Leto LXXI Štev. 24 a V Ljubljani, v soboto, 30. januarja I943-XXI f'oIn!i^npi!"an?^pMovinip05(nle Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-stvo 31.50 Lir - nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnical Novo mesto* SLOVENEC Abbonamenti: Me.e 18 Lire. Estero, me-se 31 50 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Liro. C. C. P.: Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-■erzioni. F 111 a 1 e t Novo mesto'. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. ^ S Uredništvo ln npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, a Izključna pooblaščenca *a bglaSevanje ilalijanslčega In Tujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 4, Lubiana. H Concess"onarla escTnsfva per Ta pnbbTlcitJ 31 provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. = Telefon 4001—4007. | ed estera: Unione Pnbblicittk Italiana S. A, Milano. Bollettino No 979 Nuove posizioni conquistate in Tunisia Valida resistenza alla pressione brl-tannica in Tripolitania - IG velivoli nemici distrutti II Quartier Generale delle Forzo Armate eo-munica: Nostro nnith nel settoro occidentalo della Tripolitania hanno validamente resistito alla con-tinua prossione britannira. In contrattacchi sono stati respinti reparti nemiri operanti rontro una nostra formazione da ricognizione. Stil fronte tu ni si no le lorze dolPAsse hanno ron<|iiistato nuove posizioni, mantencndolo salda-iiientp, non ostante violenti ritorni oflensivi del-1'avversario. La rarria italiana o germanirn abbatteva in rombatlimento selte velivoli cd altri tre nc distrug-gcva al suolo. Sfax (Tunisia) vrniva ieri bombardata in pili ondate da aerei nemiri; notevoli i danni; e in rorso l'accertamento del numero delle vittime. Aeroplani inglrsi sganriavano (jiialclio bomba dirompente e spezzoni inrendiari nei dintorni di Cof al u e mitragliavano nclla stessa zona un tre-110 viaggiatori. Altre azioni di mitrngllamento si sono avnte su linco ferroviario o su rotabili nelle provinrio di Palermo o Cosenza. Complessivaniente ven-gmio secnalali otto morti e nove feriti. IVincursionc avversaria su Scirli (Siracusa) rniisava diciotto morti e venticinque feriti nclla po-polazione c il crollo di alcune abitazioni. Vojno poročilo it. 979 U Tenisu so bile zavzete nove postojanke Pogumen odpor zoper angleški pritisk v Tripolisu - 10 sovražnih letal uničenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Naše odinico so na zahodnem odseku T r i -polisa pogumno vztrajale pred nadaljnjim angleškim pritiskom. V protinapadih so bili odbiti sovražni oddelki, ki so nastopili proti neki naši ogledniški skupini. Na t n n i š k e m bojišču so osne sile zavzelo nove postojanke in jih trdno obdržalo brez ozira na močno nasprotnikovo ofenzivne povratke. Italijanski in nemški lovci so v boju sestrelili seflem letal, ostala tri pa so uničili na zei:i Sovražni bombniki so včeraj v več valovih homhardirali Sfax (Tunis). škoda jo znatna. Ugotavlja se število žrtev. Angleška letala so spustila nekaj razdiralnih bomb in zažigalnih drobcev na okolico C e f a 1 u -j a tor na istem področju obstreljevala neki potniški vlak. Drugo obstreljevanje jo bilo izvedeno na železniško progo ter na vlake v pokrajinah Palermo in C o s o n z a. Skupuo jo bilo osem mrtvili in devet ranjenih. Sovražni napad na Scirli (Siracusa) je povzročil 18 mrtvih in 25 ranjenih med prebivalstvom ter razdejanje nekaterih hiš. OdEcčna obramba na vzhodu Branilci Stalingrada se junaško branijo in srednjim Donom - ■ Nemški protinapade med Kubanom in Manjičem ter med Doncem Sovjetski napadi pri Voronežu krvavo zavrnjeni Hitlerjev glavni stan, 29. janbarja. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: V trdi in odločni obrambi so zavrnile armade vzhodnega bojišča vse množične sovjetske napade, bojujoč se po načrtih izvedle vse določene premike. V Stalingradu so branilci zavrnili besne sovražnikove napade na južni odsek kljub najhujšemu pomanjkanju in velikokratui premoči sovražnika. Množični sovražni poskusi za prodor v zapad-nem K a v k az u so se zrušili pred nemškimi in rumunskimi postojankami. Na področju Kubana In v stepi južno od M a n j i č a so bili ustavljeni sovražni oklepni napadi. V protinapadu so nemške oklepne cdinice razkropile divizijo sovjetskega gardnega konjeni-štva in neko pehotno edinico. Na novo pripeljane rezerve so vrgle Sovjete med Doncem in na področju srednjega D o -n a proti vzhodu. Močni sovražnikovi napadi proti zapndne-mn boku bojnega področja pri Voronežu so bili odločno in krvavo zavrnjeni. Severopadno od Vorone/.a trajajo hudi in menjajoči se hoji dalje. Južno od La (loškega jezera je sovražnik napadal samo na odseku one divizije in je bil po hudih borbah zavrnjen z velikimi izgubami. V Afriki so bile sovražnikove sile, ki so skušale napasti naše postojanke v zapadni T r i-p o I i t a n i j i, zavrnjene. V Tunisu samo bojno delovanje krajevnega pomena. Hitra nemška bojna letala so na- EMilizasija vseh nemških sil za državno obrambo 4HHBBH Berlin, 29 jan. AS. Nemški generalni komisar za delo Sauckel je uveljavil posebne pravice, ki mu jih jo d*l Hitler, ter izdal določila za mobilizacijo vseh moških in žensk, ki so sposobni z delom pomagati pri obrambi nemške države. Po teh določilih se morajo vsi moški od 10. do G5. leta in vse ženske od 14 do 45. leta, ki prebivajo na ozemlju nemške države, zglasiti za vpis pri pristojnem delovnem uradu takoj, ko bo urad povabil k temu vse prebivalstvo, ali pa začel klicati posameznike. Te obveznosti so oproščeni moški in ženske, ki so na dan 1. januarja 1943 že delali vsaj 48 ur na teden, dalje tisti delavci, ki na lasten račun opravljajo določeno delo in so ob istem času zajKielovali več kakor 5 delavcev, tisti, ki so bili zaposleni pri poljskih delih, uslužbenci javne uprave, učenci in učenke srednjih in višjih javnih ali zasebnih šol, duhovni in tujci. Dalje se ni treba za obrambno delo priglasiti ženskam, ki morajo skrl>eti za otroka, starega manj kakor 6 let ali pa, ki imajo vsaj dva otroka, mlajša kakor 14 let. Po preskušnji j>oscbnih sposobnosti in zdravja posameznih vpisancev bodo odločili, na katero področje državno obrambe jih l>odo jioslali, da bi čimbolj koristili. Pri ženskah bodo s temi pregledi ugotovili, kako opravljajo svoje jx>sle kot matere in gospodinjo. Pri določanju področja, na katero bodo različne vpisane osebe lahko poklicali v služboza pomoč pri državni obrambi, bodo seveda ujjošle-vali večje ali manjše rodbinske obveznosti. Tako bo n. pr. ženska s 6 letnim otrokom poklicana na delo samo, ko bodo na mestih že vse ženske, ki nimajo otrok. Pri dodeljevanju posameznih obveznikov različnim panogam bodo upoštevali tudi želje posameznikov, v kolikor bo mogoče Berlin, 29. januarja. AS. Današnji listi v velikem obsegu objavljajo odredbe glavnega nemškega komisarja za delo Sauckela v zvezi z mobilizacijo moških in žensk, ki doslej še niso bili včlenjeni v delo za vojno ali koristno za vojno gospodarstvo ter na kratko komentirajo nove ukrepe, katerih izvedbo je Hitler neposredno poveril Sauckelu. Vsa Nemčija je pritegnjena v delo za zmago, poroča »Borsen Zeitung«, ki pravi, da je nova zaposlitev narodnih sil za obrambo Nemčije v tem izrednem trenutku njene zgodovine izraz železne volje vsega nemškega naroda za končno zmago. Mobilizacija dela, komentira »Deutsche Allgenieine Zeitung« ima politični in gospodarski pomen. Je najboljši odgovor, ki ga je moči dati na splošni napad boljševizma. Cilj novih ukrepov je zagotovitev velikih količin in potreb vojnega gradiva za bojišče, pa tudi zagotovitev neobhodno potrebnih izdelkov za javno življenje v notranjosti države. »Volkischer Beohachler«, ki predvsem poudarja obliko, v kateri bo Nemčija dosegla svoje vojne cilje s totalno in brezpojojiu> upornim svojih delovnih rezerv, pravi, da so dodatna zakonska ...j,,,,,i ,,,„„,,„„ določila o obveznem delu omilila njegovo strogost. 1 letalski bateriji. padala oklepna sovražna izvidniška vozila 111 železniške cilje. Nemška in italijanska lovska in protiletalska obramba jc uničilu devet sovražnih letal. Sovjetske vojne metode Berlin, 29. jan. AS: Nemški vojni dopisnik popisuje boljševiške vojne metode, s katerimi hočejo za vsako ceno doseči svoje cilje. Lahko >1110 ugotovili — piše ču* n i kar — da so rdeči pri svojih zadnjih napadih uporabljali nekaj napadalnih oddelkov, oblečenih v nemške uniforme, da bi tako premotili nemške straže ter nemške opazovalce. Boljševiki nadalje nele, da uporabljajo 1110/110rje vseli velikosti proli enemu samemu nemškemu vojaku, marveč tudi topništvo in razsijiavajo s strelivom, kakor še nikdar doslej. Ic/ke sovjetske izgube pri njihovih ofenzivah v zadnjih mesecih, so prisililo boljšcviško poveljstvo, da je začelo od vsepovsod spravljati na bojišče rezerve. Nič redkega in čudnega ni, če vidiš na bojišču "50 let stare moške in 17 let stare mladeniče, ki so jih doslej uporabljali 'le pri j>omo/nih delih v zaledju. Med temi vojaki »-e nahajajo tudi ranjenci. ki so komaj f»r-i^ 1 i iz bolnišnic in so tako rekoč v začetku okrevanja. Protiletalsko topništvo, postavljeno zahodno od Stalingrada, so vodile ženske v starosti od 22 do 51 let. V zvezi z delovanjem nemškega letalstva nad bojiščem pri Voronežu pa se je i/vedelo, da so nemška 'letala brc/. jtreManka obstreljevala sovjetske kolone na pohodu ter zbirališča sovražnih čet. Na enem samcfh mestu je bilo na tem odseku uničenih 50 avtomobilov s četami in vojnim gradivom, cn tovorni vlak ter d\u proti- Belo Kr, Mademije Italije Seji Akademije je prisostvoval tudi predsednik ljubljanske Akademije Rim, 28. jan. AS: Te dni je imela Kr. Akademija Italije svoje običajno zljorovanje za mesec januar. Vsi štirje razredi Akademije eo pričeli proučevati predloge za akademske nagrade in so obravnavali važna vprašanja umetniškega iu kulturnega značaja. V razredu moralnih in zgodovinskih ved jc podpredsednik De Stcfano proslavil spomin Pietra Fedela, ki je nedavno umrl. Predložena so bila razna poročila, med njimi zelo zanimiva, kaikor na pr. Odposlanstvo fašistične stranke za proslave v Nemčiji Rim, 29. januarja, s. Včeraj jc odpotovalo v Nemčijo odposlanstvo fašistične stranke, ki se bo udeležilo proslav ob desetletnici Hitlerjevega prevzema oblasti v Nemčiji. Od|>oslanstvo vodi namestnik tajnika fašistične stranke Tarobini in v njem sta člana nnrodnega vodstva fašistične stranke Ajello in Perretti di Castelferretto, dalje še nadzornik Mittica, podnačelnik vrhovnega poveljstva GIL-a Zaccherini, zvezni tajnik ter poveljnik Echa.niz in Nntali; poleg teli so še zvezni tajniki Tabella, Morino, Gottoli, Scoti, Bertinelli, Spangaro, narodni zaupnik državnih ustanov Garatti, predsednik fašistične zveze kreditnih in zavarovalnih zavodov DTlavid, nadzornik GUF-a Pezzato in načelnik zunanjih služb fašistične stranke Leonini. Ob odhodu so odposlanstvo prišli pozdravit tajnik fašistične stranke ter zastopniki nemškega poslaništva v Rimu. , . Berlin, 29. januarja. AS. Odposlanstvo fašistične stranke, ki se bo udeležilo proslave desetletnice narodnega socializma, je prispelo v Berlin, kjer ga je na kolodvoru pozdravil italijanski veleposlanik ter mnogoteri člani italijanske kolonije. Med nemškimi osebnostmi sta bila predstavnik Hitlerjeve pisarne državni vodja Bohrmann ter »ovelinik SS Himmler. poročilo Pantalea Cara.bellesa o predmetnosti filozofije in Giusscpea Luglia o izkopaninah v Pomeu. V razredu fizikalnih, matematičnih in naravoslovnih ved je Gustavo Brunellli poročal o napredku pomorskih ved. Te dni se je sestal tudi narodni svet Akademije, ki je odobril nove delovne načrte. Med številnimi udcleženci je bil navzoč tudi predsednik Akademije v Ljubljani prof. M. Vidmar, ki ga jc predsednik Federzoni prisrčno pozdravil. Profesor Vidmar se je zahvalil za dobrodošlico in očrtal zgodovinske vezi mod Italijo in Slovenijo ter izrazil globoko hvaležnost Italiji, ki je ohranila Sloveniji jezik in narodne tradicijo. Nato je akademik IJss^ni poročal o delu narodnega sveta ter je predložil nove publikacije. Sledila je razprava, katere so se udeležili Alberto de Štefani, senatorji Guddo Maz-zoni, Giovanni Gentile, Tsurnon, narodna svetnika Di Marzio in Tallarico ter drugi. Tojo je potrdil popolno solidarnost trojne zveze Tokio, 20. jan. AS. Včeraj se je začelo zasedanje japonske zbornice. Ob tej priliki je imel predsednik vlade general Tojo govor, v katerem je poleg drugega poudaril, da so najx>ri Italije in Nemčije utrdili nepremagljivo postojanko, ki sta 6i jih bili osvojili. Rekel je, da položaj v Severni Afriki nima nobenega vpliva na celoten potek vojne v Evropi in v Vzhodni Aziji. Pristavil je, da se Japonska, Italija in Nemčija trudijo, da bi s jjospešenimi napori dosegle cilje medsebojnega sodelovanja in s tem dosegle tudi skujmo zmago. Zatrdil je. da bo Birma let06 dobila 6vojo neodvisnost, poudaril pa tudi nagli povratek te države v dobi miru in reda. Tudi Filipini bodo neodvisni, ako bodo hoteli sodelovati pri pospeševanju napredka vse velike Vzhodne Azije. To 6matra Tajo za trdno. Predsednik vlade ie izrazlf simpatije za Indijo in za njene vodnike, ki 6e potegujejo za poj»olno osamosvojitev od Velike Britanije. Kolikor pa 6e tiče Cangkajškove Kitajske in Avstralije, je Tojo poudaril brezplodnost njunega odjiora in zalo bo Japonska nadaljevala 6 svojimi udarci, dokler 6e ti dve državi ne bosta znebili vseh utvar. Tojo je prešel potem na obravnavo razmerja do kitajske narodne vlade in na vojno napoved te vlade Veliki Britaniji in Združenim državam. Razlagal je jx>!em tesno sodelovanje med Siamom in Japonsko in zatrdil, da je to mnogo pri[x>moglo k utrditvi japonskega slralegičnega položaja, ki se po drugi 6trani 6talno ojačuje. Predsednik vlade je potem dejal: »Da bi zmagali v tej vojni, je treba spravili na noge V6e sile na domačem bojišču, potem pa vselej in do skrajnosti zadostili potrebam naših oboroženih sil. Vso skrb je treba osredotočiti na edini cilj, ki 6e mu pravi večanje udarne sile države.