in moralno, da ne gredo več v to zbornico, dokler ne odstopi vlada in se da vsaj s tem satisfakcija narodni skupščini. Morišče, dokler ni oprano, more težko biti še zbirališče imunih poslancev. Tako nam veleva čut demokracije.
Delavska zbornica podpira zaupnike. V mariborski kurilnici je vrgla pred kratkim železniška uprava radi neke spontane stavke brez vsakršnega vzroka 11 zaupnikov na cesto.
Prevalje.
Naše tukajšnje organizacije se pripravljajo na čim lepšo proslavo Zadružnega dneva 7. in 8. julija. Da bo proslava lepo organizirana, je že garancija v tem, ker je podružnica Konzumnega društva za Slovenijo v Prevaljah največja izmed vseh 48 podružnic, ki sestavljajo to društvo. Na Zadružni dan dopoldne ob pol 9. uri se bo vršilo v dvorani g. Rozmana slavnostno predavanje, na katerega smo povabili kot referenta zadr. Franjo Korena iz Ljubljane. Razume se samoposebi, da bodo tudi obe trgovini in pekama lepo ozaljšane in da bo imel ta praznik res svečano lice. Ker praznujemo obenem na ta dan tudi 201etnico obstoja Konzumnega društva za Slovenijo, ima svečanost toliko večji pomen.
V vladnih strankah vsekakor vre i in žrtev bo gospod Vukičevič.
Gibljejo se pa tudi opozicijonalne stranke. Samostojni demokrati in radičevci so sklenili, da ne pojdejo več v to narodno skupščino. To je važen sklep, ki bo napravil v zunanji politiki močan vtis, če bi re-žimovci kljub temu vztrajali na vladi. Mogoče je pa tudi, da je to le taktični sklep opozicije, ki ga bo takoj izpremenila, če se ji odpro vrata do vlade.
Politični položaj v državi je torej še nejasen kljub temu, da morajo slediti izpremembe v vladi v najkrajšem času. Nova vlada bi imela nalogo izvesti volitve, kar je tudi potrebno, ker skupščina v tej sestavi ne more postati kaj prida niti tedaj, če bi se med seboj zasovražene stranke iznova pobratile okolo teh ali onih koristi.
V današnji številki poročamo, da je železniška direkcija odbila priziv prizadetih delavcev, ki so vsi brez izjeme naši pristaši in so tako ostali brez službe. Najhujši udarec za prizadete delavce je seveda ta, da jim železniška uprava ni priznala niti pokojnine, kljub temu, da so bili nekateri že po 22 let v službi. Razen tega so bili tudi vsi odpuščeni dobro kvalificirani delavci in nekateri celo mojstri. Delavska zbornica je sklenila zaupnikom izplačevati dnevno Din 32 podpore, dokler ne dobe primerne službe. To je praktično delo naše Delavske zbornice, ki se samo hvali.
Na Velikega župana je naslovila Delavska zbornica obširno utemeljitev glede uzakonitve 8-umika za privatne nameščence.
Rudarji Trboveljske družbe so gotovo najbolj izkoriščani delavci v naši državi. Delno krivdo nosi režim, ki nas je pahnil za 100 let nazaj in ki gleda na potrebe našega delavstva tako, kakor je v srednjem veku gledal grajščak na svoje robotnike. Veliko krivdo pa nosijo na tem mi-zemem stanju rudarjev tudi razni frazerji in revolucijomarji senenih vil, ki so pred leti organizirali rudarski štrajk, bolj radi štrajka samega, kakor radi revnih rudarjev. Pognali so s svojimi nepremišljenimi traparijami rudarje v obup in zastudili so jim za nekaj časa skoro vsak smisel za organizacijo, Odporna sila rudarjev je radi tega nekaj let silno'trpela. To so trboveljski kapitalisti prav dobro vedeli in izrabljali so do skrajnosti to ■delavsko slabost. Še danes, ko se pokret popravlja in ko je prevzela idejno vodstvo pokreta v Sloveniji v roke naša socijalistična stranka in ko stalno narašča Zveza rudarjev, danes ko je rudar zopet zagledal pravo pot in se vrača nazaj, odkoder je prišel, se igra pohotni kapitalizem, podprt od naših oblasti, še vedno z življenjem tisočev rudarjev. Zadnja ustavitev dela je bila ponovna frivolna igra z delavskimi eksistencami. Tudi tukaj vmes je posegla Delavska zbornica ter pripravila ravnateljstvo Trbovelj-
! ske družbe do načelne obljube — ki se pa mora ž>e te dni realizirati — da bo družba izplačala trpečim rudarjem odškodnino za njihov neprostovoljni dopust. Tisti, ki gleda z odprtimi cčmi, vidi, kakšno mora bit delo za koristi delavskega razreda.