« I Vlada se silovito ti udi, aa bi jiovečala vojno izdelavo, pesebno kar 6e tiče ladij. Da bi 6e za-jamčila učinkovita, uspešna mobilizacija vseh sil in zalog v državi, je fiotrebno, da 6e odpravijo ne« katera določila in zakoni, ki ne ustrezajo več današnjim razmeram, razen. tega pa bo treba dati predsedniku večja pooblastila. Govornik je ponovno poudaril, da ii nobenega dvoma glede zmagovitega uida sedanje vojne. Da bi pa dosegli ta cilj, se bo treba seveda sprijazniti z novimi omejitvami in žrlvami. Japonsko ljucstvo se mora sprijazniti z načinom preprostega življenja in 6e vživeti v sedanje vojne razmer, obenem pa 6e voljno jx>dvreči vsem omejitvam, ki jih sedanja vojna nalaga. Govor so navzoči navdušeno odobravali. Nato je govoril zunanji minister Tani. Podal je pregled dogodkov lanskega leta in poudaril vslop Japonske v vojno, kar je dalo drugim narodom Vzhodne Azije priliko, da so se j>o dolgem času otresli britanskega in ameriškega jarma. ► 11 65 milijonov za zimsko pomoč Berlin, 29. jan. 10. janua.rja, na peto nc. dieljo, določeno za nabiranje prispevkov za zimsko jjomoč, je bilo med nemškim ljudstvom zbran it 64,904.606 mark. Na isti dan lanskega leta je bilo zbranih 34,766.889 mark. Letošnji prispevki so se torej jx>množiIi v primeri z lanskim letom za 10,177.716 mark ali za 29.16%. Barantanje za Norveško in nordijske države Oslo, 29. jan. AS. Norveški tisk objavlja na prvih straneh poročila, ki so jih objavili danski listi o novih sovjetskih ozemeljskih zahtevah, katere so stavili Rusi zadnje tedne na pogajanjih z Arrgleži ter Amerikanci. Med drugim zahlevajo Sovjeti zase tudi severno Norveško z Narvikom ter Laponsko 7, Petsamom. Poudarjajo, da je sovjetski poslanik v Stockholnui na vprašanje zastopnikov tiska o tej zahtevi odbil vsak odgovor, ter ni hotel novice niti potrditi, niti zanikati. Norveški listi v svojih komentarjih omenjajo ruska imperialistična stremljenja proti morjem, kjer ni ledu. Norveški listi omenjajo tudi žalostno izkušnjo Finske ter Baltskih držav jx>d sovjetskim jar- Turčija pazno spremlja dogodke v Siriji in Libanonu Berlin, 29. jan. »Nachtausgabc« piše v zvezi s sestankom v Casablanci, da so sile trojne zveze sjxisobne ne le za močno obrambo jiroti anglosaškim vojaškim načrtom, marveč imajo tudi popolno svobodo za ofenzivo. Neusmiljena srditost bojev na vzhodnem bojišču te realnosti ne spreminja. Ne da bi namigavali na bodoče sovražne načrte, berlinski opazovalci poročajo o zanimivi jMizornosti, s katero so spremljali v turški prestolnici ses-tanek v Casablanci. Kakor piše »Nazional Zeitung«, je v političnih ankarsikih krogih bila j>osvečena posebna pozornost navzočnosti vrhovnih poveljnikov jjomorskih, letalskih in kopenskih sil Anglijo ter Amerike ter številnih veščakov in tehnikov. Iz tega se da sklepati, da so na sestanku bili sprejeti novi načrti za razvoj vojne v Sredozemlju in da so v zvezi s tem govorili tudi o Turčiji ter o Bližnjem vzhodu. Kakor piše »Nazional Zeitung« so turškim krogom še v sj>ominii zadnje izjave ameriških političnih krogov, češ da bo po rešitvi vprašanja Francoske Severne Afrike prišlo takoj na vrsto turško vprašanje. Tako v Turčiji tudi narašča zanimanje za dogodke v Siriji in Libanonu, kjer so Angleži in Amerikanci na delu z vedno večjimi vojaškimi pripravami in z zbiranjem velikih količin vojnšKa ter gradiva. Po sj>oroeilii bevrut-skega radia naj se prebivalstvo Vzhoda pri]>ra-vi na izredne ukrepe. Kakšni bodo ti ukrepi, se že ne ve. Od dcgaullovske strani sc jc izve- mom. Norveški tisk objavlja tudi senzacionalne izjave Stafforda Crippsa in besedilo tajne angle-ško-ruske pogodbo. Listi pišejo, da ti novi glasovi potrjujejo strašno grožnjo, ki preti Norveški ter vsem nordijskim državam, kakor tudi strašne posledice, ki bi se rodile, ako bi hotela nesreča, da bi bilo premagane evropske armade, katere so borijo proti rdečim hordam. Obvezno delo za ženske v Angliji Bern, 29. jan. Iz Londona se je izvedelo, da je angleški delovni minister Bevin naznanil včeraj v s[>odnji zbornici nove ukrepe za jKjjjolnejšo izrabo vseh razpoložljivih moških in ženskih delovnih sil. Ti ukrepi, ki bodo kmalu uveljavljeni, bodo predvidevali vsakdanje nekaj ur trajajoče obvezno delo za večino poročenih žensk, ki še niso matere. Iz Londona tudi poročajo, da je zunanji minster Eden sporočil v spodnji zbornici, da ne moro točno povedati, kdaj bo debata o sestanku Churchill-Roosevelt v Casablanci. Razprava no bo mogla bili prej, dokler ne bo mogel Churchill podati v zbornici svojega poročila. Osvoboditev mednarodne rdeče brigade odgodena Tanger, 29. jan. Poročajo, da bo verjetno od-godono vprašanje osvoboditve članov zloglasno mednarodne brigade, ki so bili po zmagi generala Franra internirani v Severni Afriki. delo — nadaljujejo »Nazional Zeitung« — da bo v kratkem v Libanonu zaukazana obvezna vojaška služba za vse tamkajšnje Francoze, ki IkkIo uvrščeni v tako zvano francosko armado, ki jo mislijo Amerikanci oborožiti ter finančno vzdrževati ter sev«la imeti vrhovno poveljstvo nad njo. Po poročilih iz Damaska pa anglo-amerikanci spletkarijo, naj bi Sirija in Libanon napovedala vojno Osi. Iz vsega tega jc razumljivo. da je vlada v Ankari zadnje čase s stopnjevano odločnostjo poudarjala voljo Turčije po nevtralnosti. V zvezi z morebitnimi angleško-ameriškimi načrti, ki stremijo za razširitvijo svetovnega i[>opada. ankarska vlada na vse načine in jio|x>lnonia jasno izraža, kakšno bo bodoče zadržanje Turčije, a fimuTMii-Tg^ "intifirT mu- - •-- t. Novi nemški generalni konzul obiskal Vis. komisarja Ljubljana, 29. januarja. V vladni palači je Visoki komisar 6preiel novega nemškega konzula v Ljubljani, dr. Rudolfa Miillerja, ki je prišel v spremstvu vodje pisarne Liesejnbergom. Z njim se je zadržal v prisrčnem razgovoru. Eksc. Grazioli je potem vrnil obisk na sedežu nemškega konzulata. Dr. Miiller prihaja v Ljubljano kot diplomatski predstavnik sijajne kariere. Doslej jt bil že na več mestih visokega zaupanja, pri čemer je pokazal vse svoje visoke darove razumnika in političnega uradnika. Dolgo časa je bil pri poslaništvih v Bernu, Bruslju, Bogoti, Bukarešti in Oldenburgu, nato je bil poklican v zunanje ministrstvo, dokler mu l. 1920 ni bilo poverjeno vodstvo konzulata v Posadas v Argentini. Tu je ostal do 1. 1933., nakar je odšel v Porlo Principe v Havani kot odpravnik poslov. Potem je postal konzul v Curitibi v Braziliji, kasneje zopet odšel v zunanje ministrstvo, odšel kot konzul v Bolzano, kjer ga je 1. 1940. doletelo imenovanje za predstavnika nemške vlade pri izvedbi preselitve Nemcev. V tem svojstvu je 06tal do imenovanja za visokega komisarja nemške vlade. V Bolzanu je bil imenovan za nemškega generalnega konzula v Ljubljani. Dr. Mtillerju izrekamo prisrčno dobrodošlico. Visoki komisar na seji odbora za protiletalsko zaščito V Vladni palača je Visoki komisar predsedoval v ponedeljek, sredo in četrtek nekaterim sejam za obravnavo vprašanj protiletalske zaščite na področiu Pokrajine. Prisotni so bili: viceprefekt dr. David, kve-stor dr. Ravelli, podžupan dr. Tranchida, inšpektor protiletalske zaščite polkovnik Tombo-lan in številni funkcionarji Visokega komisa-riata, občine, industrije in interesiranih pod-jetij. Pri obravnavi zanimivih vprašanj so zlasti bili na dnevnem redu: ustanovitev postaj za Visoki komisar pregledal proračun mestne občine 18. t. m. je Visoki komisar pregledal proračun ljubljanske občine, kateremu, kakor je bilo objavljeno, so bile dodane modifikacije, ki naj gredo v korist izboljšanja cen na mestnih trgih. Prispevki denarnih zavodov podporni akciji Vis. komisariata Predsednik Zveze kreditnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine je izročil Vis. komisarju Se nadaljnji znesek 19.050 lir kot prispevek v namene Pokrajinskega podpornega društva Visokega komisariata v Ljubljani in na deželi. V ta znesek so prispevali sledeči: Mestna hranilnica ljubljanska 15.000 lir, Adrijanska zavarovalna družba, podružnica v Ljubljani 2000 lir, črno-meljska občinska hranilnica 1000 lir, zveza dirigentov 1050 lir. S tem zneskom je dosegel skupni znesek 159.650, ki so bile po zaslugi totalitarne in prostovoljne pomoči društev in zavodov vložene v pomožni fond. Opozorilo prebivalstvu Oblastem je bilo naznanjeno, da se nekateri zlobneži in goljufi predstavljajo v trgovinah ali javnih lokalih, da so bili poslani od osebnosti oblasti in tako prevzemajo razno blago. Trgovci in meščani so vabljeni, da v lastnem interesu naznanijo vsako tako osebo takoj brez izgubljanja časa oblasti, ki jo bo aretirala in primerno kaznovala. prvo pomoč, podrobnosti za izselitev civilne bolnišnice, skupine za prvo pomoč, rezervne tehnične skupine, zasebna zaklonišča, iraoao-vanje in delokrog hišnih predstojnikov, navodila za zadržanje prebivalstva v primeru alarma. Vsi prisotni so razpravljali o tem dnevnem redu. Na koneu je Ekscelenca Visoki komisar dal točna navodila, da bi se čim prej uresničil načrt, ki je bil izdelan na sejah, za kar naj ekrbe zainteresirani organi, kar vse je posledica točne in plodonosne razprave. Bolniška pomoč delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odločl>o: Fašistična državna zveza vzajemnih bolniških blagajn industrijskih delavcev se pooblašča, da ustanovi v Ljubljani svojo poslovalnico, ki naj pobira prispevke, daje gmotne podpore in ima vob-če na skrbi vse, kar jo potrebno za izvrševanje sj>orazuma, sklenjenega dne 9. novembra 1942-XXI v Rimu med Fašistično zvezo industrijcev in Fašistično zvezo industrijskih delavcev glede bolniške pomoči delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine, ki delajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine pri narionalnih podjetjih. Ta odločba slopi v veljavo dne 1. februarja 1943-XXI. Pokrajinski namestitveni odbor. Namesto Ijingusa Josipa in Golmajerja Cirila sta imenovana za člana Pokrajinskega namestitvenega odbora gg. Rogina Karel in Majcen Franc, predsednik ofldelka poljedelskih, oz. bančno-zavarovalnih nameščencev Pokrajinske delavske zveze. Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana »Sadjar in vrtnar«, nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani, z, z o. j. Člani uprave: Vavpotič Joško, čeč Vilko, ČatuT Alojzij, Gu-ribaldi in Mihove Anton. Zimski mir v ljubljanskem Tivoliju Kdor hoče uživati zimsko idilo v Tivoliju sam in nemoten, ga mora obiskati zjutraj ali opoldne. Takrat no srečuje običajnih sprehajalcev. Drobiž, ki še ne hodi v šole, pripeljejo matere na zrak šele okrog pol ena jste ure, mladi športniki s sanmi ali drsalkami pa pridejo šele popoldne. Proti večeru pa se nabere tudi večje število sprehajalcev: odraslih, ki jim gre za dober zrak in zu hojo, pa mladih v dvoje, ki jim gre za dobro besedo od srca do srca. Pred tednom je razkazoval naš Tivoli še svojo razkošno zimsko obleko. Bela odeja, mehka kakor puh in lahka kakor pena se je držala drevja, sneg na travnikih pa je bil še nepohojen. Potem ko so zmrzle supe odnesle bele blazinice z drevja, in ko so sončni žarki polizali še zadnje ostanke, je nastopila doba ivja. Z brez so visele dolge, naježene nitke, podobne onim, s katerimi kineajo božične smreke. Poganki mladega drevja so štrleli v nebo kakor vitke, dolge sveče, brezo v ivju pa so bile podobne cvetočim češnjam. Tudi doba ivja je že za nami. Toplo sonce, ki je sijalo tri ali štiri dni, ga je vzelo. Ko sem bil včeraj ponovno v tem priljubljenem vrtu — bilo je okrog poldne — sem videl saimo še svinčenobelo, skorjastobelo odejo in golo drevje. Tivoli, poleti tako razkošen v cvetju in barvah, je spet spremenil svoje obličje. 1 i-sočeri Ljubljančani, ki so ga obiskovali vse od pomladi do pozne jeseni, so zdaj pozabili na svoj vrt in se umaknili v svoje tople sobe. Sedaj 6e zdi, da ima samo še nekaj sto zvestih prijateljev. Po glavnih poteh je sneg odmetan, otroško igrišče pa je še nedotaknjeno. Srečal sem ne- koliko mater, ki so se vračale s svojimi otroki ik obedu. Tudi dvojo sani som zagledal, ko sem hodil proti sankališču. Redkim dopoldanskim gostom se jc mudilo, zakaj v mestu je že od-zvonilo poldne. Sprehod, ]>o nekdaj tako razkošnem vrtu me je spominjal nn dobo zimskega spanja. Goli kostanji štrlijo v svinčeno ozračje, bele breze in hrasti z redkim listjem jim delajo družbo. Edino, česar se oko razveseli, so smreke: navadne zelene smreke in one plemenite s sreb^jozelcninvi iglicami. Na sankališču^e bilo videti, da je bilo tam morda šo včeraj popoldne zelo živahno. Stotere sledi v snegu so pričale, da je iinel klanec pod gozdom veliko hvaležnih obiskovalcev. Opold ne ni bilo tam niti onega. Nič čudnega; to je čas, ko se zbirajo otroci pri mizi, v ostalem pa ni več tako dober saninec, kot je bil. Sankališče je kakor preorano, bela odeja se je najcžilu in dobila srenasto skorjo. Potem me je zaniim.alo, kako je sedaj s prebivalci »tičistana«. V gozdiču, kjer je bilo poleti toliko veselega čivkanja, 6em zagledal samo nekaj vrabcev, strnadov, škorcev in kosov. Piri- tetno pa je človek presenečen, ko stopi k Ijmb-i leseni hišici na kolišču, kamor naj bi dobri ljudje prinesli drobtinic in zrna za prebivalce mestnega vrta. Pravo izobilje zagledaš na deščicah: za prst debelo kaše, prosa, sladkih buč-nic in drugih dobrot. Tudi nekaj zdrobljenih orehov sem zagledal in prgišče dragocenih mandeljnov. »Kdo skrbi za tičjo krmo?« sem vprašal moža s čepico na glavi, o katerem sem sodil, da je mostni uslužbenec. »Občina, društvo za zaščito živali — ali dobri ljudje?« sem skušal poizvedetL »Bo že tako; mogočo občina, KULTURNI OBZORNIK »Naša knjiga« v letu 1943 Izšla je 6. številka Vestnika Ljudske knjigarne »Naša knjiga« za 1. 1943, v kateri je med drugimi naznanjen tudi program za letošnje leto ter pogoji plačevanja. V prvem polletju bodo izšle štiri knjige, v II. pa tudi štiri. Plačevanje jc določeno za prvo polletje, in sicer za vse štiri vezane knjige 180 lir, ali po 30 lir mesečno; poleg tega pa imajo naročniki »Naše knjige« še 25% popust pri vseh knjigah Ljudske knjigarne Ob tej priliki naznanja Vestnik tudi kratko vsebino, katero posnemamo sedaj, da seznanimo svoje bralce z novostmi, ki | jih pripravlja književni trg Ljudske knjigarne v zbirki »Naša knjiga«, 1. Antoine d Saint Exupery: Veter, pesek in zvezde. Ta knjiga nosi v francoščini naslov »Terre des Homes« — »Zemlja človekova«; tej pa bo dodano še delo istega pisatelja pod naslovom »Vol de jsjuit« — »Nočni polet«. Obe deli pa nista ne roman ne reportaža, temveč nekakšne zbirke spominov, ki so tesno povezani med seboj. V obeh delih je poudarek ne toliko na veličastnih in pretresljivih dogodkih, temveč na čaru izkustva in plemenitih doživetij, ki odkrivajo smisel človekovega življenja. Je to knjiga spominov letalca, ki nam odkriva silne nečloveške napore v borbi z naravo in njenimi silami, ki letalca vsak dan spravljajo v nevarnost. Snežni vrhovi gora, megla, oblaki, puščava, morje ... vse to preži nanj v izvrševanju dolžnosti. Sredi vsega pa občuti letalec velik mir. Izgubi se v puščavi, kjer ga mami misel na smrt, pa se le z nadčloveškimi silami reši iz nje. Tako z življenjem letalca naletimo na najgloblja življenjska vprašanja. Pisatelj sam je letidec-pilot. Znan je v mednarodnih letalskih podvigih kot drzen letalec, ki je preletel prvi Saharo Mnogokrat je gledal smrti v oči in ni še dolgo, ko se je zrušil z letalom na Guatemali. Letalo se je raztresnilo, on pa je ostal živ. Knjiga bo gotovo vzbudila veliko zanimanje. Prevaja P. Kpsem. 2. Javkov: Domačija na meji. To delo je najzrelejša umetnina bolgarskega pisatelja Jordana Jovkova (1884—1937), pa tudi ena najboljših stvaritev sodobne bolgarske proze. Jovkov, od katerega imamo že prevedeno povest »Zanjec«, je velik pesnik bolgarske zemlje in vasi, posebno svojega rojstnega kraja Dobrudže, barvno razkošen opisovalec pokrajine in duš, ki v tesni povezanosti z zemljo žive svoje posebno življenje in usodo. — Vse odlike njegovega peresa so najlepše vidne v romanu »Domačija na meji« (Ciflik kraj granicata). Iz cele galerije oseb in »tipov«, ki jih je nanizal avtor, se dvigujejo tri postave, nosilci zgodbe. Stari Manolaki, bogat posestnik s svojim pretresljivim doživljanjem propadanja svojega posestva in rodnega doma, ki ga uničujeta nov čas in nove razmere. Njegova hči Nona, prisrčno ljubka in na pol divja, v sebi polna nasprotij in skritih globin, usodno bitje z usodnim življenjem in smrtjo. Poročnik Galčev, poveljnik graničarske čete, ki mu je lepa Nona zavo-jevala srce, ne da bi mu sama hotela pokazati svojo ljubezen, vse do usodne poročnikove smrti mogoče društvo, mogoče dobri ljudje .. , sam ■ne vem.« Sodil sem, da nisem naletel na pravega in nadaljeval s potjo. V naslednji hišici sem zagledal prebivale«, o katerem ne bi mogel prav reči, ali se mi je zdel krotak ali nadut. Oboje hkrati. Mirno je ždel v svojem zavetju, le bohotno naježeno perje mu je dajalo videz nadutosti. Bil je navaden kos in je zletel šele tedaj, ko sem pogledal na njegovo tmizo. Tudi tu je bilo vsega, v izobilju, po vrhu pa še nekaj brestkvinih ko-ščic. Prav tako je bilo tudi v večjih steklenih hišicah na koncu glavnega sprehajališča. Skrb za zveste prebivalce Tivolija nri je bila všeč in sam ne vem, na koga bi naslovil javno jx>-hvalo: na občino, na društvo prijateljev ptičev ali samo na zasebnike. Svoje krožno potovanje sikozi zimski mir našega mestnega vrta sem zaključil z ogledom starega drsališča. Tu sem se spet prepričal, do sem prišel o pravem času. Vse, kar sem videl, i°e bila ledena površina z enim samim drsalcem, lenda si je izbral prav ta čas, da je lahko nemoteno treniral svoje zanke in Spirale. V ostalem pa je bila ledena površina dovolj zgovorna. Tisočere ravne in zaokrožene zareze na ledu so pričale, da ima tudi staro, častitljivo drsališče svoje zveste izkoriščevalce. Tako bo v tivoliju še štiri ali šest tednov, kar je pač odvisno od nebeških vremenarjev. Najzvestejša iwu bo ostala družina ptičev in veveric, nič manj pa tisto pičlo število sprehajalcev, ki si želijo dobrega zraka in samote, pa dobrih mater, ki vodijo otroke na sprehod. Obisk športnikov bo odvisen od vremena: ob ugodnem sanincu bodo navalilj na j>oložno sankališče, ob nizki temperaturi pa na drsališče. v borbah na meji. Okrog teh treh oseb pa se plete še drugo pestro življenje z vsemi posebnostmi tega obmejnega kraja. Ves roman pa prepleta blaga posmrtna senca rajne Manolakijeve žene, plemenite Antice. — Prevaja 2. 2un. 3. Archibald Joseph Cronin: Citadela. Kot tretja knjiga izide v prevodu L. Klak jčerja, svetovno znana angleška knjiga, zdravniški roman A. J. Cronina: Citadela. Pisatelj jc sam zdravnik, ki je prehodil burno življenjsko pot; a prehodil jo je zavestno s tenkočutnim srčnim in umskim merilcem. Njemu je zdravilstvo odskočna deska, na kateri je lahko sam spoznal, da z relativno medicinsko vedo ne bo zajel vsega človeka. Zato opisuje v tem delu borbe in bolesti, ki jih medicinski obrazec ne zajame več, pa jih je usoda namenila človeštvu v tako obilni meri. Knjiga je samo v Angliji doživela v dveh letih 15 Izdaj. Citadela (The Citadel) je povest mladega, idealnega zdravnika, ki mu je Bog dal idealno ženo. Toda njega zajema zdravniški pohlep in vse, kar je z njim v zvezi: po blodnjah in vrvenju, kjer so orisane gnusne strani medicinske slave, je ob svoji ženi, ki je ob njem trpela in postala žrtev nesreče, spoznal, kako piškova je življenjska vlava. — Prevaja L. Klakočer. 4. M. Budak: Musinka: Musinka je najnovejše delo Mile Budaka, mojstra sodobne hrvatske proze. Naši lanski naročniki in vsi bralci njegovega najboljšega romana Ognjišče bodo Musinke še prav posebno veseli. Saj nosi podnaslov: Posebno poglavje iz romana Ognjišče. Je prav za prav nekaka predkronika Ognjišča, čeprav je popolnoma samostojna knjiga. V nji riše pisatelj pretresljivo usodo tete Musinke, njeno ljubezensko zgodbo in njeno norost, ki po usodnem zakonu krvi prehaja na njene potomce, od katerih dva že poznamo iz Ognjišča: deda Ni-kolo in Ducina. Roman Musinka, ki obsega 320 strani, je po svoji zgoščenosti in pretresljivih slikah v nekem smislu še dovršnejši ko Ognjišče. Spet zaživi pred nami kršna Lika v vsej svoji epiki. — Prevaja L. Šali. 5. Saliy Scalminen: Katarina. Sodobna finska pisateljica nas popelje na At-landsko otočje, ležeče sredi morja med Švedsko in Finsko. Reven košček zemlje je to, ki le za .silo živi maloštevilne prebivalce, trd rod pomorščakov in ribičev. Njihova borba z morjem, ledom in mrazom, z naravo, ki je ko mačeha, daje vsemu romanu okvir daljnega severa. — Dejanje samo pa je zgoščeno v usodi Katrine, žene, ki sledi klicu svojega srca in se iz bogate domače hiše poroči v revščino in zapuščenost. Katrina je roman o materi. 0 njenih veselih in bridkih urah, polnih skrbi in predanosti za moža in številne sinove in hčere, ki jih vzgoji v trde, klene pomorščake in matere. — Prevaja prof. B. Stopar. 6. Timmermanns: Kmečpi psalm. Timmermans je slovenskim bralcem že star in ljub znanec. Pred leti je v naši Leposlovni knjižnici izšel njegov roman Župnik iz cvetočega vinograda, Hram pa je izdal Flamsko zemljo in Je-zuščka v Flandriji, mnogo krajših prevodov pa je raztreseno po listih in revijah. Med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami je Kmečki psalm, čudovita, vedra in umetniško do kraja dozorela knjiga. Ena sama hvalnica delu in zemlji, prelesten opis preprostega vaškega življenja z vsemi njegovimi drobniipi, razgibanimi in globokimi doživljaji. Timmermans je v nje ves bard flamske zemlje. — Prevaja dr. A. Vodnik. 7. Balsamo Crivelli: Življenje Rafaela Santija. Balsamo Crivelli ni napisal suhoparen življenjepis, ki bi našteval samo gole podatke in datume. Knjiga se bere kakor napet in razgiban roman o življenju in delu mojstra italijanske slikarske renesanse sodobnika Michelangelovega, Rafaela Santija, čigar dela so še dandanes splošna last človeštva. Ta zanimiv romansiran življenjepis bo opremljen s številnimi fotografijami najlepših umetnikovih del. — Prevaja dr. Lavrenčič. 8. Stuart Cloete: Kolesa se vrtijo. Je napeta in pretresljiva zgodba o velikem preseljevanju Burov leta 1836, z glavnim junakom Hendrikom van der Bergom. Ta je bil zbral peščico mož in žena, ki se niso hoteli pokoriti Angležem, ter jih odpeljal proti severu v Canaan. Bil je trd in neizprosen mož, ki so se ga vsi bali, Brezobzirno je stopal do cilja. Ubil je svojega sina, ker je ljubil dekle, Sannie, ki jo je hotel oče pridobiti zase, ne da bi mu bila ljubeča žena, marveč le zato, da bi mu rodila otroke ter ohranila njegov rod. Ko jo nazadnje res poroči, se za oba prične pekel, ki ga neti kri ubitega Hermana. — Prevaja A. Petrišič. Novi družba za trgovino med Bolgarijo in Italijo. V Sofiji je bila ustanovljena nova delniška družba za trgovino med Italijo in Bolgarijo z nazivom »Adriatica«. Glavnica znaša 1.5 milij. levov. ' Upravni svet sestoji iz 4 Bolgarov in 3 Italijanov. J z vzrokov mim itastnia POT POLITIČNE &10C1 PETROLEJA Boj za cene na Kitajskem, boj za petrolejska polja v Djambi je bil samo začetek: Vsepovsod po svetu sta začeli Amerika in Anglija meriti svoje sile, a vedno — kakor na Kitajskem — na drugih bojnih poljih. Kolumbija, Bolivija, Mexico in Nicaragua so postale orodje v rokah petrolejskih gospodov. Vsepovsod je vladala Clemenceau-jeva beseda: »Kaplja petroleja ima za nas vrednost kaplje krvi...« VIII. PETROLEJ JU2NE AMERIK F, (»Otvoritev« Mexike in Venezuelo.) Deterding se je ustanovil v Severni Ameriki že prod svetovno vojno. Med vojno in še posebej po vojni pa se je vrgel na Južno Ameriko, kajti njeni petrolejski vrelci imajo posebno vrednost, ker dajejo »prost« petrolej. Združene države sicer proizvajajo tri petine celokupne svetovne proizvodnje, a v veliki meri ta petrolej same porabijo. Sovjetska Rusija je drugi veliki produccnt, a tu so v notranjosti dežele prometna pola prav tako prostrana, da za izvoz ne preostane dovolj petroleja. Le nekaj manj kot tretjina svetovne proizvodnje petroleja je na razpolago državam, ki nimajo lastnih vrelcev. In od teh 30% ga dajejo 15% južno- in srednjeameriške države. Sledeča razpredelnica nam nudi sliko o proizvodnji petroleja južno-in srednjeameriških držav, število je izraženo v tisočih sodov: Argentinija . , . . Peru .«.«., Ecuador . . , , . Druge dežele . . Trinidad..... Ibero-Amerika . . Svetovna proizvodnja 14.024 16.314 1.637 58-1 10.984 235.009 15.458 17.593 1.951 179 13.237 262.992 16.900 16.045 2.245 261 17.750 305.216 1,522/243 1,801.786 1,983.090 1934 1036 1938 Mexico....... 38.172 41.028 40.500 Venezuela...... 136.103 154.794 190.200 Kolumbija ...... 17.341 18.752 21.315 Med svetovno vojno ie Deterding zaslužil dovolj denarja, da je i lahko mislil na ogromne načrte. V letu 1913 je imela Royal Dutch 27 milijonov goldinarjev dividend, leta 1919 pa že 90 milijonov. V | enem samem letu vojne je lahko posodil Franciji 300 milijonov zlatih 1 frankov mož, ki je dvajset let poprej imel komaj 300 mark mesečno plače. Tudi Rockefeller je med vojno obogatel, a je Deterdingovo podjetje zaslužilo mnogo več, kajti toluol in xylol — dve sestavini surovega petroleja — je mogla proizvajati samo Royal Dutch na Borneu pri Balikpapanu... Toluol in xylol, pomešana s soliterno kislino — nitrotuol in nitroxylol — pa sla važni gorilni snovi. Samo petrolejski vrelci na Borneu imajo tuluol in samo Shellove čistilnice | v Rotterdamu so ga mogle proizvajati. Te čistilnice so lela 1915 podrli in jih spet zgradili v Portishead v Somersetshire, kjer so vsak j mesec proizvajali 1100 ton toluola. Komaj leto dni pozneje so nemške podmornico vod tako ogražale, da so čistilnice morali znova seliti: v teku enega todna se je posrečilo, da so jih prenesli v Toulon v Franciji in jih tam tako spravili v obrat. In Royal Dutch je spet lahko služila težke denarje. Te ogromne dobičke iz gorilnih snovi in bencina je Deterding najprej naložil v Mexicu: za 250 milijonov mark je kupila Royal Dutch najmogočnejšo angleško zakupnico mexikanskih petrolejskih polj »Mexican Eagle Co.«. Neizmeren vihar srda je zajel tedaj vso Ameriko. Prekršena je bila Monroeva doktrina in Pheelan je izjavil v ameriškem senatu: »Anglija so ne oborožuje samo za bodoče boje, ko grabi zase petrolejske zaloge sveta, ampak istočasno gre za tem, da vzame svojemu | morebitnemu nasprotniku petrolej, ki ga je doslej imel. Anglija si | prizadeva, da oropa Ameriko njenih surovin.« In tako je dejansko izgledalo, saj je bil Mexieo tedaj »najbolj bogata petrolejska zaloga Združenih držav«. 2e 15 let pred Deterdingom se je pojavil v Mexicu neki gospod Doheny. Imel je malo denarja, zato pa tem večjo lakoto po bogastvu. Leta 1904 je postal »finančni« svetovalec predsednika Porfirija Diaza, ki je bil tedaj predsednik države in poleg tega tudi najboljši trgovec v deželi in v Času, ko je Anglija »odkrila« Perzijo, je Amerika »kolonizirala« s pomočjo Dohenyja Mexiko. Leta 1914 so dali mexiški petrolejski vrelci 200.000 sodov petroleja, leta 1910 pa že 14 milijonov sodov. Doheny je imel vsa bogata polja: Potrero del Liano pri Tux-pamu je dajal dnevno 150.000 sodov in vrelec Cerro Azul 200.000. Njegova tedenska proizvodnja je znašala za približno milijon dolarjev. Diaz je prišel do tega, da mu od teh milijonov ne pripada toliko, kolikor bi moralo. Da pa ne bi Amerikancem škodil in bi sam vendarle imel še vedno veliko korist, je poklical v deželo leta 1908 Angleže. Nekemu Mr. Pearsonu je dal pravico do izkoriščanja petrolejskih vrelcev in tik pred svetovno vojno so že nadzorovali Pearson in njegovi angleški prijatelji 58% vse mexikanske petrolejske proizvodnje. Amerikanci seveda tega niso mirno prenesli. Petrolejski vodi so bili uničeni, petrolejski vrelci zažgani. Leta 1908, meseca julija, je bil zažgan vrelec pri Tampicu, ki je gorel 60 dni v silnem plamenu, 20 metrov širokem in 400 metrov visokem. 150 kilometrov daleč nad Mexiškiin zalivom je bil viden ta požar. Ogromna bakla je ugasnila šele potem, ko je prišla na površino slana voda in je zgorelo skoro 1 milijon kub. metrov petroleja. Požari, umori inženirjev, napadi na delavce, vse to se je dogajalo, a Angleži se niso vdali. V letu 1911 je vstala državljanska vojna in boj med Maderom in Diazom. Ameriški častnik Lnwrancc F. Converse, eden izmed Maderovih »organizatorjev«, ki ga je pozneje zaslišala komisija ameriškega senata, je izjavil, da je pošiljal denar in orožje Maderu — Dohoney. Francisco Madero je zmagal in Amerikanci so zadihali. Madcro pa jo hotel uveljaviti svojo pretkanost: ko je prišel do moči, je sklenil zvezo, da bo lahko to moč zagotovil. Pogajal se je z Japonci in z njimi podpisal pogodbo, na podlagi katere mu bo Japonska pomagala z orožjem, £e bi ga napadla Amerika. Kaj je Suha krajina trpela pod komunističnim terorjem Vsem tistim, ki še do danes niso sprevideli, kakšno gorje so napravili partizani slovenskemu kmečkemu ljudstvu, naj Suha krajina pove, kakšno »6vobodoc je uživala na »osvobojenem« teritoriju. Prvo dejanje »svobode« se je dogodilo 8. maja, ko so partizani ubili na avtobusu od Stične proti Žužemberku organista Požuna. Organist Požun se je vračal e poslovnih potov iz Ljubljane — bil je vodja žužemberške posojilnice — ter stopil v Stični v avtobus, da se odpelje proti domu. TaJ° "s%Ce- ,0.nl »otfoC., n.r«di|o med n,.mi ska. Zmeraj so rekli! »Le potrpite in pasove stis- i razdor' kaJ" «e . ? sovražnik razdvo,en, se na nite. bo kmalu bolje.« Ljud je in nižji partizani so i mor.? u?Pesn° h0"1' Pr.0,i "jim- Včasih " .1™ stradali, komandanti in komisarji in tovarišice so > sre"'. da us.!?.nov° sPIo.h /azb,'T' .ce >« 1e pa jedli salame, slanino, surovo maslo in med. more'° °-svoii,i' ali Pa kaksno *lban,e ah s,ru!° Pili so tudi buteljke. — V Ar vili delo pri vodovodu in tako e^Mtti pa uiiu umit, uvikiiiii pesi ni mi. neKaien ... . .... , . • rgovci imajo tudi preko 50.000 lir bonov. Ljudstvo ' fi^anja, organizacij, ustanove svoph nasprotm-idobiln v trgovinah ničesar več. .ledli s« neslano * H°.v!. aI' splošneje rečeno, nckomuiiistov, _da Jih Višnjam in Brezovemu dolu vodo. Nekaj vodovod nib cevi so porabili za evoje »kanone«, ki so jih delali na Kaiu. V akcijo jih pa niso mogli poslali, so menda l>ili za nič. Prepovedali 60 vse časopise. Ljudje so smeli brati samo »Slov. partizana«, »Delot in »Slovensko revolucijo«. Tiskali so jih v zapuščeni bajti nad Ambrusom. Občine so ukinili, župnim uradom so pa uradno prepovedali vsako uradovanje z oblastmi in prepovedali poj} smrtno kaznijo vsako izpolnjevanje ukazov (Odlok izvršnega odbora OF 17. 5. 1942). Če se otroci gredo državo Izdali 60 zakon, ki je za vsak prestopek, tudi če si jabolko z drevesa odtrgal, kaznoval s smrtjo. Partizani so pa smeli še negodno 6adje brez veake kazni krasti. Največje dobro so pripravljali kmetom e skupnimi žilnicami. Kmetje bi morali vse pridelke spraviti v gozd in kadar bi rabili, bi jim partizani dali — če ne bi prej vsega kam drugam odpeljali. Suha krajina k sreči ni imela pšeuice, dn jn ni bilo treba oddajati, koruze pa niso več zahtevali, ker je bilo prej »teritorija« konec, če bi pa še ne bilo teritorija« konec, bi pa bilo ljudi. urovo maslo in med. \ , ... ' ■ ' , ," ,. h. .,' ,, , irbrueu so tal oi usta- \ 0 odvrnel° od njenega cilja in 11 podtaknejo ■ ,. 