Socijalna politika v ljubljanski občini. Pred volitvami v ljubljanski občinski svet so klerikalci in demokrati obljubovali delavskim voliloem, da bodo v občini zlasti pospeševali komunalno socijalno politiko. Kar cedili so se obljub kakor prav dobro namazana špehovka. In sedaj? Že nad pol leta »dela« občinski svet. Klerikalno demokratska koalicija šteje skoro štiri petine občinskih svetovalcev (brez socijalistov), sklepi so že napravljeni, toda zgodilo se ni še ničesar. Niti socijalni urad še ni organiziran. Kaj da bi šele popravili ono( kar so zagrešili gerenti in sosveti. Da, da, volilci, le poglejte jih sedaj, kako lepo v bratskem objemu nočejo vsi skupaj nič storiti za ubožnejše prebivalstvo Ljubljane.
»Slovenec« v zadregi. Klerikalci bi se radi otresli očitka, da so sokrivi umorov v narodni skupščini. V uvodniku pripovedujejo in dokazujejo v nedeljo, d‘a vlada ni nič sklepala o tem, da naj se voditelje opozicije pomori. Mi že verujemo, da vlada m sklepala o tem, tudi ne trdimo, kdo je sklepal, ali mogoče pa je, da je bila stvar dogovorjena v ožjem krogu. Alj to ni bistvo. Bistvo je, kdo je moralni krivec. Moralne krivde se pa ne da ovreči s tem, da se naivno proglaša, da vlada ni sklepala o umoru. To so pa že tako slabi argumenti, da se kar sluti, da so stolčki v nevarnosti.
Krščanskcsoc, »Delavska Pravica« je postala segava. Krščanski socijalci se pritožujejo v svojem glasilu, da dobivajo vse polno obljub od kle-rikalncdemokratske koalicije v ljubljanskem občinskem svetu, toda do dejanj pa ne pride. Vse mile prošnje nič ne pomagajo, čeprav se vlagajo na vseh koncih in krajih. Mestni delavec je zgolj žoga političnih ekspO' nentov in zagrizene strankarske miselnosti. Ravno delavstvo ne najde v občinskem svetu resnega zagovornika. Socijalnost je v občinskem svetu dosegla višek političnega žongler-stva. — Take obtožbe se krščanski socijjalci iznebe proti klerikalno-de-mokratski koaliciji na ljubljanski občini. Kako bo pa takrat, ko bodo volitve? V Ljubljani, recimo, je šest-tisoč delavcev in nameščencev, k' volijo. Ali niste dah prav vi kleri' kalcem nad 2500 glasov in demokratom tudi toliko pa takozvani delavci, ki piskajo v demokratski rog? Kakor si kdo postelje, tako leži. Ta pregovor bi moral poznati tudi ljubljanski vo* lilec.
Kako tolažijo krščanski socijalcj viničarje. Viničarji so skoro najbolj zapuščeno delavstvo, ker so odvisfl1 od svojih gospodarjev, pa naj bo ta grof, škof ali kdorkoli, še po prav starih pa-triarhaličnih službenih dogovorih in pogodbah. Viničarji se n3' hajajo v obupnem položaju in kef krščanski socijalci čakajo zastonj 113 dobro srce bogatih vinogradnih 'P°' sestnikov, so viničarje potolažili 113 občnem zboru z besedami, da i*^3 njih zveza cilj, strmoglaviti obstoječ® kapitalistično načelo v današnji veški družbi. Takoj dalje pa prav*)0 krščanski socijalci, da zahtevaj0 praktično krščansko družbo, v kate' ri bo Bog in njegove zapovedi merilo in povsod! Naj nam no kr' ščanski socijalci vendar enkrat vedo, kdaj se je že kapitalizem oZl_ ral na praktično krščanstvo in na z povedi božje? To je izopet tisti so darizem, ki misli omehčati verna sf kapitalistov, da bodo delavstvu d?
—	socijalno pravično eksistenco, veda iz tega ne more nič biti, zato tolažba s strmoglavitvijo obstoječe.^ kapitalističnega načela le prazna . seda. Dokler se krščanski sOC.'*aj0. ne izreko izrečno za razredni bo)i _, liko časa so le privesek klerikaliz to je politične stranke, ki ne srrve ne more zastopati pravičnih ;p skih interesov. Tako je na svet ^ tega ne odpravi s sveta par Pff fraz, za katerimi ni niti iskreni« govornikov.
lija!