0 ., . f tako miselnost, da so potem člani dostopni za ,ko vzel. Prunči vas., i komunizem< Nckaj ^^ Za ljudstvo 60 bili vsak večer prisilni sestanki za stare in mlade. Tu so jih učili samo lo, kako i '7t7.""!.;?'"'kuT """^T"' "T*"'" p,a ,BUl bo lepo, ko bo komunizem zavladal in pa da je naj- i - ,e b,la.bma JufJos »vanska strokovna ____u_i_____,„ a, .. , \ zveza ze po svo.em namenu in svou naravi ko- Pred leti so se znali komunisti vriniti pri nas v Sloveniji v dijaške Marijine kongregacije. Zavzemali so celo odborniška mesta Tu so imeli seveda priliko, da so nabirali članstvo za komunizem, dokler niso bili razkriti in pometani iz društev. Vendar so naredili kljub temu veliko škodo. Znano je namreč, da so bili iz kongrcgacii izpeljani iantje najaktivnejši in najbolj zagrizeni komunisti. Komunisti so torej znali penetrirati tudi v tako izrazito verska društva, kot so bile dijaške kongregaciie ali celo bogoslovje, kakor smo že enkrat omenili. Zato nič čudnega, čc so toliko lažje vdirali v druge ustanove. Skoraj brez vsakih težav so si osvojili večino bivših sokotskih vrst ter iz njih naredili aktivne člane komunistične stranke. Seveda tega niso javno oznanjali, temveč delali prikrito. Ko pa je prišla preizkušnja, sc je pokazalo, da jc imela komunistična stranka v bivših sokol-skih vrstah glavno besedo. Nič manj klasičen primer komunistične penc-tracije je nudila nekdanja krščansko-socialistična delavska organizacija, to je bivša »Jugoslovanska strokovna zveza«. Mimogrede povedano, se naziv »krščansko-socialistična« ne sme razlagati tako, kot da bi bila ta organizacija krščanska. Krščanski socializem je le posebna vrsta marksizma, Iti s krščanstvom nima nič skupnega. Nočemo pa tudi večji sovražnik bela garda. Tu so tudi povedali, da ni več med ljudmi nobene razlike, da so vsi tovariši in tovarišice, da so vsi enaki, da bodo vsi enako delali, vsi enako imeli, vsi enako jedli in eden se je zraven oglasid: in vsi bedo enako debeli. To po svo)em namenu in svoji naravi komunistična. Pač pa so jo komunisti tako penetri-rali, tako osvojili, da je sčasoma postala vsaj na ozemlju bivše Kranjske skoraj izključno komunistična. Največja ironija pri tem pa je bila, da si je je bilo prelepo tovarištvo in enakost Kako so biti j fc^^r^rKl ^.t/da' tovariši komisarji dovzetni za enakost: s ar inozak f c„ i,_m_„««u „ „;„____ ,; _ .. v .. pride, v nedeljo zjutraj k tovarišu komisarju. To- rasledovaTi^švoje^.t^cne141" ^ b°" USP°Sn° netu in ga prosi: »Slišijo, gospod komisar, naj 1111 4 _ , , . ........ . . dajo dovoljenje, da bom šel kosit.« Komisar pra- } , r°°ob.en P""1®^. Ie ,udl v bivšem akadem-vi: »Kakšen gospod? Tovariš se reče. Boste menda t "t""«- V začetku je bilo to dru-že enkrat pustili tiste evoje trapaste navade.« Mo- t stvo katoliško. Komunisti pa so znali s pomočjo žak popravi: »No, pa gospod tovariš, dajte mi do- t svo,lh z.a.ve^nlkov miselnost tega društva tako voljenje.« Komisar mu odvrne: »Danes nič, jutri!« t spr®1"®11 s.? sl .po,cm K nic?ove(Sa članstva Možak odvrne: »Pa z Bogom, gospod komisar« iu * prld?b>vali vnetih pristašev. Seveda jc to le naj-kmet ni dobil dovoljenja, da bi šel kosit. Tako eo t manisi primer. Pred tem n za tem so si komunisti ...... osvopli celo vrsto drugih »nacionalističnih« društev ter pritegnili članstvo večinoma v svoje vrste. Postopek, s katerim se je komunistom posrečilo dosegati uspehe, je bil načrten in proučen. Tega niso delali kar tako slučajno. Znali so izrabili vse težnje, vse slabosti posameznih skupin, se polaščali odborov, korumpirali zdravo miselnost ter netili medsebojne spore, od katerih so potem imeli dobiček le oni. Ljudje oa, ki bi morali budno paziti in komunistom ne dovoliti vstopa, so bili ali zaslepljeni, ali pa žc pod vplivom Še nekaj partizanskih resnic, s katerimi so lju- l ^munistične propagande. In tako se ie zgodilo, di slepili: Ko so iskali ^prostovoljce« za vojsko, so i da se komunistom posrečilo narediti vdor v jim obljubili, da bodo imeli mesečno 700 do 1500 lir J velik delncšega predvojnega )avne£a, zlasti kul-plače. Kateri bo prej prišel, tisti bo večjo plačo J ,urnega zivl)cn)a. prejemal. Prerokovali so, da ho v dveh mesecih vojne konec, da bodo v jeseni komandirali v Ljubljani, ker jo že imajo obkoljeno. Pri Sv. Antonu pri Dobrem polju so govorili, da so zajeli štiri tanke. Tudi na Rogu so obkolili tanke takrat, ko je bilo konec njihove države 17. avgusta. Ko eo se priklatili spet iz svojih skrivališč, 60 še vedno govorili, da je njihova zmaga stoodstotna. Govorili eo tudi, da bo čez dva dni vzletelo njihovo letalo in da hrvaški partizani peljejo topove na pomoč. — Najrajši so se pa bahali s tem, da so verni, eden je celo rožni venec kazal, da je ljudi slepil, in da imajo tudi več kaplanov pri partizanih. Najbolj prepričani v zmago so pa bili »krščanski socialistih. Govorili eo (tovariš Tomaž), da bodo komuniste počasi spreobrnili, da ne bodo vere preganjali, da bodo tudi v Boga verjeli, ne samo v materijo. Komunist Silvo je pa rekel, da bodo vse »krščanske socialiste« pobili, ko jih ne bodo več rabili. bili vljudni in postrežljivL Na vseh sestankih so govorili, da ne bo nič davkov, pa so jih le zaceli terjati okrog 15. avgusta, pa še zelo visoke. Nekatere, ki so imeli več, 60 hoteli kar razlastiti. Pri tej akciji se je najbolj odlikoval »Rojčev Miha«. »Vse krščanske socialiste bomo pobili« lic, s katerimi eo lju- i ^munUtič >voljce« za vojsko, so i a.Je ssečno 700 do 1500 lir t Gospodarstvo Iz kulturnega življenja Produkcija Glasbene Matice Zadnji nastop gojencev Glasbene Matice je imel še pretežno božični značaj; vršiti bi se moral neposredno po božičnih praznikih, a je bil iz raznih razlogov za nekaj tednov odložen. Ker smo pa še vedno v božični dobi in tudi še po cerkvah odmevajo božične pesmi, smo tudi ta nastop sprejeli z odprtim srcem. Omeniti moram zlasti razveseljivo dejstvo, da so bili domači skladatelji dobro zastopani na sporedu s svojimi, najmlajšim namenjenimi skladbami. Tako so nam zaigrali več Kiniovčevih božičnih skladbic, slišali smo pa tudi Pavčiča in Vilharja. Tudi , če na istem nastopu isto skladbo dvakrat slišimo, nič ne de, saj so mišljeni ti nastopi kot vaja za gojence; tudi v podajanju so vendarle majhne razlike, tako da ponavljana skladba ne zgubi svoje zanimivosti. V prvem delu sporeda smo slišali najmlajše gojence, ki so pač po svojih najboljših močeh reševali svojo naiogo. V drugem delu so pa nastopili že zrelejši gojenci. Košfalovo Pravljico o Sne-guljčici sta sveže odigrali Maršič Saška in Pater-nost Sonja. Zlasti slednja kaže že lep napredek v tehniki, odločen ritem in svež ton. Vilharjev samospev »Mornar« je odpel z dobro izvožbanim glasom Korošec Ladko. V bolj akustični dvorani bi glas le še pridobil na izrazu. Violinist Butara Demetrij je zadovoljivo odigral svojo točko. Izvrstno ga je spremljal na klavirju Butara Vitomil. Tudi Terčelj Matija je svojo violinsko točko dobro rešil. — Nastopajoči so bili gojenci profesorjev Dernovškove, Seškove, Gregorca, Kolaričeve, Bradačeve, Ilrašovčeve, Šonca, Štrukljeve, Ivan-čiča in ravnatelja Betetta. M. T. BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«! Cene za predmete, izvzemši živila za izvoz v priključene pokrajine. Ministrstvo za korporacije je po dobljenem mnenju ministrstva za pravosodje izdalo odredilo, po kateri ee z ozirom na ureditev cen prodaje blaga, namenjenega v priključene pokrajine, ne morejo smatrati, da so namenjene za inozemstvo. Zaradi tega moraio proizvodniki in trgovci, ki prodajajo v Ljubljansko pokrajino in ostala priključena ozemlja, prodajati po cenah, ki niso višje kot maksimalno dovoljene cene za cd-nosno fazo prometa. Ista določila vel jajo za one, ki prodajajo blago v Libijo in na egejeke otoke. Proti kršilcem te naredbe 6e bo postopalo v smislu sankcij, ki jih določa zakon št. t>15 od 8. jul. 1041/X1X. Odloženo povišanje železniških tarif na Hrvatskem. Kot emo že poročali, so hrvatske državne železnice nameravale z dnem 1. februarja zvišati prevozninsko tarife. Sedaj pa poročajo iz Zagreba, da je zvišanje odloženo za nedoločen čas. Carinska meja med Nemčijo in generalnim gubernijem. Nemška vlada je odredila s 1. januarjem ukinitev carinske meje med Nemčijo in generalnim gubernijem (Poljsko) in sicer za uvoz blaga iz Nemčije ali iz ozemelj, ki jih ima zasedena Nemčija, če pridejo na Poljsko po določenih carinarnicah. Ne uživajo pn te ugodnosti po-šiijatvc, ki so bile dne 1. januarja 1943 v teku carinenja. Vloge pri madžarskih denarnih zavodih. Pri 20največjih madžarskih denarnih zavodih so se vloge na knjižice povečale od junija 1941 do junija 1942 od 1758 na 1971 milij pengev, dočim so krediti teh zavodov narasli od 1659 na 2290 milij. pengov. Premoženjska oddaja ▼ Turčiji. Donos zadnje premoženjske oddaje v Turčiji cenijo na 422 milij. turških funtov, od tega 344 milij. samo v Carigradu. Vplačila v gotovini so doslej znašala 110 milij. v vsej Turčiji in 58 milij. v samem Carigradu. Ker je že potekel rok za vplačila, bodo zamudnikom zaplenili vse premoženje. Ameriško banke in zbiranje odrozkov živilskih nakaznic. Severnoameriški urad za cene je sporočil, da ee od 27. januarja leto« dalje od veletrgovine i,n nadrobne trgovine zbrani odrezki živilekili nakaznic oddajajo dobaviteljem racioniranih živil, oblačil, goriv itd. potom bank. Posamezni trgovci imajo pri bankah posebne račune za te od rezke. Če nameravajo svoje zaloge izpopolniti z novimi nakupi, izstavijo na te račune svoje čeke kot na normalne dolarske račune. Vojno gospodarstvo v Braziliji. V zvezi s prehodom od mirovnega stanja v vojno stanje je bil za gospodarstvo imenovan poseben »direktor«, kot piše milanski »II Sole«. Ima položaj ministra, v pomoč pa .»"n bodo še drugi ministri in komisija tehnikov in gospodarstvenikov, ki so jih poslale severnoameriške Zedinjene države. SUaiUe novice, f Ivan Novak Koledar Sobota, 30. januarja; Feliks IV., papež; Martina, devica in mučenica; Savina, sveta žena; Hi-polit, mučenec. Nedelja, 31. januarja: 4. nedelja po razglaše-nju; Janez Bosko, spoznavalec in ustanovitelj reda; Ludovika Albertoni, vdova. Novi grobovi -f- Ivan Sušnik. V Ljubljani jo umrl železniški uslužbenec v pokoju g. Ivan Sušnik. Pokopali ga bodo v soboto 30. januarja ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. — V včerajšnji osmrtnici g. Ivana Sušnika pomotoma izostali žalujoči rodbini Hribar in Venier. •J- Mihael Nečemar. V 73. letu starosti je umrl v Ljubljani g. Mihael Nečemar. Pokopali so ga v petek ob pol 5 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj rajnima sveti večna Luč! Vsem ki žalujejo za njima, našo soialjel bivši ribniški župan V zadnjih tednih je nepreračunljiva, nikoli mirujoča smrt zasekala občutne vrzeli v vrste starejše ribniške generacije, a njeni žetvi ni konca. — 2e dalje časa smo vedeli, da sovražno in neuklonljivo preži tudi na enega izmed najbolj znanih in zaslužnih ribniških mož, na 74 letnega g. Ivana Novaka, bivšega večletnega župana Ribnice. Vendar je njegove mnogoštevilne prijatelje !n znance v četrtkovih večernih urah težko prizadela žalostna vest, da se mu je za vedno umirilo dobro srce; zapustil nas je človek, čigar ime je tesno povezano z ribniškim življenjem. Po očetovem zgledu se je posvetil pekovskemu poklicu Razmere pa so ga vpregle tudi v politično življenje Ribnice, kjer je daljšo vrsto let krrailari! občinsko upravo. Najlepši sad svoicga delovanja si je postavil 7. zaslugami, ki si jih je pridobil pri odkupu Bobkove hiše, ki jo je za njegovega županovanja prevzela občina ter ima še danes v njej svoje uradne prostore — V prejšnjih letih ga je na pogostih lovih marsikdo utegnil spoznati kot dobrega, neizgrešliivega strelca. Saj pa mu je bil lov tudi najljubša zabava — Bil je vzor dobrega človeka, katoličan po prepričanju in življenju. Težki so mu bili zadnji tedni bolezni, ki mu jih je požrtvovalno lajšal zdravnik g. dr. Ora-žem, vendar sc je okrepčan s tolažili svete vere počutil srečnega v krogu zaskrbljenih hčera in sinov. — Mirno počivaj, blaga dušal Svojcem naše iskreno sožaljel Osebne novice = Srebrni poročni jubilej sta praznovala včeraj 29. januarja v krogu svoje ljubljene družine pri Dev. Mar. v Polju ugledna zakonca: prokurist v vevški papirnici g. Jožef Resman in niegova blaga soproga Marija roj. Hladnik. Bog ju živi še mnoga letal , 1 * — Svefa maša zadušnica za pokolnega gosp. Srečka Vodopivca se bo darovala v soboto zjutraj ob 7 v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. — V svetišču st. Terezijo na Kodeljevem bo v nedeljo 31. januarja slovesen praznik sv. Janeza Boska. Ob 6 in 7.30 sv. maša pred izostavlje-nim Najsvetejšim in pridiga, ob 8.45 slovesna služba božja z govorom in skupnim sv. obhajilom mladine. Slovesnost bo opravil g. svetnik Alojzij Košmerlj. Pevski zbor bo ob spremljavi radio-orkestra izvajal Premrlovo »Missa in honorem s. Stanislai Kostkae«. Popoldne ob 4 govor, pete li-tanije Matere božie in blagoslov. Nato v gledališki dvorani cerkvena proslava velikega apostola mladine. — Parznovanje na Rakovniku. V nedeljo 31. januarja bo v cerkvi na Rakovniku slovesno praznovanje sv. Janeza Roška velikega prijatelja mladine in ustanovnika Salezijanske družbe. Sveto maše bodo, kakor ob drugih nedeljah, vsako uro. Ob 10 bo mešani zbor zavodskih dijakov pel A. Lottijevo triglasno latinsko mašo. Popoldne ob po! 4 bo govor o velikem svetniku današnje dobe, nato pele lilanije in blagoslov. Po večernicah pa bo še proslava v zavodski dvorani. Vabljeni vsi prijatelji in častilci sv. Janeza Boska. Ob lej priliki shod sale/.ijanskega sotrudstva! — Naklada »Družinske pratike« se manjša z vsakim dnem. f"e ne boste z nakupom pohiteli, jo utegne zmanjkati ravno za vas. Zato jo zahtevajte takoj sedaj pri vašem stalnem trgovcu, ki naj jo naroči brez odloga, če je še nima na razpolago. Lahko jo pa naročite naravnost iz Ljubljane. — Zmeren mraz. V petek ob 9.13 je bil zadnji krajec, ko navajajo razne pratike spremembo vremena. Barometer je v petek padel na 768 2 mm, kaže pa, da se bo še nekaj časa vzdržal nad normalo, to je nad 764 mm. V petek je bilo lepo in sončno, pravo januarsko prijetno vreme, ugodno za razna zimska dela. Dosežen je bil v četrtek dnevni temperaturni maksimum +1.9° C, v petek zjutraj pa je znašal temperaturni minimum —4« C. Iz Novega mesta , Dve pomembni oblctnici bo leto« obhajalo Novo mesto. Prva važna obletnica bo koncem meseca aprila, ko bo poteklo 450 let, odkar je bil v Novem mestu ustanovljen kapitelj. Drugič nič manj zanimiva in važna obletnica pa bo nekaj kasneje. Tudi ta obletnica je s kapitljem in Novim mestom samim v najtesnejši zvezi. Je to 350 letnica, odkar imamo v velikem "'bltarju kapiteljske cerkve eno največjih dragocenosti in umetnin, katera se niti ceniti ne da, to je slika sv. Miklavša, ki io je slikal slavni italijanski slikar Tintorelto. To sta dve pomembni obletnici za naše mesto, ki je nanje lahko ponosno. — Kapitelj je ustanovil leta 1493. cesar Friderik III. O tej ustanovitvi obširno govore listine v kapiteljskem arhivu, ki bo upajmo za to visoko obletnico zopet urejen tako, kot to mora biti. Danes imena kapitelj in pomembnosti njega ustanovitve za mesto samo niti prav ne pojmujemo, in se ne deželskih mestec, ki ne pomenijo v svetu mnogo, — Pa o tem bomo še spregovorili. Tintorettova slika sv. Miklavža stoji v velikem oltarju kapiteljske cerkve in bo letos stara 350 let. Po požaru, ki je v Novem mestu divjal leta 1576., in ki je uničil skoro vse mesto ter kapiteljsko cerkev temeljito opustošil, saj je pogorela vsa oprava in so se udrli stropi v ladji, pa je dragoceno sliko cerkvi pridobil njen tedanji prošt, šesti po številu, Polydor de Montag-nana. On je bil poleg svoje visoke duhovniše stopnje v Novem mestu še generalni vikar oglejskega patrijarha, pod čigar duhovsko oblast jc | spadal novomeški kapitelj. Bil je z njim v velikem prijateljstvu in je pridobil patrijarha, da je ta na njegovo prošnjo za pomoč naročil sliko sv. Miklavža in jo poslal v Novo mesto. Tudi sicer je imenovani prošt zelo veliko žrtvoval za osirotelo • kapiteljsko cerkev. Veljalo ga jc mnogo denarja, da je po požaru tako zelo opustošeno cerkev mogel zopet povzdigniti v svoj stolnico, ki naj bi bila dovolj dostojna rezidenca za novomeškega prošta, ki je bil ob enem tudi generalni vikar oglejskega patriarhata ter najvišji komisar. Mnogo so za olepšavo kipateljske cerkve storili tudi drugi proštje, ki so bili po večini vsi zelo bogati in so imeli poleg svoje duhovske visoke časti tudi zelo visoke svetne naslove. Veliko proštov je imelo naslov škofa iz tega ali onega mesta, nekateri teh proštov-škofov sploh niso prebivali v Novem mestu, nego so imeli tu le svojega zastopnika. Drugi so bili zopet iz raznih grofovskih rodbin. Vsi ti bogati dostojanstveniki pa so skrbeli zato, da je bila njih cerkev res odlična proštijska rezidenca. Tako ima danes kapiteljska cerkev kot taka mnogo dragocene oprave in zlasti krasnih obrednih posod ter oblačil. Iz Cerknice Zastopstvo »Slovenca«. »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slovenčeve knjižnice« ima za Cerknico in njeno okolico g. Ivan T u r š i č iz Cerknice 217. Pri njem lahko naročite te časopise. Zbira naroČila za »Slovenčeveo knjižnico« in ima posamezne izvode na razpolago. Pooblaščen je od uprave listov, da pobira naročnino. Sme sprejemati oglase in osmrtnice. Vse morehitne pritožbe zavedamo, da bi bilo Novo mesto brez kapitlja , lahko vlože naročniki omenjenih listov pri njem. prav za prav na stopnji vseh drugih malih po- " Vsakomur je na razpolago z informacijami. Iz dela in živSfei^fa - od iu in istm Z Gorenjskega Obrambna misel nemškega naroda. V okviru obrambno-političnih predavanj je v Domu stranke v Kranju te dni predaval major Veit o snovi: Obrambna misel v nemškem narodu od Hermana Keruska do Adolfa Hitlerja. Gorenjski tednik poroča o tem predavanju: Stalni stari sovražniki nemškega naroda in vojske — Zid, jezuit in prostozidar — so bili primerno osvetljeni in njih po-gubonosno delovanje ožigosano. Jasno je pokazalo predavanje pot preko vojne dolžnosti kot porok za bodočnost naroda. Nemčija bo narodna in sposobna za orožje, ali je pa sploh ne bol V Bohinjski Bistrici so bile sklicane sotrud-niče ženske organizacije v tečaj za svetovnonazorsko šolanje. Sestanek je sklicala okrožna voditeljica iz Radovljice. Govornik Oberdorfer je predaval o usodnem boju nemškega naroda in z njim tudi gorenjskega ljudstva. V Ratečah-Planici jc bilo preteklo nedeljo zborovanje krajevne sikupine. Prišel je okrožni vodja iz Radovljice dr. Ilochsteiner, ki je govoril o velikem pomenu kmečke službe v četrtem vojnem letu in je povabil mladeniče in dekleta, na j se prostovoljno priglase za kmečko službo na Koroškem. Ob zaključku je okrožni vodja sprejemal želje in pritožbe. Pouk na ljudski šoli na Gašteju pr} Kranjn se je po daljšem odmoru pričel 12. t. m. Ker je bilo šolsko poslopje za vseh 700 šolairjev premajhno, so poleg šole postavili barako in s tem dobili proslor za pet razredov. — Nedavno so se pričeli v gaštejski šoli novi jezikovni tečaji, ki se vrše po dvakrat na ted»n. — Na Gašteju je odprl svojo novo vrtnarijo g. Loipolt, ki ima prodajalno v Kranju. S Spodnjega štajerskega Proslave oh 10. obletnici prevzema oblasti. Vsi pomembnejši kraji Spodnje Štajerske bodo proslavili 10. obletnico, ko je nacionalno socialistična stranka prevzela oblast v Nemčiji. Konec Januarja IkkIo velika zborovanja v vseh okrožnih mestih. Za obe mariborski okrožji je bilo zborovanje 20. januarja ob pol osmih zvečer v dvorani Štajerske domovinske zveze v Mariboru. V Celju isti dan ob pol enajstih dopoldne v Nemški hiši. V Ptuju isti dan ob desetih v okrožni hiši, v Trbovljah isli dan ob osmih v dvorani Štajerske domovinske zveze. Ljutomerško okrožje je imelo dvojni sporedi Ob 16*30 in 1S'30 film iz življenja zdravnikov med domačini TahiUkega otočja. — Ljubezenska drama v divji džunglil — Izbrani igralci: Giachetti, Pal Javor, O.Toso, JI a ri a v. T as n a d y RUMENI PEKEL Ob t4'30 napeta delektiv. zgodba z lepo Annelise Uhlig. Smučanje, jazzl SKRIVNOSTNA ŽENA veliko zborovanje v Zg. Radgoni isti dan ob 17. Člani stranke v krškem okrožju so zborovali že v četrtek 27. januarja ob 17 v dvorani Štajerske domovinske zveze. Not krajevni skupinski vodja v mariborski skupini I. Iz zdravstvenih razlogov ie odstopil dosedanji krajevni skupinski vodja Alfred We-siak, ki mu je okrožni vodja Strobl izrekel vso zahvalo za zvesto delo od prvega dne ustanovitve štajerske domovinske zveze. Nato je uvedel v delo novega vodjo skupine I Adolfa Blaschitza, ki se je doslej izkazal kot organizacijski vodja krajevne skupine. Tečaji o letalski zaščiti za tovarniške delaTce. Nemški Rdeči križ je že lani priredil v Mariboru tečaj o letalski zaščiti, ki pa je bil nato prekinjen. Nadaljevanje tečaja bo sedaj in sicer 29. januarja in 2. februarja. »Via Mala« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče jo 27. januarja imelo premiero ljudsko igre »Via Mala«, ki je bila prirejena po znanem istoimenskem romanu Švicarja Johna Knittla. Izenačenje vstopnine za kinogledališča. Z 29. januarjem je bila tudi v mariborskih kinogledali-šf-ih, ki so trudijo, da bi vedno predvajala najnovejše filme, izenačena cena vstopnicam. Doslej je bila namroč vstopnina znatno nižja kakor drugod [X> rajhu. Zanimiva dražba v Slovenjem Gradcn. Na prireditvi za zimsko j>omoč v Slovenjem Gradcu je nastopila mladina z ljudskimi plesi, dalje gospa Marija Recherjeva, ki je zapela nekaj pesmi, vmes pa je igrala godba brambovcev. Ob zaključku prireditve je bila dražba zvezka, v katerem so bilo slike in )>opisi vseh značk, ki so jih prodajali ob cestni nabirki 23. in 24. januarja. Zvezek s popisom značk je imel svojeročno posvetilo zveznega vodjo Štajerske domovinske zveze. Prav zato je bil redka dragocenost in ga je nek darežljiv rojak izdražil za 2500 mark. Najstarejša Mariborčanka. V sredo, 27. januarja je obhajala 91. rojstni dan vdova Kunigunda Sager, rojena Bacher. Zdrava in krepka je prebila dan v krogu svojih dragih, med katerimi so tudi pravnuki. Jubilanlka se je rodila lela 1853 v Radvauju pri Mariboru. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 58 letni železniški upokojenec Jožef Mežnarič, 24 leten rudar Martin švab iz Konjic, upokojen kretničar Ka, rel Laboter, star 84 let. Mrtvega so našli nedaleč od njegove hiše železniškega strojevodjo v pokoju 57 letnega Antona Rozmana. Dalje sta v Mariboru umrla 63 leten pomožni delavec Franc Pole-gek in mali vrtnarjev sinček Franc Vreča. Nesreče. Pri delu v gramozni jami se je jkv nesrečil pomožni delavec Alojzij Plečko, doma iz Studencev pri Mariboru. Plaz kamenja ga je zasul, pri čemer je dobil notranje j>oškodbe ter si zlomil desno nogo v stegnu. 79 leten upokojen železniški sprevodnik iz Maribora Andrej Marchol je spodrsnil in si zlomil levo nogo v stegnu. Dekleta! Izšla je krasna knjiga — samo za vas: J o I a n t a G e r e 1 y : BaimUvciesm Kakšen bodi Vaš ženin, da boste srečne kdaj kot žene in mateie Okusno opremljena knjiga stane broširana L 25'—, vez. L 35'— Dobite jo v Ljudski knjigarni v Ljubljani Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št 5 Iz Hrvaške Odlikovanje poveljnika hrvntske legije. Po- glavnik NDH je zaradi junaštva in neustrašenosti, ki jo je pokazal v boju s sovražniki na vzhodnem bojišču, odlikoval poveljnika hrvatske legije na omenjenem bojišču Viktorja Pavičiča. Poglavniko-vo odlikovanje železnega trolista druge stopnje jo Pavičiču izročil nemški armadni poveljnik Paulus. Banja Luka dobi avtomatično telefonsko centralo. V Banjo Luko so pred dnevi pripeljali vse jjotrebne naprave za avtomatično telefonsko centralo. Vsa tozadevna dela bodo do konca meseca gotova, tako da bo nova avtomatična telefonska centrala pričela s prihodnjim mesecem že obratovati. Novo urailno poslopje t Banji Luki. Poleg drugih poslopij za posamezne hrvatske državne urade so pričeli v Banji Luki zidati tudi veliko poslopje za tamošnje poštno ravnateljstvo. Banjeluški mestni proračun. Finančno ministrstvo NDH ie odobrilo proračun za Banjo Luko v višini 31,94(5.758 kun. Ljudska kuhinja v Tuzli. Za prehrano siro-mašnejših slojev v Tuzli so tamošnje oblasti odprle ljudsko kuhinjo. Zgodovina Bosne in Hercegovine. Hrvatsko prosvetno društvo »Napredak« v Sarajevu .ie izdalo pred kratkim prvo knjigo o zgodovini Bosno in Hercegovine. Knjiga je izšla pod naslovom »Povijest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine*. Smrt očeta mostarskega škofa. V starosti 70 let je umrl Juriša Cule. oče mostarskega škofa dr. Petra Cule. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kralu v Kruševu. V Zagrebu je pred dnevi umrl vseučiliški profesor za vrtnarstvo na zagrebški gospodarsko-gozdarski fakulteti dr. inž. Zdravko Arnold, sin jtokojnega hrvatskega pisatelja Djure Arnolda. Vlada NDH je lani odobrila kredit 160 milijonov kun kot podporo za vzdrževanje delavskih prahranjevalnih ustanov. Zagrebški mestni odbor »Pomoči« je določil za tn mesec jx>dporo 400.000 kun, ki jo bodo razdelili med najpotrebnejše. Nemško odlikovanje hrvatskega opolnomočene-ga ministra. Nemški poslanik v Zagrebu von Ka-sche je izročil hrvatskemu ojxilnomočenemu ministru za župe Vrhbosna. Usora, Soli in Hum, šan-dorju Benaku visoko nemško odlikovanje za zasluge, ki si jih je pridobil za tesno sodelovanje NDH in nemške države v sedanji vojni. Iz Srbije Naredba srbskega ministrskega predsednika. Srbsko časopisje je za novo leto objavilo naredbo srbskega ministrskega predsednika št. 1. Z naredbo št. 1 srbski minister-predsednik Nedič zagotavlja srbsko javnost, da se bo odločno boril še dalje proti vsem odkritim neprijateljem sedanjega fta-nja v Srbiji, istočasno pa napoveduje borbo tudi vsem zakulisnim elementom, ki motijo red in mir v Srbiji ter ustvarjajo zmedo v javni upravi. Zato s svojo naredbo naroča vsem srbskim državnim in samoupravnim uradom in organom, da ne smejo v bodoče jemati v pretres in razpravo nobeno nepodpisane prijave. Frijave pa, ki so podpisane ter je na njej navedeno tudi bivališče in stanovanje prijavitelja, morajo vsi državni in samoupravni organi jemati prvenstveno v razpravo. Starešine posameznih uradov bodo morali strogo kaznovati vse podrejeno uradništvo, če bodo ugotovili, da so navedbe v prijavi proti njemu resnične, v nasprotnem primeru bodo pa pravtako strogo kaznovani klevetniki. Svetosavska proslava na belgraiskem vseučilišču. Dne 27. januarja je bila na belgrajskem vseučilišču običajna letna svetosavska proslava, pri kateri je bil navzoč tudi srbski prosvetni minister Velibor Jonič. Zbrane goste in odličnike, med katerimi so bili tudi zastopniki nemških zasedbenih vojaških oblasti, je pozdravil rektor vseučilišča dr. N. Popovič, ki je imel zatem tudi predavanje o delovanju in pomenu kulturnega udejstvovanja svetega Save na razvoj skrbskega ljudstva. Rektor Popovič je poročal tudi o izvršeni preosnovi belgrajskega vseučilišča ter je med drugim omenjal imenovanje posebnega ravnatelja za izvrševanje upravnih poslov. V svojih izvajanjih se je bavil tudi z novo narodno vzgojo srbske mladine. Drobna Ifuhliamka kronika Hišne lastnike In lastnike trgovskih ter drugih lokalov v mestu In v predmestjili opozarja mestno poglavnrstvo: Glede na opozorilo tiskovnega urada Visokega komi-sariata o odstranitvi lepakov, ki je že bilo objavljene v dnevnem časopisju. ,ie razvidno, da je treba odstraniti do 1. februarja prav vse lepake, razen manifestaciiskega lepaka »Nova Ljubljana St. 17« in lopakov GILL-a. Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine ima v soboto. ,10. t. m ob pol i pop. svojo glavno skuščino v frančiškanski dvorani. Na to se opozarjajo zlasti (lani vseh tistih društev, ki so prešla v Združenje. Tramvajski karambol s tovornim avtom. V četrtek. 28. t. m. okoli 16 je bil nn Mari-jinom trgu pri postajališču cestne železnice ob vliodu na srednji most nenaden karambol tramvaja s tovornim avtoin. Okoli prometnega otoka na Marijinem trgu jc priv07.il do srednjega mostu velik In težak tovorni avto LB 295. Po Prešernovi ulici skozi prometni otok je prtvozil z običajno brzino, ki jo Ima tramvaj na tej progi, tramvajski voz z označko 2, ki vozi na progi Sv. Križ—Moste. Prav pri tramvajskem postajališču pa sta zadela tramvaj in tovorni avto skupaj. Tramvaj se je zadri v sprednji del tovornega avtomobila, zbil desni hlatnik In porinil nato avto naproj. Protisunek pa je nato povzročil. da je tramvaj Iztiril in zapeljal kar nočez čoz most tako, da je bi', vhod mostu popolnoma zabarikadiran. Ves promet je bil na trgu ustavljen. Drugi avtomobili so so morali obračati, man.iši pa so vozili kar čez trelji most na Marijin trg. Po ogledu In ugotovitvi dejanskega stanu so nato kmalu tramvajski voz spravili nnzaj v tir. Promet jo bil po dobri uri spet vzpostavljen. Primerna je materialna škoda. Ni kdo ni bil prt cert letošnje sezone. Vodstvo simfoničnih koncertov je tokrat ugodilo ponovno izraženim željam, da bi so posebno markantne in uspelo skladbe ponovile. To je pokazal tudi uspeh ponovitve lit. simfoničnega koncerta, ko je bil tudi ponovitveni koncert popolnoma razprodan in so se zanimali za koncert ITillto ctrnlniiUla! Nnvl p.in- flvo- 1.»«' l"~vi vrst> ,aki. ki SO slišali Že prvo iZ-UUte so strojepisja! inovi eno . civo ,ho Dc,ntvo i0i da poslušalec pri prvem celoti skladbe in 110 za- tem karambolu poškodovan. Potniki v tramvaju so se lo nekoliko prestrašili. Prometno nesreče so bilo lani v splošnem kaj redke. trimesečni tečaji prlčno 4. februarja. Desetprstna učna metoda. Najjvečja moderna strojcpisnica, raznovrstni stroji. Specialna strojepisna šola. Učnina zmerna. Informacijo in prijave dnevno. — Posebni tečaji tudi 7.11 knjigovodstvo, stenografijo, jezike. Zahtevajte nov prospekt: Trgovsko učllišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Petkov živilski trg. Pošiljka svežih, zmrznjenih palamid iz Trlestcja je začasno izostala, rnčnnajo, da pridejo spet v Ljubljano te morske ribe, ki se dajo pripravljati kakor tunine. Naprodnj je bilo do 100 kg svežih dolenovk iz Severnega morja. 