Okoli vlade in narodne skupščine.
Dnevne novice.
Krajevna organizacija SLS v Ljubljani je izvolila za predsednika prolf. Bogomila Remca. To je precej važen dogodek, ker je s tem ljubljanska klerikalna krajevna organizacija dobila za predsednika moža, ki predstavlja v stranki takozvani klerikalizem. Doslej so imeli v tej organizaciji besedo kršč. socijalci in malomeščanski klerikalci. Sedaj bo seveda pela ta organizacija drugo, pravo klerikalno vižo.
Usmiii se jih! »Pravica« je dobila oprano srajčko z delavsko kravato. Ali pod srajčko so ostala še vedno stara čreva, po katerih se preganja še veliko bolj smrdljivi gnoj ko prej. dokler niso jungferce okopali in jc Preoblekli. V zadnji številki čitamo, da bodo odslej pri litanijah tudi pristavljali: Reši nas o gospod soeijaii-stov! Mi bomo pa dodali: Klerikalcev se bomo rešili sami. Sirota tisti, ki te stenice dobi. Ako je pameten, naj si pravočasno »Flitsprico« priskrbi.
Zagrebški dr, Mijo Radoševič je *opet menjal stranko? Dr. Radoševič je bil nekdaj hud komunist. Prav spominjam se še, kako je v Sloveniji za-Prisegal sodruge, katerim ni prav zaupal, na nepomirljivo klasno borbo. Sele par let je od tega. Pa je prestopal v meščanske stranke in nazadnje 10 je primahal v radikalno stranko.
V	Beogradu je pa sedaj ustrelil radikal Račič dva hrvaška poslanca in dr. Radoševič je takoj zaslutil, da bodo Hrvati sedaj še bolj hudi na radikale, kslkor so bili doslej. Dr. Radoševič je menda odvetnik in je zato najbrže iz Poslovnih ozirov izstopil iz radikalne stranke. Sedaj naj gre še k Radiču. Tako zahtevajo njegovi interesi, da dokumentira do konca svojo razredno zavest.
Petiiišestdesetletnica s. Franca Domesa. Sodr. Domesa pozna tudi delavstvo v Sloveniji, zlasti kovinarji. Kot tajnik kovinarske organizacije na Dunaju je prav aktivno sodeloval pri snovanju prvih kovinarskih organizacij v Sloveniji. So-dn*g Domes je pa tudi aktiven delavec v socialnodemokratični stranki *er kot parlamentarec. Nedavno se Je mudil v Ljubljani na proslavi kovinarske organizacije, kjer j.e nasto-Pil tudi kot govornik z vsem, pravim mladeniškim ognjem za socialistični strokovni in politični delavski pokret. Ob tej priliki nam je s. Domes tudi obljubil, da se bo udeležil jeseni tudi otvoritve palače Delavske zbornice v Ljubljani, ker ga veseli, da prodira med nami pravi socialistični duh.
Podlistek smo morali to pot radi preobilice gradiva odložiti.
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVAL
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko nočH drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
Kongres avstrijskih strokovnih
organizacij se je vršil minuli teden. |
V	majhni državici imajo delavci 51 i strokovnih zvez, v katerih je včla- ! njenih 773.000 strokovnih delavcev j in delavk. Značilno na tem kongresu je bilo, da se je strokovni kongres izrecno izrekel za sodelovanje s so-cialdemokratično stranko. Strokovno organizirano delavstvo je bojevnik za boljše socialne razmere, je pa tudi čuvar socialnopolitičnih pridobitev in čuvar politične moči, ki si jo je pridobila delavska politična stranka. Naravno je, da ima zaradi takega stališča strokovnega kongresa buržoazno časopisje strah pred močjo proletarijata in je pričelo najodločneje s staro gonjo, češ, da so strokovne organizacije nepolitične, da imajo nepolitičen delokrog ter da gospodarstvo, ki je na tleh, ne more ustreči strokovnim organizacijam po apetitu, ki ga ima politična stranka. Buržoazija trdi dalje, da angleški in ameriški delavci bolje žive, ker so njih strokovne organizacije politično neodvisne. Seveda je to farbarija. Delavci tam bolje žive, ker je kapitalizem toliko pameten, da da delavstvu nekoliko bolje živeti. V Evropi se pa gradi vse le na izkoriščanju delavstva, zato mora tudi delavstvo koncentrirati vse svoje moči bolj nujno kakor tam in pa, ker ima delavstvo pri nas pred očmi bolj jasno cilj socializmai
Za rudarje v trboveljskem revirju.