1'oio-novke so hi lo po ,16 lir kilogram. Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2, prlčno dno 6. februarja. Pouk dopoldne, ponoldno ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzaeljskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje ln infor-inaeije dnevno do 19. Frančiškanska prosveta vahl svojo prijatelje. da se udeleže v nedeljo, 31. decembra ob 5 ponoldno zabavne burke s petjem »Svojeglavček« v frančiškanski dvorani. — Igra je dobro naštudirana in napravljenn je tudi lepa nova seenertja. Tprnjo samn stari izkušeni Igralci, Pridile, ne bo vam žali V nedeljo liodo Igrali v Drami »Oče naš...« Začetek bo ob 14. Cene so znižane! Ne zamudile prelepe prilike! Vstopnice dobite v predprodaji. V ponedeljek, dne 1. februarja bo v veliki unloukl dvorani VII. simfonični kon- onlsku ne vjame jamo vse globino umotvora. Pri ponovnem obisku je to lažje mogoče. Srr>red ponedeljkovega koncerta: 1. Hossini: Viljem Teli. Predigra. 2 Čajkovski: Prvi stavek koncerta za violino in orkester, solist Albert Dor-melj; .1 Sclnihert: Simfonija h-mol (Nedokončana): 4. Dvorak: Slovanski ples; 5. Adamič: Scherzo. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. Predprodaja v knjigarni Glasbeno Matice. Čudno, n Je vendarle res! »Vihar t kozarcu«. Zabavna komedija, ki so tako čudno prepleta, ter izvrstna karakteristika posn-moznih vlog nam jamčita, da se bomo prijetno zabavali. To je resnično »presenečenje letošnjo sezone«, knkor so se mnogi obiskovalo! izrazili, ko so 7. zadovoljstvom odhajali po predstavi. Opozarjamo na predpro-dajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri prod pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1 desno. Ponesrečenci v LJubljani. Padci po stop nicali in posebno na poledenelih cestah so postali ka.i pogosti. Splošna bolnišnica je na kirurgičnl oddelek sprejela samo en dan 5 ponesrečencev, ki so so poškodovali pri padcih. Alojzij Lavrič, 22-letnl delavce, si je močno poškodoval levo nogo. — Marijan Suligoj, 15-letni dijak, si je lzpahrll desno nogo v gležnju. — Gojenka .ložeflšča. 26-letna Marija Jurca, si je v sohi zlomila levo nogo. — Zasebnica, 75-letna Marija Tiati-manova, so jo močno poškodovala na desni nogi. — Stanko Vidrih. 15-lotui delavec, si je zlomil desnico. Gledališče OPERA: Sobota, 30. jan. oh 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Red promierski. — Nedelja. 31. jan. oh 16: »Thals«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. febr.: zaprto F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Danes bo premiera popolnoma na novo naštudirane operete v sledeči zasedbi: grof Lichtonfels — Anžlovar. Liza, njegova hči — Mlejnikova, Lora — Japljeva, grof Pottenstein — M. San-cin. general — Pianeeki, princ Sou-liong — čuden, Mi, njegova sestra — Barbičeva, knez Cang — C. Dehevec, Fu-li, tajnik — ftkabar, evnuh — Simončič Dirigent: H. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin, načrti za kostumo: J. Vilfanova. DRAMA. Sotobo, 30. ob 17.30: »Zaljubljena ž.ena«. Red R. — Nedelja. 31. jan. ob 14: »Oče naš«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: »Ples v Trnovem«, Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. febr.: zaprto. Opozarjamo na premiero Goldontjeve trl-dejnnsko komedije: »Mlrandollnn«. ki bo prihodnji teden. V njej bodo igrali: viteza Rippafratto — Jan. markiza Foriipnpolija — Oregorin, grofa Alhafiorito — Verdonik, Mi-rnndolino, gostilničarko — Danilova M, Hortenzijo — Oahrijclčičeva. Dejnniro — V. •Tuvanova, Fabrizia, natakarja — Gorinšek. Režiser: J. KoviJ. Naznanila ROKODELSKI ODER: Nedelja. 31. Jan. ob 5 pop.: »Vlliar v kozarcu«. Opozarjamo nn predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni Petrarkova 12/1. FRANČIŠKANSKI ODER: Nedelja. .11. eembrn ob 5 popoldne: zabavna hurka s petjem »Svojeglavček«. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dnn predstave od 10 do 12 ter dve uri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Sobota, 30. Januarja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Oporna glasba — 13 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini — 18.15 Poročilo Vrhovnega Povel.ijstva Oboroženih Sil v«slovenščini — 13.17 Trideset minut veselja, vodi dirigent Petrnlia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert operne glasbo, vodi dirigent Morolli, sodelujeta sopranistka Gina Dir-nelii in tenorist ITgo Cantelmo — 17.55 Go-spodinjsjko predavanje v slovenščini — 1P.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonični koncert, vodi dirigent Victor de Sahata. V odmoru: predavanje v slovenščini — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Koncert violinista Arriga Seratija — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva e. 1, mr. Rahovoc, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. Poizvedovanja Izgubit sem obesek že 31. decembra. Obesek ie bil na pozlačeni verižici in jo imet steklen kamen rožnate barve. Izgubil sem ga na poli k Sv. Križu ali pa zvečer v tramvajskem vozu od Mestnega doma do Šiška. Ker je obesek drag spomin, prosim najditelja, naj obesek odda nroti nagradi v Ulici sv. Marka 35/1 pri T. I). ali v upravi »Slovenca«. Naši« se Je živilska nsks7itea na ime Rnk Evgenija. Dobi se v Nabavtjalni zadrugi. Vodnikov trg. Nalivno pero jo bilo najdeno t nobotol evečer. Naslov pove uprava »Slovenca«. živali z oblekami Dejstvo, da je na tisoče vret živali na svetu, ki si 6ame narejajo obleke, je tudi prirodoslovnim znanstvenikom malo znano, ln vendar si, na primer, ličinka neke muhe, ki živi kot ličinka v naših vodah, nareja tako obleko. Njene »obleke« 6e-6tojijo iz odgriznjenih koščkov listja, stebel, peščenih zrnc in celo iz majhnih polževih lupin. Ti koščki so »6ešiti« z izločkom predilnih žlez, ki jih vsebujejo te ličinke prav tako kot gosenice metuljev. Tudi znotraj je njih obleka podložena z nekim svili podobnim tkivom. Ličinke se v 6vojih oblekah prav urno kretajo po 6uhem in v vodi. In kaor se stopnjuje rast njihovega telesa, tako si tudi večajo 6voje obleke. Ce ličinki odstranimo obleko, vidimo, da je je zelo fiotrebna, saj je jx>d obleko povsem — gola. Oklep, ki 6icer pokriva žuželke, je tu le na glavi, na prsih, nogah in na končku zadka. Vse drugo , kar je zavarovano z obleko, pa je pokrito de s tanko kožico. Brez obleke bi ličinka koj postala žrtev številnih živali v vodi, in tudi ribiči jih lovijo za vabo rib. Prav tako si narejajo obleke nekatere vrste moljev, ki 6i izrežejo koščke iz uvelega listja, ki med njim živijo v gozdu in 6i iz njih zlepijo ploščata, prenosna ohišja. Oblečene so tudi nekatere gosenice, ki živijo v vodah. Jako izrazite obleke si narejajo ličinke iz vrste os »pamphilius«. Te ličinke si odgriznejo dolgo progo od lista vrtnice in 6e zavijejo vanj. V tem tulcu hodijo ličinke po vrtnici. V vseh teh primerih je zmožnost preje podloga »krojaštva« teh ličink. Toda med oblečenimi žuželkami dobimo še povsem drugačen 6i6tem. Ličinke nekih muh 6e oblačijo v kožice ušic, ki so jih prej izžele, izsesale. Da se morejo odeti v te »trofeje«, 6i pomagajo z dolgimi lasmi, ki imajo na koncu kaveljček. Tudi nekatere druge ličinke 6i pomagajo s kaveljci, da imajo obleko lažje na 6ebi. Neki raki (dromia) pa imajo zadnji par naprsnih nog le zato, da z njimi držijo obleko na sebi. Toda obleke niso zmeraj iz 6novi, ki so tuje fele6om dotičnih žuželk. Ličinke hroščka rilčkarja (cionus), ki ga večkrat dobimo na črnem korenu, imajo prav tako kot ličinke nekaterih listnih os posebno sluzasto prevleko, da 6o videti ko polži-slinarji. Večkrat dobiš tudi obleke iz voščenih izločkov ali pa iz pajčeviriaste snovi. Tu in tam najdeš tudi oblačila, ki so storjena iz lastnega govna. Zla6ti svojsko 60 ta oblačila pritrjena na Izredno lep roman, eno najboljših del velikega romanopisca Henry Bordeaux-a dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Knjiga je pretresljive vsebine in bo osvojila vsakega bralca. V nekaj dneh bo izšlo novo delo: »GOLOBČEK« — spisal Baar. Naročniki bodo dobili obe knjigi skupaj! ličinkah škodljivih hroščev cassida. Ličinka ima na zadku dolge, v ospredje čez hrbte zavihane vilice, na katere si nabada svoje lastne, odvržene kožice in pa 6voje črno govno. S tem je od zgoraj videti kot kepica govna. Obleke st pa ne narejajo 6amo žuželke. Znana so razna oblačila rakov. Nekatere rakovice (dromia) si s posebnimi, v ta namen preoblikovanimi nogami držijo grbo nad hrbtom. Druge rakovice se na sličen način skrivajo pod kako školjkino loputo, kar je videti, ko da imajo ščit pri sebi. Tu torej uporabljajo živali že storjena »oblačila«. To velja tudi o znanem raku samotarcu, ki ima kar posebno polževo lupino, ki se v njej sprehaja po morskih tleh. Vprav pri njem pa je ta čudna oprema jako značilna. Njegovo truplo je namreč le ondi obdano z oklepom, kjer ga polževa lupina ne pokriva, in mimo tega je postal tudi nesorazmeren, da se bolje prilega v zavo|e polževe hiše. Dalje se je njegov pahljačasti rep spremenil v kavelj, ki se z njim drži v polževi lupini. Prav tako so pa nagoni raka-samotarca prilagodeni temu načinu življenja. Znano je, da se pred preselitvijo v novo lupino prej prepriča, ali ti i v njej kakega sovražnika, da, celo to se zgodi, da 6trese prej pesek iz nje. Kaj tako posebnega, kot je nošnja obleke pri živalih, brez dvoma ni nastalo kar na mah, ainpak je bilo prej tu še »maskiranje«, ki ga še dandanes marsikaka žival uporablja. Predvsem razni prebivalci morja, dalje pa tudi opica orang-utan, ki si v svobodi nameče nase veje in listje, v kletki pa vreče in slamo. Prav tako se hočejo skriti razni ptiči, posebno pa skrivajo gnezda z jajčeci. Službena objava CONI-ja št. 6 Zdravniška športna služba. — Predsedstvo CONI-ja (Zdravniška Športna služba) je odredilo, da morajo imeti vsa športna društva po enega zdravnika, ki bo z zdravstvenega stališča motril in nadziral vse aktivne člane. Društva Ljubljanske pokrajine vabimo, da sporoče do 10. februarja ime in priimek svojega zdravnika in njegov naslov. Zdravniki športnih društev sc bodo morali vpisati v Zdravniško športno službo. Zdravniki, ki niso regularno vpisani pn Zdravniški športni službi, se ne bodo mogli poklicno udejstvovati na športnih prostorih. Vsaki športni prireditvi bo moral prisostvovati za to določeni zdravnik, za kar mora poskrbeti prireditelj. To velja za vse športne prireditve. | Na vsakem športnem igrišču mora biti omarica za prvo pomoč in oseba, ki je določena zdravniku v pomoč. Prcdno bo dal CONI dovoljenje za posamezne prireditve, mu bo moralo društvo pismeno sporočiti, da je bilo preskrbljeno vse potrebno za prvo pomoč in da so bili udeleženci tekem zdravniško pregledani. Sedež pokrajinske zdravniške športne službe je v uradu CONI-ja. Vsi zdravniki, ki želijo biti vpisani v športno službo, bodo lahko to pismeno zahtevali, morajo pa imeti že kirurško prakso, morajo poznati šport in morajo biti člani zdravniške zbornice. Skrivajo se gosenice, ki se zabubijo, in razni metulji, ki se prilagajo svoji okolici. Po vsem tem vidimo, kako je razne živali prisilil njih nagon, da se čim bolj zavarujejo pred sovražniki in 6i čim bolje uredijo svoje življenje. Od Vaših atletskih rezultatov je najboljši oni v teku na 400 m (1 min. 8.1 sek. ali 238 točk). Ostali izidi znašajo po finski tabeli kot sledi: tek na 200 m 31.1 sek. ali 183 točk; 100 m 14.7 sek. ali 105 točk; skok v daljino 4.00 m ali 109 točk. Za Vaša leta prijioročam, da se z večjo vnemo posvetite teku na kratko proge. Potem boste dosegli tudi v skakanju v daljino znatno boljši uspeh. (M. D.) Športni znaki in odlikovanja. V na5em lishiete čitali, da dobijo športniki, ki se izkažejo tia tekmah, različna odlikovanja. Ali so ta odlikovanja uradna, ali imajo mednarodno veljavo in kdo jih poklanja, Vas zanima. Mednarodno veljavo imajo samo olimpijske kolajne in državna odlikovanja, katere podeljujejo zlasti športnim voditeljem, zaslužnim za mednarodno šjx>rtno zbliževanje. Imamo pa v nekaterih državah navado, da podelijo vsako leto najboljšemu tekmovalcu zlato kolajno; to pa je zadeva organizacij zasebne f>obiide. Takšno odlikovanje je prejel n. pr. na švedskem Gundar Haegg. Poleg odlikovanja za redke in zelo vkoke športne uspehe pa 60 vpeljali v nekaterih državah tudi manjša odlikovanja ali »državne športne, znake«. Ti imajo uradno veljavo v državah, kjer je šport etatiziran. Šj>ortne in telovadne znake so vpeljali najpreje na Švedskem, pozneje pa tudi v Nemčiji, Franciji, Švici in drugod. Pravilniki za državni športni znak so sevda različni. Uveljavila pa se je 6koraj povsod praksa, da podeljujejo bronaste, srebrne in zlate znake. Pri tem ne gre za vrhunske uspehe v tej ali oni panogi športa, temveč za dokaze vsestranske telesne zmogljivosti. Nikakor ne zadostuje, da 6koči nekdo n. pr. 50 m Pred odlctom italijanskega bombnika z letališča daleč, pač pa mora pri fsosebnih tekmah dokazati, da zna tudi plavati. Kolesariti, teči in jxxlobno. Izpitno gradivo za državni športni znak je tako urejeno, da mora V6ak kandidat dokazati, da obvlada kolikor toliko najvažnejše panoge telesne vzgoje in da je hiter, močan, 6prcten ter vztrajen. Zahteve za državii športni znak niso pretirane, kar vidimo tudi po tem, da 60 jih v nekaterih državah izdali že več sto tisoč. (J L.). Novi atletski rekordi. Iz Vašega pisma posnemam, da imate zelo dobre vire in da 6te na tekočem glede vseh najboljših in najnovejših atletskih ' izidov. Potrjeni pa 6o samo oni rekordi, o katerih sem nedavno pisal. Onega v metanju kopja (Ken-zie 80.22 m) in v troskoku (VCarstoung 16.12 m) še ni bilo med njimi in je verjetno, da znamke niso zanesljive. Rrez skrbi pa lahko vpišete v Vašo zasebno tabelo svetovnih rekordov naslednje: 5000 m Haegg 13 min. 5S.2 sek. (ne pa 14 min., kar 6te najbrž pomotoma napisali); skok v višino Steers 2.11 m; skok s palico v višino \Varmerdamni 4.72 metra. Znamke 60 tako dobre in tako presenetljive, da za njih ni predvidenih točk v finski tabeli. (F. S.) Prehrana japonskih tekmovalcev. Ali je res, da je prehrana jajKinskih tekmovalcev tako skromna? K sreči imam pri rokah zdravniško jioročilo o prehrani posameznih narodov pri zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu. O Japoncih pravi poročilo, da 60 se hranili takole: zjutraj 60 dobili mesno juho z mesom, zelenjavo 6 sojo in rižem, potem jajca, 6adie in kruh; opoldne: meso (navadno svinjsko), rastlinske prikuhe, riž, krompir in često tudi obrok sladke jedi; zvečer: du?eno meso. ragout in ribo ali kaj podobnega z rižem in priktiho. Dalje pravi poročilo o prehrani japonskih olimpijskih tekmovalcev, da so zelenjave in solate vselej mešali s 6ojo in da so radi uživali tudi konzerve, ki so jih prinesli 6eboj. Kakor vidite, prehrana ni bila skromna. Znana 6tvar je namreč, da morajo tekmovalci, od katerih pričakujejo olimpijske zmage ali kaj podobnega, dobro in izdatno jesti. (L. B.) Konjske dirke v starem veku. Ali 60 tudi v 01ympiji prirejali konjske, dirke? Popolnoma brez dvoma je, da so imeli v okvirju olimpijskih slovesnosti tudi konjske dirke. O tem nam pričajo poročila, pa tudi hipodrom, ki so ga izkopali v 01ym-piji. L. 6B0. pr. Kr. so začeli z dirkami z vozili, 30 let pozneje pa 60 uvedli tudi jahalne tekme. Tudi v starem Rimu 60 bile konjske dirke zelo priljubljene. Udeležba s strani občinstva je, morala biti izredno velika, eaj pravi neko poročilo o fjožaru na lesenih tribunah dirkališča, da je bilo v nevarnosti 130.000 gledalcev, od katerih je bilo veliko lažje ali težje poškodovanih. (O. P.) Jesenski trening švedskih smučarjev. Z zanimanjem ste brali poročilo svetovnega prvaka E, Englunda o urjenju švedskih smučarjev. Tam je tudi omenjeno, da znaša vsota gozdnih in drugih tekov pred zimo približno 1500 km. Vprašujete, če mi je kaj podrobnejšega znanega o tem. Englund samo ugotavlja, da gredo švedski 6mučarji na dil-ce že zelo utrjeni in podkrepi to ugotovitev z dejstvom, az so pretekli med letom po 1500 km. Po mojem mišljenju so tu všteti tudi gozdni sprehodi ali izleti, ki so jih opravili deloma v hoji, deloma pa v tekih. V ostalem pa je o švedskih športnikih znano, da radi tečejo tudi takrat, ko gredo po dnevnih opravkih. (11. B.) eis*i tvope iiT^tn^^jii 37. Komaj tri korake sem napravil po hodniku, ko so se mi vdrla tla. Grabil sem ob stenah, tla hi sc obdržal. a zaman. Padci sein v odprtino. V duši som sklenil z življenjem. Priletel pa sem v deročo vodo. ki jc tekla okoli gradu. 38. Voda ni bila mrzla in mi je segala do vratu. Pač pa je imela silno brzino in me je naglo vlekla proti kanalu, ki je bil izpeljan pod grndom. Oprijeti se nisem mogel nikamor. Izginil sem v temi... —*■—-------- Šport v kratkem V Cortini d*Ampezzo 60 se sestali najboljši italijanski smučarji in tekmovali za zlato kolajno Vittoria Marcoza. Ob najugodnejših snežnih razmerah 6e je podalo 39 tekmovalcev k smuškemu teku na 17 km. Zmagal je alpinec Giulio Gerardi, predstavnik alpinistične šole d'Aosle. Progo z višinsko razliko 380 m je presmučal v 1 uri 18.3 sek. Drugi je bil Compagnoni Aristide z 1 uro 45 6ek., tretji pa Vitalini Rinaldo z 1 uro, 1 min 34.2 6ck. V skupni klasifikaciji, vžlevši rezultate prejšnjega dne, si je pribori! prvo mesto in zlato kolajno Pe-rejini Giovanni, član železniške milice iz Riina. Koliko zanimanja je bilo za usodno nogometno tekmo med Livornom in Torinom v Livornu, sodimo jx> izredni udeležbi občinstva, ki ga je bilo okrog igrišča 20.000. Izkupiček na stadionski blagajni je znašal 175.000 lir, tekma pa je končala neodločeno brez gola, 0'0. Livorno. ki je srečno prestal težko preizkušnjo, bo igral jutri v Genovi proti Liguriji. O Mitiču, po vsem teniškem svetu znanem hrvatskem tekmovalcu, čitamo, da se bo v bodoče udejstvoval tudi v namiznem tenisu. Igra z drobno žogico, ki je dobila z Mitičetn novega pristaša iz vrst uglednih športnikov. Križ in gosli Nobena zastava ne vihra iz dolgega poslopja, kjer je samostanska šola, ne razpenjajo se od okna do okna zeleni venci, kakor je to sicer vedno, kadar pričakujejo v samostanu obisk cerkvenega kneza iz bližnjega stolnega mesta. Samo zimsko nebo je danes v zastavah, temnomodro, in vsa pota nn vrtu se blesle belo zasnežena. Nad vso hišo leži tiha svečanost, slovesno občutje, dasi ga na zunaj ni mogoče opaziti. Gabrijel stoji pri oknu svoje male delovne sobice in zamišljeno gleda preko parka, preko belih oblačil dreves, ki stoje kakor molilci pod modrim nebom, nema in ponižna. Včasih premišljajoč zganejo z glavo. Tako je, kakor da bi se sklonila pod blagoslovom neke novidno roke. Tudi Gabrijel sklone glavo in za trenutek mora zapreti oči, tako močno čuti zagon, pritisk svojih notranjih predstav. Zaključni izpit je prestal. Sedaj je moralo priti do odločitve. Odločitve? Ali pri onih, ki so Žo leta obiskovali tukajšnjo samostansko šolo, ki so živeli skupaj kakor otroci ene same velike družine in ki so se drug drugega poznali kakor brat brata, ni bilo vso že davno odločeno? Ali je bila mogoča še kakšna druga odločitev kot ona ponižnosti, miru in veselja v Gospodu? Gabrijel je spadal k onim, ki so prestali svoj izpit z odliko. Gotovo predvsem zaradi svojega dela. Toda nekaj je bilo tudi v njegovem bitju, v njegovem značaju, kar je povzročalo, da so mu bili dobri in mu radi pomagali. Gabrijel je bil že zgodaj sprejet v samostansko šolo; potem ko sta mu v kratkem času drug za drugim umrla oba starša. Ker si je sam tako želel, je potem prišel v to samostansko šolo. Postala mu je druga domovina in mu nudila srečo druge domače hiše. Mnogo let, toliko let. Dokler... Tedaj jo zvonec v samostanski kapeli zapel preko parka svoj pozdrav in dobrodošlico v ti- j šino zimskega dneva. Izgledalo je, kakor da so se j zasnežena drevesa priklonila |e globlje, v široko i vozno cesto je zavila škofova kočija. ! Gabrijel je stopil od okna proč. Vzravnal se je. Z enim pogledom je objel svojo sobico, v kateri je preživel vsa la leta. Kaj se je ukradlo v tišino mirnega doma, kaj ga je že mesece vz.ne-mirjalo z vedno večjo in močnejšo trdoživostjo? Dasi je izgledalo blizu kakor v dosegu roke, mu ni znal najti izraza v besedi. Ničesar ni zagrešil Gabrijel in vendar se jo ta nemir zažrl še prav v njegovo molitev in se zgoščeval vedno bolj in bolj v neko resnično občutje krivde. Ce je hotel jiovedati jasno, čutil so je lažnivca. Tako kot je izgledalo v njem, tako ni mogel danes stopiti pred svojega škofa. Mislil je, da sedaj, ko je izpit minil, ne more več dalje ostati tu v ljubljeni skupnosti. Ni bil za duhovnika. Hišni zvonec je zazvonil. Po hodnikih, doslej mirnih in tihih, je jjostalo živahno. Vrata so lo-putala. Slišati je bilo nagle korake, ki so hiteli lio kamnitem tlaku. Gabrijel je, kakor da bi poiskal roko, ki ga lio varovala, zgrabil svoje gosli, ki so ležale pred njim na mizi, ravno pod križem, ki je visel na steni. Gabrijelova roka je bila vroča. Toda tudi vse štiri strune na goslili, ki jih je sedaj trdno oklepal v roki, 60 pekle, kakor da hi bile ognjene. Ta sobica je poznala samo mir in prijetna občutja, dokler niso prišle gosli. Vsak od samoslan-skiii učencev so jo v svojih prostih urah naučil igrati kakšno glasbilo. Ali pn je smel slikati, risati, skandirati verze, delati s šestilom in ravnilom. Gabrijel si je izbral gosli. In sedaj se [c približala ura koncerta, katerega se bo udeležil tudi cerkveni knez in ki naj bi se vršil kot vesel in viden zaključek resnih izpitnih dni. Ze nekaj tednov se je samostanska šola veselila tega večera. Že nekaj tednov so sc vadili. Igrali bodo Haydnovo in Beethovnovo glas- bo, nato kratko skladbo nekega modernega skladatelja za orkester s solističnim sodelovanjem gosli. Gosli je igral Gabrijel. Zazvcnel je drugi zvonov udarec. Nič več čnsa ni preostalo za zmešnjavo, za beganje misli. Gabrijel je zbral vse sile. Skoraj zadnji je stopil v veliko obednieo, ki je danes izgledala kot praznična koncertna dvorana. Namesto svetilk so gorele sveče, tam, kjer so bile sicer postavljene mize, so danes stale vrste stolov. Na vzvišenem prostoru je 6edel cerkveni knez, zraven njega je bil prior, nalo so sledili patri. Razburjeno, a vendar zadržano so valovale, se gibalo sem ter tjn glave mladih samostanskih učencev. Pred njimi so na široko in odprto razložili godbeniki svoja stojala. Gabrijel je z bolečo otožnostjo preletel to sliko. Mehka svetloba sveč mu je dobro dela. Zdelo se mu je, da se je še enkrat vse srečno pomaknilo v daljo, stiska odločitve, sramota zaradi laži, strah pred neprozorniin jutrišnjim dnevom. Namesto tega, kakor da bi se bila pretekla leta tega brezskrbnega, pobožnega in veselega samostanskega časa zlila skupaj v en sam akord, poln harmonije. Gabrijel se je vzravnal in globoko zadihal. Čutil je, kako je v njem molilo. Molilo je v njem, ko so igrali Ilaydna in Beethovna. Dalje je molilo v njem, ko je prišla na vrsto zadnja koncertna točka. In med njegovimi solističnimi deli se ta molitev ni pretrgala. Nasprotno, še bolj je postala goreča in živo iskrena, še več zatopljenosti, resničnosti in sj>oziiavanja je bilo v njej. Ni hote! biti lažnivec in strahopetec pred samim seboj. Tudi on je hotel služiti Gospodu, kakor so to delali tu vsi, knkor škof, prior in patri. Samo na drug način. On bo služil Gospodu s svojo umetnostjo, s svojo glasbo, s svojimi gosli Nemir? Odložitev? Kako napačne besede so to bile za tako svelo in neizpremenljivo gotovost! V Gabrijelu je zavalovala radost, ko je sedaj do- umel, da je smel služiti tudi on Gospodu, ki ga je ljubil. Note, ki mu jih je narekovala parlitura, mu niso zadoščale, da bi izrazil vse to, kar je mogočno valovalo skozenj. Saj se je moral še zahvaliti Gospodu, ki mu je v temno skrb njegovega srca poslal to svetlobo. Moral je še izreči prisego, kakršne note te partiure niso poznale. In Gabrijel je tudi molil to prisego z vso globoko prevzelo dušo: vedno bo s svojo čisto umetnostjo služil le Bogu, da bo postala hvalna pesem Očetu in da bo povzdigovala človeka. Frater muzikus je že davno povesil svojo dirigentsko palčico. Strmel je v goslača, ki se je na tako poseben in nenavaden način z,ačel izjio-vedovati in priznavati, in vsi v orkestru so dvignili glave. Tudi škof, prior in patri so postali pozorni, mladi samostanski učenci pa so iztegovall vratove. Vsakdo je občutil posebnost tega igranja, vsakogar je potegnila za seboj ta pesem duše, ki se je tu razcvetala v čistosti in zamaknjenosti. Toda Gabrijel se je nenadoma prestrašil, v veselju prestrašil in bliskoma pogledal fratra mu-zikusa. V drzni kadenci je našel zopet nazaj k predpisanim notam, tako da je fraler muzikus ravno komaj še mogel nakazati nastop bučefcga orkestralnega zaključnega stavka. Ko je Gabrijel ta večer zopet stal pri odprtem oknu svoje male delovne sobice, mu še vedno ni bilo mogoče pomirite so od razburjenja zadnje ure. Njegov škof ga je razumel in mu sam od sebe predlagal, da prevzame vso skrb za njegovo nadaljnjo izobrazbo zn glasbenika. Kjer ni nobene laži. tam tudi ni nobene obtožbe,---in tretjič je našel Gabrijel domovino. Ko je končno zaprl okno in so obrnil. Jo videl, da je stal v znamenju križa, ki je, velik, razrešujoč in obenem vezoč metal svoio senco tudi preko gosli. Tedaj je pokleknil in poljubil oboje, križ in gosli. H. Zerkaulen A. Fogazzaro; 90 Palača ob jezeru Tudi zdravnik je bil silno nemiren. Skušal se je opravičiti, da je ugodil Marinini kaprici, a vedno bolj ga je nadlegovala misel, da ni storil prav. >Prej Se nisem vedel vsega,« je dejal; »nisem še govoril z Ivanko.« Pomignil je Vezzu in Sillu, naj 6e mu približata. »Ali veste, kako je bilo z grofom?« ju je vprašal zdravnik. Vedela sta le nekaj. Nekaj časa so se tiho razgovarjali. Silla je pogledal na uro. Bilo je tri četrt na pet. Odšel je v knjižnico po pisma, nato so je vrnil in se umaknil v salon, d« bi tam nadaljeval z delom. Vezza in zdravnik sta nadaljevala svoj razgovor, ko sta nenadoma zagledala pod seboj vrt, vrtnarjevega sina, ki je odhajal iz pristana z velikim čolnom. >Kam greš?« je zaklical Vezza. »V K..., na ukaz gospe markize,« je odvrnil deček. »Moral bi bil vprašati mene, preden jo je ubogal,« je zagodrnjal Vezza. Nato pa je nadaljeval razgovor z zdravnikom. »Mislim, da bi bilo najboljše, če tako sestavim brzojavko: Stanje markize jo zolo novarno in zdravnik zahteva, da se jo odvede odtod.« »Pristavite takoj.« »Dobro.« »Pristavite še...« Zdravnik ni utegnil končati stavka, ker jo v istem hipu vstopila Marina. Bila je oblečena v temnomodro nadvse elegantno obleko z vlečko. Ni bila več tako bleda kakor zjutraj. Rahla rdečica ji je pokrivala lica, oči pa so se ji lesketalo kakor biseri. »Godba!« je dejala in so smehljaje se obrnila proti jezeru. »Kaj ne, gospod Vezza, da je glasba hinavska in da nam pove vedno to, kar želimo? Ali nima prav zato toliko prijateljev?« »Markiza,« ji je odvrnil Vezza in se skušal pokazali brezbrižnega. »Zunaj nas je lo veter; glasba jo v nas samih. Strune so v naši notranjosti in zvenijo soglasno z našim razpoloženjem.« »Za vas jo torej glasba vedno vesela. Kje jo Silla?« »Hm...« »Saj ni odpotoval!« je dejala odločno, pograbila Vezza za komolec in ga močno stisnila. »Ne, ne. tu je,« je hitro odgovoril. »Moram ga opravičiti. Ne počuti se dobro. Bil je tako prijazen, da mi jo ponudil svojo pomoč in zato zdaj...« Ni mu pustila, da bi izgovoril do konca; vprašala ga jo z zapovodujočim glasom: »Kje je?« Glas se ji je tresel. »Ne vem,« je v zadregi odvrnil Vezza. »Malo prej je bil v knjižnici.« »Pojdite in ga pokličite. Recite mu, da ga čakamo.« »V salonu je,« je posegel vme3 zdravnik. »Piše. Prosim vas, markiza, da sprejmete njegovo opravičilo.« Marina so je za trenutek zamislila, nato je dejala: »Mi morete dati častno besedo, da je v salonu?« »Da.< »Dotiro,« je mirno dejala Marina. Pozneje bo prišel sam, 110 da bi ga kdo klical. Ali žalost ne uničuje življenja? Žalostna sem, zato se ne počutim dobro. Vi, gospod doktor, bi mi predpisali razna pomirjevalna sredstva; meni pa so zdi, da blagodejnejo vpliva name vonj cvetlic, sveži zrak in prijetna družba. Tu je razlog, čemu sem naročila kosilo in vas jiovabila. Uganka je zdaj rešena in ne preostane nam drugega, kakor da sedemo k mizi. Vezza, sedite poleg mene. Gospod doktor, vi pa sodito na mojo desnico. Kosilo se je začelo. Marinina gosta sta molčala in so komaj dotaknila jedi. Zdravnik je neprestano opazoval Marino, ker se je bal, da bo dobila nov napad. Spoznal je, koliko važnost je Marina polagala na to kosilo in mu je bilo žal, da ji jo ustregel. Ni se mogel oprostiti slutnje,< da se bo zgodilo nekaj strašnega. Opazil je. da je Marina postajala vedno nemirnejša in da so skoraj ni dotaknila jedi. »Kaka tišina!« jo končno vzkliknila. »Zdi se mi, kakor da bi bila mod duhovi. Sem morda podobna Prozerpini?« m »Zbudili bi celo mrliče,« je neprevidno dejal Vezza. Takoj so je sj>omnil na tistega, ki je ležal nedaleč od lože, jKikrit z mrtvaškim prtom. Stre-pctal je. »Kljub temu pa so moji gostje resni, kakor peklenski sodniki. Nalijte kozarce,« je velela služabniku. Sluga je ubogal. Bil je iskreno vdan svojemu gospodarju, kateremu je služil dolga leta in zato je zdaj silno trpel. Ko je nalival vino v kozarce, so mu je tresla roka. »Pokusite to vino,« je dejala Marina. »Pomislite nekoliko. Ali se vam ne zdi, da ima okus po Aheronu?« Vezza je dvignil kozarec, pokusil vino in izjavil: »Ites ima nenavaden okus.« »Predstavljajte si torej,« je dejala Marina s spremenjenim glasom, »da sem iz gotovih razlogov hotela ...