Obvestilo.
vencije zbornice obvestila delavce pri rudnikih. Za prve 3 dni praznovanja se sklicuje družba na to, da se je tudi prejšnje mesece po 3 dni v mesecu praznovalo in pravi, ker se v mesecu juniju ne bo več praznovalo, se radi tega prvih treh dni praznovanja ne plača. Zastopnika zbornice sta vzela to poročilo kot informacijo na znanje, da pa končno odločitev prepustita rudarjem in njihovim organizacijam1, da odločajo sami, ali so s tem zadovoljni ali ne. Zagorje, dne 23. junija 1928.
Melhijor Čobal,
predsednik Del. zbornice.
Na podlagi vloge Zveze rudarjev Jugoslavije na Delavsko zbornico je zbornica po načelniku in uradniku zbornice dne 22. in 23. junija internirala pri Trboveljski premogo-GPni družbi, centralnemu ravnateljstvu v Ljubljani radi praznovanj od do 14. junija 1928 pri raznih rud-‘nkih, pri enih več dni, pri drugih j, da se jim zamujene dneve wihte) v smislu člena 1155 za iste dneve plača vsaj najmanj dnevno ^ezdo. Družba na to ni hotela pri-s‘ati, pač pa je obljubila, da je pripravljena plačati, kar je več prazno-Vanja kot 3 dni, delavcem' z družino P° 20 Din dnevno, samcem pa 15 Din dnevno in da bo na podlagi inter-
Situacijsko poročilo stavke delavcev v podjetju
„Titan“ v Kamniku.
, Sreda, 20. junij: Podjetje skuša stav-“]°če profesioniste nadomestiti s špecerij-
©L.*	.	piuiCMUiuaiG uauuuii»onii d
"“ni komiji. Delo je nastopil tudi Smol-, Kar Janez, bivši orožnik, po poklicu sed-
lar
kov
.ter ima tudi izvrstno kvalifikacijo za snh maria i'1 i® uPati> da bo sčasoma spo-ftiJDen za »Tausendkiinstlerja«. Stavkajočim ZaK onistorn pa nudijo taki P°iavi mnogo °ave, kar jim nadomešča izdatke za kino. s	cetrtek, 21. junij: Nekateri absolventi
v Po končani šolski dobi prišli, da polože y kvarni »Titan« štrajkbreherske izpite.
iutr° in zvečer jih spremlja mojster. iš£ ,^e *e pretl tovarno nabilo plakat, kjer kito ,?tanovania in hrano za kitajske kulije, je‘	so se telegrafično prijavili. Plakat
jem-,stanovani ni' košte pa štrajkbreher-Jem Qikdo ne da.
Petek, 22. junij: Pri vsakem vlaku stoji Mejačev Gustl, ki dopotujoče štrajkbreherje »mit Vorsicht« sortira. Stavkovne straže mu jih pa prefrigano polove. (Es werden alle paketiert und als Muster ohne Wert zurtick expediert.)< Špedicija funkcijonira sijajno.
Sobota, 23. junij: Dopoldne izplačevanje podpor. Uprava podjetja se brani izstavljati bolniške liste. Gospod inženir zahteva od vsakega delavsko knjižico, s čimer hoče doseči, da bi zdravnika potrebni otroci ne dobili pravočasno zdravniške pomoči. Uspelo je pregovoriti stroj, oblikovalca Pirca, W im,a. ženo na porodu in je potreboval bolniški list, ki se mu ga je odklonilo, dokler ne prinese delavske knjižice. Ko se je uklonil v strahu za svojo ženo in odšel po
delavsko knjižico na občino, je bil v isti protizakonit znak nad obratno štampiljko (pol 8. uri zjutraj0, s katerim znakom so vsi stavkajoči označeni. (O tem bomo še govorili.) Ljubljanski pekovski pomočniki so poslali stavkajočim 60 kg sveže pečenega kruha.
Nedelja, 24. junij:	Sklicani strokovni
shod ponovno prepovedan. Zvečer se raznese po Kamniku vest, da mislijo stavkajoči drugi dan šiloma napasti podjetje. — Peter Rupar in Obermeister Weber se opolnoči na cesti prepirata v pijanem stanju, koga od stavkajočih bosta sprejela nazaj v službo. Zmagal je Rupar; vse kar je g. Weber predlagal, je novi Obermeister Rupar odklonil, in tako se zna zgoditi, da bo jež lisico spodrinil. Videti je bilo, da se fant od fare ni zastonj na balin ostrigel; če do-sedaj ni šlo vse po sreči, je bilo krivo to, da ni mož lufta dobil.
Pondeljek, 25. junij: Pomnožene orožniške patrulje so zasedle tovarno. Zaspani stavkajoči profesionisti pa opazujejo to početje ter se eden drugega vprašujejo, kaj je vzrok, da uprava podjetja vidi povsod stra-
hove. Mnenja so bili, da bi jim za even-tuelni naskok morali orožniki posoditi karabinke, ker s figo se ne ustvarjajo revolucije in se tudi šturmati ne more. — Pričakovani štrajkbreherji niso ne z dopoldanskim in ne s popoldanskim vlakom prišli.
—	Ob 8. uri zvečer je bilo na celi fronti mirno. Red in mir v hiši. Lintvern je potolažen. Zaklel se je, da bo odslej jedel samo grile. Tovarna ima še vse dimnike nepoškodovane.
(Nadaljevanje sledi.)
•
Visoko glavo nosi prazen klas. Dnevno imamo priliko videti štrajkbreherje, ki s povešenimi glavami ko madžarski bifelni hodijo na delo. Med njimi jih je pa tudi nekaj, ki so dvignili glave, hodijo pokonci, kakor da bi za kosilo same remeljne požirali. Ni čuda, saj so dve leti študirali. Njihove glave niso kozolci za mrvo sušit. Oni se razumejo na cajhnungo in vedo, kako se mora v vinkel slepe pse na kozle polagat. — Ko se pa na večer fantovsko solnce pokaže, po vasi se razlega glas: Da ni špas, ako visoko glavo nosi prazen klas.
Razstava meščanskih šol Slovenije ob priliki držav, kongresa meščanskošolskih učiteljev v
Mariboru.
Meščanska šola je šola dela. Ona je edina, ki dostojno odstopa čas manuelnemu delu. Nobena šola ne zastopa delo v toliki meri, kakor ravno meščanska. Zato lahko smelo trdimo, meščanska šola je naša šola, šola delavcev, šola obrtnikov.
V	dneh od 4.—7. julija se vrši v Mariboru kongres vseh meščanskošolskih učiteljev iz cele države. Ob tej priliki prirede meščanske šole Slovenije svojo pestro razstavo. Videli bomo, v koliki meri je poseglo praktično življenje v bistvo te šole. Videli bomo, da li je ta zapostavljena šola vredna tolikega briskiranja in zapostavljenosti. Videli bomo, da li je ta šola res naša, da li daje zaokroženo izobrazbo in znanje naši delavski deci in deci srednjih stanov.
Ob istem času prirede same meščanske šole Maribora svoj koncert, sestoječ iz glasbenih in pevskih točk. Da li so naši otroci tudi tukaj doma? Težka naloga, na katero smo zelo radovedni glede rezultata.
Dasi so meščanske šole zelo praktične, vendar so v naši državi zapostavljene. Dasi ne ustvarjajo društvenih parazitov, kakor tudi ne umnih proleterjev, vendar odgovarjajo zahtevam življenja v večji meri kakor vsaka druga šola. Meščanske šole vsmerijo svoj naraščaj s svojim praktičnim delom in praktičnimi cilji naravnost v življenje; na dostojno
delo, ki je potrebno in koristno brez izjeme vsem; na delo, ki se ne da z nobenim drugim delom1 zamenjati ali nadomestiti.
Ob tej priliki se moramo spomniti tudi mariborskih meščanskih šol. Dekliške meščanske šole imajo šolski svrhi primerne stavbe, dočim je deška meščanska šola prava reva v tem oziru. Če pomislimo, da ima Maribor tri dekliške, a samo eno deško meščansko šolo, potem vemo, da manjka našim dečkom v šoli prostora. Tak drenj in taka tesnoba ne morata biti higijenični, a še manj pedagoški z ozirom na število otrok v razredu. Z ozirom na delo in trud, ki ga učiteljstvo posveča tej šoli, je vredno i>ristopiti sanaciji te rane. Maribor krvavo rabi še eno deško meščansko šolo. Dajte ji strehe!
Razstava, koncert in rajalni nastopi nas bodo dovolj prepričali, da to šolstvo zasluži vsestransko podporo. Vsaj tako mislim1. Razstava bo nameščena v prostorih dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Po-sečalo se jo bo lahko v dneh od 4. do 6. julija. Koncert in rajalni na-stoi>i se bodo predvajali v dvorani Union.
Radoznali smo na te uspehe. Pričakujemo z dobro vero dneve kongresa. V to bodite, učitelji, pozdravljeni!
Maribor.
Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje učencev v petek in v soboto, dne 29. in 30. junija t. L, vselej od 8. do 12. ure. Radi določitve razredov se morajo razen novincev vpisati tudi vsi dosedanji učenci, ki hočejo še nadalje pose-čati ta zavod. Kakor doslej se lahko vpišejo tudi sinovi onih roditeljev, ki ne stanujejo v mestu ali ki nimajo tu stalnega posla. laki zunanji učenci pa se morajo pri glavnem
vpisovanju dne 30. in 31. avgusta izkazati, da so ali plačali šolnino 200 Din, ali pa da so bili oproščeni. Potrebno pobotnico oziroma oprostilno listino si lahko i>reskrbe v počitnicah.	Ravnatelj.
Celje.
Tako ne bo šlo gospodje! Celjski nemški kapitalisti so že od preobrata sem na delu, da popolnoma zasužnijo vse, kar je od njih kapitala odvisno. Tem mogotcem ne zadostuje, da imajo pod peto mase delavcev, ki so za-
II. Okrožni zlet DTE	„SvoM“, Studenci, i	ie 14. in 15. juli	ja v studencih.
Na plan za „Svobodo“!	Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.		Odbor.
			
posleni v tovarnah in podjetjih. V njihovi pohlepnosti po ‘absolutni moči gredo dalje in skušajo pod raznimi pretvezami spraviti pod njih vpliv tudi v duševno-moralnem oziru vse kar leze in gre. Že nekaj časa sem se je po mestu in okolici šušljalo, da delajo Nemci agitacijo za nemške šole. Te dni smo ugotovili, da se ta propaganda res vrši in prišli tudi na sled, kdo in kako ustvarja »štimungo« za nemške šolie. Nemški kapitalistični mogotci, ki imajo, kakor je splošno znano, jako dobre zveze z Beogradom, si ne upajo nastopiti za nemške šole javno, kakor delamo to mi soci-jalisti, marveč se pri tem poslu poslužujejo njihovih priganjačev, katere so znali z denarjem! in boljšimi delovnimi pogoji — na škodo ostalega delavstva — pretvoriti v ponižne hlapce, ki jim služijo kot orodje v dosego njihovih ciljev. Naše stališče glede šol je znano in ni treba, da ga na dolgo razlagamo. Kot sooijallisti priznavamo vsakemu pravico, da se uči in vzgaja v lastnem materinskem jeziku. A ravno tako smo odločno proti temu, da se pod pritiskom kapitalistične moči in fabriškega terorja vpliva na delavce in kmete, ki iz strahu pred izgubo koščka že itak grenkega kruha podpisujejo pod raznimi pretvezami podtaknjene jim o-krožnice in izjave. In še posebej smo proti takemu načinu agitacije radi tega, ker zna to privesti do obojestranskih šovinistično-nacijonalistič. ekscesov, proti katerim bomo kot soci-jalisti vedno nastopali, pa naj prihajajo od koderkoli. Na te pojave opozarjamo celjsko delavstvo, posebno pa naše pristaše in jih pozivamo, da javijo našim organizacijam vsakega, ki hodi okoli delavstva z raznimi o-krožnicami. Posebno naj naši sodrugi pazijo na one, ki pri njih nečednem poslu namigujejo na tovarniški teror, da bomo tem petelinom pravočasno stopili na pnste ter preprečili nadal-nje teroriziranje delavstva in kmetov pod pretvezo potrebe šol,, športnih društev, pevskih zborov itd. Delavci naj bodo tudi pri tem na jasnem. Vse to delo celjskih nemških kapita-
listov in njih eksponentov ni nič dru-zega, kot namen odtegniti delavstvo od prave poti razrednega mednarodnega boja na pot šovinistično-kapita-lističnega hlapčevstva!
Fala.
Delavec Feliks Breznik, zaposlen v obratu Elektrarne Fala, se je na minulo soboto kot običajno podal po dokončanem delu v Delavsko konzumno društvo, da si nakupi hrane za idoči teden. Slučaj pa je nanesel, da so ga spotoma pritegnili delavci, ki so bili ta dan odpuščeni in obhajali odhod-nico, v svojo sredo in povabili na čašo mošta. Kakor izpove gostilničar, mu je vsega skupaj prodal dva vrčka mošta in da so mu poslavljajoči se sodrugi 'ponudili čašo vina. Krog pol osme ure so se delavci poslovili, on pa je odšel v konzumno društvo ter nakupil dobrih petnajst kg živeža in se ob osmi uri, z vrečo na rami, podal proti domu.
Koča, v kateri prebiva njegova družina, je oddaljena dobro uro hoda od Elektrarne Fala, v takozvani »Sturmovi grapi«. Izletnikom k sv, Duhu je ta grapa dobro znana, in vsakdo ve, da je pot v zelo slabem stanju. Debelo kamenje, da ne rečem skalovje, jo pokriva do vrhunca in jo večkrat križa mali potok.
Dobrih 10 minut od glavne ceste, v imenovani grapi, med drevjem, stoji njegov dom. Le nekoliko korakov od doma, pod Jurkovo žago, mu je usoda zastavila pot. Tu se je smrtnonevarno ponesrečil, a način dosedaj še ni do dobra dognan. Najbrže imu je spodrsnila in se je pri padcu takoj onesvestil ter nato še zadušil v vodi, kajti ležal z glavo v potoku. Drugo jutro, v nedeljo, so ga našli k maši idoči ljudje ter takoj obvestili orožniško postajo.
Sestra in žena sta se še isti dan podali v Selnico k župniku, da prijavita slučaj zaradi pogreba. Župnik, ki je že bil obveščen, ju je takoj zavrnil z besedami, da se on na noben način ne udeleži pogreba in da sploh ne dovoli cerkvenega pogreba, ker je bil pokojni velik grešnik in ker je živel že 15 let v divjem zakonu.
Tudi nadaljne intervencije sodrugov in zaupnikov niso nič zalegle. Gospod je vztrajal pri svojem. Delavci so nato takoj odločili, da se korporativno udeleže pogreba in četudi so vsi »kristjani«, niso mogli najti dovolj hudih besed obsodbe.
Med sprevodom se je zopet interveniralo in to na ljubo članom družine, da naj blagoslovi vsaj krsto. Povedalo se je župniku, da se nikakor ne strinja njegova naloga z njegovo trdovratnostjo, še manje ipa s krščansko ljubeznijo, po kateri naj pri mrtvem človeku prenehajo vse strasti. Povedali so mu, da celotni dogodek vzbuja o-gorčenje in čeprav ga morda vežejo cerkvene zapovedi, kljub temu lahko sprevidi, da ta dogodek cerkvi ne more delati časti in
Ali ste 2e krilil
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽA&KA	CESTA	STEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici Štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. IS
Moderno In hlgf|entkO urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem ln delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
	r	R	A’	1	A-1	M	OI	IC	A
									
samo kaže nezaupanje do vere. Po dolgem prerekanju in opombah z njegove strani je ponovil, da je bil pokojni velik grešnik in trdovraten brez primere, da ga je leta in leta opominjal, naj se cerkveno poroči in da mu opravi vse obrede zastonj, da ga ni hotel niti poslušati, da je sploh tista »Sturmova grapa« vsa polna grešnikov, da se sploh nikdo več ne zmeni za cerkveno poroko; vse živi v divjem zakonu. Njega, župnika, da sploh ne briga nič, kaj bodo govorili ljudje. S tem hoče samo pokazati oblast, ki jo ima cerkev nad vernikom.
Med tem pogovorom so pa prinesli krsto na cerkveni prag. Ustrašil se je menda vrst delavstva in zastave. Privolil je v to, da bo blagoslovil krsto, toda pod pogojem, da ne bo na grobu nobenih govorov in da je obvestil orožniško postajo, da je pokopališče cerkveno in da ne gre, da si se na tam posvečenem kraju izzivalo . . .
Z ozirom na napeto situacijo se govori nato niso vršili, da se duhovi še bolj ne vzemirijo in da se zadosti želji sorodnikov.
Cerkveniku pa je bilo menda naročeno, da mora zakleniti cerkvena vrata, kajti ko so položili krsto pred prag, se je slišalo, kako je nekdo zaklenil vrata. Poznejše informacije so pokazale, da se je res prosilo za orožniško asistenco. Orožništvo se je pa gotovo zavedalo, da tukajšnji delavci niso nobeni razbojniki, da so govori dovoljeni, samo da se ne vnaša politika in ne žali čut religije. Od raznih strani pa je bilo slišati, da se danes vidi, kako delavstvo triumfira v solidarnosti. Padale so pa med pogovori žensk besede, da se vidi, kaj je vera in cerkev in da če bi bil kak bogataš, bi duhovščina kar plesala krog rakve. V splošnem si je pa tukajšnji župnik gotovo pridobil na simpatijah.
Časi inkvizicije in gospodstva hierarhije so menda za nami dn ves trud je zaman, ker ljudstvo spregleduje. Zato tudi parola: vera v nevarnosti. Vsakdo pa ve, da vera ni v nevarnosti, temveč moč vladanja cerkve. Saj cerkveni gosposki vera ni nič drugega, kakor sredstvo za dosego namena in le radi tega nima danes vera za njihove cilje nobene podlage več.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Vsi kupujejo oblak« pri
J.Trplnu. Rarlbor.Glavni trg 17
ker tam se dobi sukno ie Od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnb drugo blaeo do n a h.
Šport.
Slovenski SK »Svoboda« prot* avstrijskemu delavskemu šport, klu' bu Villacher Athletik-Sportklub. Ob
priliki proslave desetletnice »Svobode« v Beljaku se bosta srečala na zelenem polju v Beljaku (Villach) v Avstriji ljubljanski delavski športni klub SK »Svoboda« in beljaški športni klub Villacher Athletik-SK. So-družni delavski športni klub iz Avstrije je dober športni klub in znan delavskim športnim klubom širom Avstrije kot močan in zanesljiv klub. Zato bo ljubljanska »Svoboda« imela precej težko nalogo, ko se bo spoprijela z njim. Tekma se bo vršila ob pol 5. uri popoldne na nedeljo, dne 1. julija. Proslava SJC »Svobode« ie naslednja:	Fugina, Zore, Novak,
Boncl, Habicht, Batič, Gaberšek, Potrato, Koser, Korbar, Breznik. Upati je, da se bodo naši igralci pokazali kot dobre igralce, kar jim prav iskreno želimo. V Villach pa odidejo istočasno tudi predstavniki delavske športne podzveze »Svobode«, da se z avstrijskimi sodrugi porazgovore za nadaljne medsebojno delo za delavski šport.
Hit a tiM M
Del. pev. društ. »Enakost«, Studence«
priredi dne 1. julija veliko
poletno veselico
v vseh lokalih g. Klemenšak-a v Studencih (»Bela zastava«) z raznovrstnimi zabavami. Vstopnina prosta-Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejmejo. Za obilen obisk prosi
odbor-
ITumiim veliko mnoiino IVUIJIlVl rabljenih Kole*
JUSTIN GUSTINClt,
Maribor, Tattenbachova ulica 1*’
Delikatesna trgovina
FRANC KURINČIČ
Prijeten bufel za sedele gosta*
Maribor, Aleksandrova c. 31 *
RAZPIS
je najboljša za kuho in peko
Priznano najboljši činkvantinov zdrob, koruzno in pSeniCno moko dobavlja
mTRATA" valjčni mlin
ŠKOFJA LOKA9 KOLODVOR
gradbenih del novega Šolskega poslopja na Mediji-lzlake, obilna Aržiše pri Zagorju ob Savi.
Krajni šolski odbor v Izlakah razpisuje s tem pismeno of er talno oddajo
vseh gradbenih del in dobav gradbe novega šolskega poslopja na Izlakah na dan 10. julija 1928.
,, Popis potrebnih količin gradbenih izvršitev in materijala kakor tudi splošne stavbne pogoje se dobi za znesek 250 Din v gostilni gospoda fc>leiweis Franceta, Izlake 37, kjer so razpoloženi na vpogled tudi vsi gradbeni načrti poslopja od dne 29. t. m. naprej.
V navedenem popisu (stroškovnem proračunu) za gradbeno Iz* v j:ey Je vstaviti na označenih mestih obvezne enotne cene, ter na podlagi istih izračunati posamezne postavke ter vstaviti tudi končne vsote.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti
najkasneje do 10. julija 1928 ob 12. url opold. na naslov ,»Krajevni Šolski odbor v Izlakah"
in sicer priporočeno po pošti ali pa neposredno v roke predsednika šol' skega odbora na dan razpisa v določenem času. Ponudbe naj bodo ozna-cene na ovitku »Ponudba za gradnjo nove šole v Izlakah, ponudnik N. N** Na ponudbe došle označenega dne po 12. uri se n e bode oziralo.
Vsak ponudnik mora položiti navedenemu odboru najkasneje do 11. ure razpisanega dne kavcijo 3% ponujene vsote, bodisi v gotovin' hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno tudi v vrednostni* papirjih.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti P1**' stane na načrte ter splošne stavbene pogoje.
Krajni šolski odbor si pridrži pravico, izbrati enega izmed P°' nudnikov tudi, ako bi njegova ponudba ne bila najnižja. O izidu oddaJ se ponudniki pismeno obvestijo.
Za krajni šolski odbor:
Fr. Cencelj, s. t*
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj J osip OSlak v Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Marib°