« Naslonila se je nazaj in naredila z roko kretnjo, kakor da bi hotela vreči od sebe neko ničvredno stvar. »Življenje je tako podlo,« je nadaljevala. »Predstavljajte si, da sem hotela odpreti vrata in oditi odtod ob sončnem zatonu sredi med cvetjem in v družbi prijateljev, ki bi mi delali družbo, če bi pot bila ie predolga. Predstavljajte si, da je v tem vinu ...« Vezza se je zdrznil in pogledal služabnika, ki je nepremično stal ob vratih. »Kako hitro mi verjamete!« je vzkliknila Mari na. Napolnila je zopet svoj kozarec in ga približala ustom. »Čuden okus?« jo dejala. »Popolnoma čisto je. Bila je samo Prozerpinina šala. Pijte, žalostni vitezi! V vinu boste našli dobro voljo in pogum.« Zdravnik ni hotel piti. Čutil je, da se bliža nevihta. Vezza pa je ubogal Marino in izpraznil kozarec do dna. »Prav je tako,« je dejala Marina in preble-dela. »Morali bosto odgovoriti na zelo težko vprašanje.« Praznik boginje Pameti Po istodobni kroniki) Nekega južnaško ioplega novembrskega večera v krvavem letu 1793, je Pariz v stolnici Naše Ljube Gospe (Notre Dume) obhajal praznik boginje Pameti. Krščansko bogoslužje je bilo odpravljeno in s tem so izginili iz koledarja katoliški prazniki, da so napravili prostor novim praznikom, tako praznikom poljedelstva, mladosti, starosti in sličnim. Sicer je dal narodni konvent na pročelje katedrale nabiti razglas, ki je oznanjal, da je pripoznano bivanje nekega najvišjega bitja in nenmrjočnost duše. A kor se je dogajalo v cerkvi sami, je prieaJo, kako je narodni odbor praktično pojmoval ta svoj razglas. Za uvod praznika so zborne operne pevke zapele posebno pesem. Med petjem je državljan Micko n d delil pesmi o nesmrtnosti duše kakor jo je 011 pojmoval. Mahoma so se pogledi vseh uprli v veliki oltar, kjer se je pravkar prikazala boginja Pameti. Le .kje so bili že videli to ljubko božanstvo, ki naj bo tu pio sklepu narodne skupčine večno češčeno najvišje bitje? Slednjič pa jc šlo od ust do ust: »To je go-=I>odična Auhrvjeva, operna plesalka, mična pla-\olaska, ki je navadno igrala kot Venera in je tttnOIHH^H^MBnBMH TEL KINO MATICA 22 41 Dnevno dvojni spored: Ob 16.30 In 18.30 četvorlca nnjprlljubljenejšlh Igralcev: Fosco Glnchettl, Maria v. Tasnndy, l'al Javor, Otello Toso v ljubezenski drami: »Rumeni pekel« Ob 14.30 napet detektlvsko-krlmtnainl film: »Skrivnostna žena« Igralci: Anneltese Uhllg. Paul Ivlinger, Herbcrt Will< TEL. KINO SLOGA 27-30 Junaštvo v vojni na en! ln vsa lirika ljubezni na drugI strani se vam prikazuje v filmu »Koncert po želji« O tem filmu jo pisalo evropsko časopisje ob priliki razstave v Benetkah z največjo pohvalo. V glavni vlogi: lise Werner, Carl Raddatz i. dr. Sodnluio tudi: Mnrlcka Rokk, lleinz RUhmann, Paul Horbiger ter berlinska filharmonija. TEL. KINO UNION 22-21 ljubezni I Brezmejno požrtvovalnost pravo nam pokaže film »Mater Dolorosa« V glavnih vlogah : Marlella Lotti, Anneltese Uhltg, Claudio Gora in drugI... KINO KODELJEVO Telefon 41-64 Odlična zabavo za staro ln mlado v lzbornem Švedskem filmu »Takšen mora biti mož« Adolf Jahr — Birgit Tengroth Nepozabna Disneyeva umetnina v naravnih »Snegulčica« Preastavp: nedelja ob 11.30 in 17; delavnik ob 17.30. to nalogo zmeraj v vsakem pogledu odlično opravila.« Komaj so se umirili valovi presenečenja zaradi 6\'ojske patrone, katero jim je dala revolucija za varstvo Pariza, ko.se je pojavil slavnostni govornik zraven oltarja, kjer je stolovala boginja. To jc bil pesnik La llarpc, član Aka-dcinijc. Ne da bi se ozrl na boginjo in mahajoč z rdečo čepico, je imel sramotilni govor o Bogu in je hkrati napadel tudi vse svoje tekmece na književnem ponročju. Boginja Pameti se je tako smejala njegovim besedam, ki naj bi bile do-vtipne, da so ji solze tekle j>o našininkanih licih. Po Ln Ilarpejevem govoru je zaigrala godba neki Andante skladatelja La Sueurja in slav-nost se je končala s korajžno rcvolucijsko koračnico. Bilo je žc precej pozno zvečer, ko je množica odšla iz cerkve Notre Dame. Vse liišp «o bile razsvetljene in vsi 60 imeli splošno pojedino. Pred hišnimi vrati so bili postavili mize, ki so druga poleg druge tvorile nn obeh straneh ceste eno samo, z jedili obloženo mizo. Kdor je prišel mimo, jc moral prisesti in kuj zialožiti, čeprav ni bil nič prispevali k pojedini. Vladajoče ljudstvo je bilo povsod povabljeno. Pojedina je bila tem mikavnejša, ker jc bil tisti večer izredno lep in ker so bila jedila zares izbrana. Zjutraj so že prejeli peki — migi° drugih ukazov — še posebne količine moke, tako da so imeli vsi Parižani, čeprav ni bilo v mestu žita, na praznik boginje Pameti dovolj dobrega kruha. Prava pravcata požrtija pa se je razvila krog trga pred »Palnisjem Rovalom«, kjer je domova'] vojvoda Filip Orleanski, ki se je zdaj, da bi se priličil revolucijski dogmi enakosti, imenoval kar Filip Egalite. Skoraj vse stroške za slavnostno pojedino jc poravnal on iz svoje Določitev kraja blagajne. Saj je šlo za to, da se je izkazal kot dober republikanec, do česar je prišel s svojim glasovanjem za smrt svojega kraljevskega bratranca. Filip je bil eden od tistih 36 poslancev, ki so v januarju tega leta, ki je pripomoglo boginji Pameti no prestol, spričo manjšine 360 glasov — glasoval za smrtno obsodbo kralja. Boginja Pameti mu je bila zašcpetala na uho, da »jo bo najlmljše vozil«, če bo vstopil v zmagoslavni voz revolucije. In zdaj je bil ta voz že v toku — on pa se je polja.l z njim. Državljan Filip Egalite je sedel sredi množice, med dvema ženskumo iz ljudstva. Prepevali so, poj>ivali, besneli brez sramu in strahu. Državljan Egalite je vstal, si snel rdečo čepico z glave in je vzkliknil: »Državljani! Pijmo na zdravje republike, no srečo njenih zagovornikov, na srečo narodne skupščine in vladajoče ljudstvo!« Množica mu je odgovorila z besnečim vzkli-kanjem. Nato jia, ko so napijaii drug drugemu, se je nekje iz temine odzval gromki glas, ki je za-vpil: »Smrt tiranom in visem, ki so jim služili!« Ljudstvo je spet navdušeno pritr jevalo. Državljan Egalite jc prebledel. Bilo mu je, ko dn grabi ledenomrzla roko po njegovem srcu. Ena njegovih dveh sosed, neka čevljurjeva žena s Ceste St. Ilonore je opazila njegov mrki jiogled. Skušala ga je raztresti in mu napravila poklon zaradi njegovih prekrasnih usnjenih rokavic. »Kako so nežne«, je dejala v šali in jih pogladila z veščo roko, »prav kot bi bile narejene iz kože kakega mladega dekleta.« Filip Egalite je moral državljanki priznati, da se bržkone ni zmotila. Neki umetniški strojar iz Mcudona je pripravil usnje iz kože mlade ženske, ki jo je bila revoluci jska sodnija obsodila na smrt in je bila tudi res usmrčena. Orleans jo jc bil nekoč ljubil... Čez nekaj dni nato ie rabel na PInce de la Concorde dvignil nad tulečo množico njegovo, s krvjo oblito glavo kvišku. A. D. Športni drobiž O svetovnem rekordu Rudolla Gehringa, ki ga je postavil imenovani 2. marca 1941. na planiški skakalnici, čitamo v belgrajski *Donauzeitung« naslednje podrobnosti: dolžina skoka je znašala 118 metrov, višinska razlika jioleta jxi zraku 61 m, hitrost skakača v trenutku odskoka pa 105 km na uro. Višina skakalnice od vrha zaletišča pa do izteka znaša 155 m. Zanimvo je še povzeti, da je imel skakalec v hipu doskoka hitrost 133 km na uro. Nov stadion bodo začeli graditi v kratkem v Istambulu. Po proračunu, ki znaša 3 milijone turških funtov sodimo, da gre za veliko športno napravo. Skoraj 100 smučarjev 6e je udeležilo znamenitega 6muka s Ptriemenkopfela v bližini Inomccta. Najhitrejši med njimi je bil Hans Nogler (Ino-most), ki ie prevozil progo z 000 m višinske razlike v izvrstnem ča6u 3 min. 57.8 sek. Med ženskami je zmagala Anneliese ProxauI (Inomost) s časom 5 min. 22.4 sek. iali oglasi »Kje ste. pravzaprav doma?« »Mi mornarji 6mo povsod doma.« »In kje živi vaša nevesta?« »Doma.« Parcele bližini cestne železnice od 23.000 do 100.000 lir prodaja PRISTAVEC Fr. realltetna pisarna, Ljubljana, Cesta Arlella Rea št. 3 (poleg Stuplca). (p Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleivveisova cesta 29. 1 asmžbc i w Dobe: Prodajalka za galanterijo, steklo ln porcelan, so sprejme. — Prednost Ima s prakso železnine. — Ponudbo na upravo »Slov.« pod značko »10.000« št. 605. i SDbC | j Kupim d H Cdda|o: Sobo v centru, po želji s hrano, oddam mtrnl osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Svetlo ln sončno« št. 601. (s Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza v LJubljani, Bleivveisova cesta 29. k Čitajte in širite »Slovenca« 1 Ščurke in drugo golazen v hiši, shrambah itd. — uničuje »ŠOUREKS«. Inž. Prezelj, Wolfova ulica št. 3. Papigo-samca starega dve leti, kupim. Naslov v upravi »Sloven ca« pod št. 601. S hudo prizadetim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest. da je v četrtek, 28. januarja 1913, ob 8 zvečer Vsemogočni po daljši, trpljenja polni bolezni, presadli iz naše srede v svoj vrt, s tolažili svete vere okrepčano dušo našega dobrega moža, očeta, brata, strica, svaka, tasta in starega očeta, gospoda Novaka Ivana - bivšega večletnega župana v Ribnici Nepozabnega pokojnika bomo spremili iz hiše žalosti na. farno pokopališče v Hrvačo v nedeljo, 31. januarja 1913, ob 4 popoldne. Ribnica, Gorenja vas, Ljubljana, Sodražica, Maribor, Cleveland, dne 28. januarja 1943. Žalujoča žena, olroci in sorodslvo. TOMAŽ POKLUKAR: .'"T^r-F1"™"''"^, '"'Tir ;ju ':::::::::»:: MiOsItlt ^lanr-oO I (BEILE ZVEZDEN J •:.<•• "jr m ^lill!® V "/ THl, ,'"v' ' ° li . , .., . _ t, ,'• ..... ...... ^ { % i •••.. A 'u-=i ; V l in j. 't...... • i I.::..- ....r »Pa za lejiše vreme se pobrigajte lam spodaj«, mu je zaklical in krenil proti severovzhodu. »Nekaj danes ni z njim v redu«, je šepnil Matiček svojemu prijatelju. »Narobe je z njim, že par večerov je potrt. Sinoči je pil,-kar ni njegova navada!« Matevž tega ni slišal. Marjeta pa je cula in je čustvovala: »Ubogi fant, mora mu biti zelo hudo. Na grunt je navezan, kakor da bi bil pognal korenine v zemlji, gore pa ga držijo, kot da bi ga bile začarale. Ko bodo prvi jasni dnevi, se bo vzpel na Lipanco, potem pa se lio odtrgal od nas. Dolgčas mi bo po njem. Dokler bo tu, naj mu bo lepo.« Tako je čustvovala Marjeta in hitela za fantom, ki je drčal spredaj in se spet zaustavljal, da bi počakal na ostale. Matevž pa je poslal drugačne volje. Ves srečen ie bil. da ni doživel vodniškega poloma. Izgubiti sloves dobrega vodnika bi bil zanj udarec, ki bi ga •;!' 'ii: ,.,,11 tk..... .ir"* '»Uj I « ..........in tlil »tlilllllliiLil le težko prenesel. Ah, sedaj je bil spet vesel. Ko so prišli domov, je pohitel do Nade in naročil kuhanega vina za vse. Ostnli so 6i zunaj otresali sneg z olto-vank in si čistili hlače z metlicami. Marjeta ga je srečala na stopnjicali in mu šepnila, da je bilo tudi danes, čeprav v megli, zelo lepo. »Če se že vreme kuja, bomo vsaj mi dobre volje,« je dejal gostom, ki so posedli za mizo. To je bila beseda, ki so (O radi slišali. Ker Matevž ni dopustil, da bi plačali vino premožnejši od njega, so^ prihajale na mizo novo steklenice vroče in dišeče pijače. Ne bi mogel reči, da ni prijala, zakaj Matevževa druščina je bila premražona. Nada, ki je znala lepo postreči, je zavijala steklenico v bele prtiče. v pijačo pa je nasula sladkorja in dišav. Tako jo bilo vino sladko kakor med' in vroče "kot čaj. Pila je tudi Marjeta. Prodno jo bil čas za večerjo, »o postali dobre volje i" začeli prepevati. Pela je tudi Marjeta. S svojim glasom je razodela nocoj nekaj, kar je bilo namenjeno pravzaprav samo njeni družini. Potem so jo prosili, da je zapela io]>lo sevdalinko »Moj dilbere, zima je«. S svojimi vedrimi očmi jo gledala naravnost v Matevža, se sklonila k njemu in mu pela na uho. Čisto tiho in nežno je pela. Vsi so sedeli negibno in v sobi jo bil mir, da bi slišal vžigalico, če bi padla na pod. Ženske so povesile oči in poslušale, moški pa niso mogli odmakniti pogleda od dekleta, ki je pelo zvonko kakor častitljiva violina v rokah umetnika, »Ah, marsikdo si je želel, da bi se sklonila tudi k njemu, da bi bil deležen pozornosti, ki jo je poklanjala 6mu-škemu učitelju. Večerjo so si naročili kar v furmansko sobo, kjer so obsedeli. Da je zgornji dom preveč gosj>oski, so dejali in da se smučarji boljše počutijo, če so tečajniki 6ami med seboj. Začeli so z vinom, nadaljevali s pet jem in družabnimi igrami, potem pa so plesali. Čim je pek raztegnil harmoniko, so se pori odtrgali od mize in se vrteli, jadrali v dolgih korakih in poskakovali. Matevž je čutil topli Marjetin objem, ko so je zibala v tangu. Vrnil ji gn jo in plesal kot že dolgo ne. Ko so se vrnili k mizi, je dobil besedo Mati- ček in razdiral vesele, da so se nasmejali do solz. Ob pol dvanajstih so bili še vadno vsi skupaj. Nikomur se ni ljubilo spat. Tudi Matevž je bil nocoj širokogruden; marsikdaj je očital zamudnikom v šoli, da se za smučarja ne spodobi, da bi še veseljačil pozno v noč. »Naše veselice so na klancih j>od vedrim nebom, kjer je plesišče tisočkrat lepše od onega v zakajenih prostorih.« Tako je govoril, kadar so prihajali zamudniki v šolo. Nocoj pa se je zdelo, kakor da je odložil dostojanstvo smuš-kega učitelja in se prikradel med ljudi, ki so za ples in pijačo prav tako navdušeni kakor za ,belo opojnost'. V gostilni je dišalo po tobakovem dimu, po vinski pari in prahu. Matevž si je zaželel dobrega zraka. »Bom kmalu nazaj,« je šepnil plesalki in odprl vrata. Na hodniku je srečal natakarico Nado. »Gosjiod Matevž, pismo še vedno čaka na mizi.« Fant je zdirjal po stopnicah naravnost v obednico. Tam ga je čakalo pismo z rokopisom, ki ga je poznal kakor svojo roko. Razveselilo ga je kakor vedno. Hitel je v svojo sobo, ga odprl in bral: »... fant moj dragi, zdi se mi, da To že celo večnosi nisein videla. Ča- kam Te, Tebe pa ni cd nikoder. Danes sem žalostna, ker sem imela težke sanje. Sanjalo se mi je, da nisem mogla več zdržali sama in sem se napiotila na planino. Pot je bila dolga in snežilo je, | da sem komaj hodila. Tako globok sneg j je ležal na poti, do se mi je udiralo do I kolen. Brez moči sem hodila in spanec me jo premagoval. Hotela sem se odpo-čiti pod staro smreko, ko zaslišim sani, j ki mi drvijo nasproti. Ti si sedel v njih in vriskal, s Teboj pa je bilo dvoje deklet. Nisem jih jxiznala. Stisnila sem , se k drevesu, ker sem se hala konj; kli-! cala sem Te in Ti mahala, Ti pa me j nisi niti slišal, niti opazil. Kakor prikazen so zdrčale sani mimo mene. Tek-' la sem za njimi in Te klicala po imenu, vendar zaman; izginjale so za ovinkom. Potem sem slišala samo še cing-lanje zvončkov in Tvoj veseli smeh. — Vidiš, namesto, da bi se mi sanjalo kaj lepega, da bi Te srečala in se pogovarjala s Teboj, si mi nedosegljiv tudi v sanjah. Vem, da Ti je lepo tam zgoraj in Te ne prosim, da bi prišel. Boš *e prišel, če prej ne s pomladjo in takrat i lio m norela od veselja. Samo to sem Ii ■ bolela povedati, da Te že težko čakam.« : Tako je bral Matevž v svoji sobi. Sedel je na stol, si pokril obraz z ro-I kami in se zamislil. Žal mu je bilo, da je imela Majda take sanje. Ah. kako bi hil vesel, če bi v resnici prišla! Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlič