Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111 S£0VENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 4(W>2, 40-03, fi0.04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunnj 24.797 Li prav a: Kopitarjeva ulica štev. o to storili Iladičevi Hrvatje. — To sedaj očitajo dr Korošcu isti ljudje, ki so ga vse do danes blatili in v Belgradu denuncirali kot separatista. Tn delajo jeenesarji, da bi se prikupili dr. Mačku, tistemu Mačku, ki so ga tudi v ■jobi svoje strahovlade kot separatista poslali v ^ Temu se v Jutrovem žargonu pravi »nacionalnat politika 1 Napredna koncentracija v znamenju kmečke prosvete Ribnikarjev mariborski »Večernik«, ki že dalj časa piše za nekako slovensko narodno koncentracijo, kakršno si seveda sam zamišlja, je torej objavil novico, da so člani Kmetske prosvete v Mariboru sklepali o nadaljnjem delu. Takole pravi: »Kmetska prosveta ima namen poslati važen faktor v slovenski narodni koncentraciji. Stopila bo v stik z drugimi organizacijami in gibanji, ki načelno zasledujejo iste smotre.« — Tako nekako v južnih krajih JNS snuje svoja »Bratstva«. Torej bi bilo bolje rečeno, da bo ta nova koncentracija naprednega življa na Slovenskem. Naj se vsaka beseda postavi na svoje mesto! »Slovenska beseda« tudi koncentrira V nedeljo 12. t. m. jc imel sejo glavni odbor na novo ustanovljene napredne organizacije, ki sla jo poklicala v življenje bivši ban dr. Puc in dr. Korun. Glavni odbor se je na tej seji takole sestavil: predsednik je dr. Janko Kosil iz Ljubljane, podpredsednika sta Ivan Majerle iz Maribora in Ivan Mihelčič. Tajnika sta tudi dva, in sicer Vla-hovič Vili ter Ražem Andrej, blagajnik je Mlej-nik Rajko. Vsi ti so iz Ljubljane. V odboru pa so še tile gospodje: dr. Dinko Puc, dr. Milan Korun, dr. Stanko Jug, Prime Rudolf — vsi ti iz Ljubljane. Dalje so v odl>oni Ivan Medved iz Tacna, Kušar Jakob iz Notranjih goric in Dolenc Kari iz Železnikov. Ves odbor šteje 30 mož, 1") namestnikov ler 5 članov nadzorstva. Kakor je »Slovenska beseda« že naglasala, je njena glavna naloga »propagirati načela medsebojne strpnosti, zlasti v kulturnih vprašanjih«. — No, kulturna strpnost je sicer lepa reč, vendar vse to bolj diši po nekaki novi napredni koncentraciji. Eno vodi g. Ribnikar iz Maribora, drugo g. dr. Puc iz Ljubljane, tretjo pa že 20 let koncentrira g. dr. Albert Kramer. Trije napredni voditelji in tri napredne koncentracije. Pribičevičevo predavanje Brat rajnega Svetozarja Pribičeviča, Adam Pribičevič, ki ustanavlja med svojimi srbskimi kmetskimi somišljeniki organizacije »Seljačko kolo-, je v tej lastnosti imel v Belgradu predavanje, kjer je med drugim naglasil, da so kmetje doprinesli mnogo žrtev za osvobojenje srbskega naroda, niso pa od tega imeli sorazmernih koristi. »Zaradi zemljepisnih in prometnih razmer se ni mogla ustanoviti na Balkanu velika državna in narodna skupnost. To je vzrok vseh nesreč Balkana ter naše narodne tragedije. Današnja tehnična in prometna sredstva pa omogočajo, da se zbere ves Balkan, kar je treba tudi storiti. To pa morejo storiti zgolj Srbi, Hrvati in Slovenci po svoji osrednji legi na Balkanu, po velikosti svojega ozemlja ter po svoji številčni moči. To pa morejo storiti le, če na svojem področju organizirajo življenje, ki bo v skladu z načeli svobode, družabne pravičnosti in gmotnega blagostanja. Naša država mora na Balkanu postati tisto, kar je nekoč mala Srbija bila za nas in avstroogrske Srbe pod vlado kralja Petra, namreč nepremagljiva privlačna točka.« Polemika zaradi dr. Tischlerja Pred nekaj dnevi je novosadski dnevnik »Dan« prinesel daljši članek o dr. Tischlerju, voditelju koroških Slovencev, ter je pri tem primerjal narodne razmere pri nas. Na tisti »Danov« članek pa je odgovoril nemški dnevnik »Deutsches Volks-blatt«, ki tudi izhaja v Novem Sadu. »Dan« označuje odgovor nemškega lisla takole: »Odgovor dnevnika »Deutsches Volksblatt« nikakor ni napisan tako, kakor bi se spodobilo pisati glavnemu glasilu naših Nemcev. Odgovor je prepotenten, nadut in aroganten. Čeprav nas imajo za kulturno manj vredne, »Dan« ne bo odgovarjal v enakem tonu ter se ne bo spustil na nivo »Deutsches Volksblatta«. Na koncu svojega članka naglaša »Dan«, da »Deutsches Volksblalt« deluje s samimi insinuacijami in neresnicami, namesto da bi stvarno, odkrito in pošteno obravnaval slučaj dr. Tischlerja ter da potem tako pisanje kaže nekoliko smešno nadutost ter brezpritnerno aro-ganco. Srbski kulturni klub v Somboru Kakor poroča srbski list »Istina«, se Je v Somboru na pobudo trgovca Sava lvkova, sodnika Andjelkoviča ter nekoliko drugih razumnikov ustanovil srbski kulturni klub, h kateremu je takoj pristopilo mnogo članov. Naloga tega kulturnega kluba je, gojiti srbsko kulturo v okviru ju-goslovanstva, pri čemer je izključena vsaka strankarska politika. Ustanovitelji kluba so postavili lo nalogo, ker menijo, da je v sedanjih razmerah nujno potrebno gojiti zdravo srbsko kulturo. Poleg tega ima ta srbski klub še to nalogo, da odstranja vse, karkoli razdvaja narodni živelj. V tem smislu bo ta srbski klub naglašal rasne (plemenske) skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Kakor poroča list, je ustanovitev tega kluba spočetka naletela na veliko nerazumevanje pri srbskih ljudeh, češ da čisto srbska označba kluba pomeni nekak srbski separatizem. Klubu pa se je v najkrajšem času posrečilo, da je te ugovore s 6vojim deiom pobii. rim oglaša Karpatsko Ukrajino za neodvisno državo. Msgr. Vološin je to sjioročil brzojavno državam, ki so podpisale monakovski sporazum. Nemško in italijansko vlado, ki sta podpisali dunajsko razsodbo, prosi ukrajinska vlada za pomoč in zaščito. OglaŠenju neodvisnosti so prisostvovali vsi člani vlade, kakor I udi vsi voditel ji stranke narodne edinosti ter voditelji vojaške organizacije. Sestavljena je bila ludi nova ukrajinska vlada, ki bo vodila posle samo do jutri dopoldne, ko se prvič sestane ukrajinski parlament. Ministrski predsednik Vološin je pozval generala S v a t e k a , naj prevzame poveljstvo nad oboroženimi silami in organizira obrambo države. Poskus ustaje v Karpatshi Ukrajini je biI zadušen Po polurailneiu poročilu iz Chusta jn bilo pri poskusu zadušitve vstaje v glavnem mestu Karpatsko Ukrajine Chustu 100 žrtev. Vstajo so za- dušilo češke četo. Poročajo tudi, da so češke četo umikajo s karpatsko-iikrujinsko-iiiadžurske ineje. Poskus vstaje so organizirali člani ukrajinske narodne garde. Češke čete so imele 30 žrtev, deloma častnikov, deloma navadnih vojakov, dočim znaša število smrtnih žrtev na strani narodne gardo okoli 80. Trdijo, da so člani narodne garde nocoj zasedli strategično važne točke v Chustu. Zjutraj so bili razuroženi in knnfinirani. Skupina voditeljev narodne garde je pobegnila preko romunske meje ter je porušila med potjo z ročnimi bombami carinarnico ter presekala vse telefonske zveze z vzhodom, Bolnišnica v Chustu jo prenatrpana z ranjenci. Češke čete so popoldne zavzele vsa važnejša poslopja. Vlada Karpatske Ukrajino ima nocoj sejo, na kateri razpravlja o položaju. Poljaki prekoračili mejo Praga, 14. marca. AA. Štefani. Krožijo vesti, da so poljske čete prekoračile karpalsko-ukrajin-sko mejo. Varšava, 14. marca. c. Poljska uradna agencija -iPalt objavlja, da so bile zaradi dogodkov na Slovaškem in ob češki ineji poslane čete in okrepljene posadke ob meji med Poljsko in karpatsko Ukrajino. Premikanja nemških čet Monakovo, 14. marca. AA. Reuter: Med ljudstvom se mnogo govori o gibanju nemških čet v teku zadnjega tedna. Opaziti je bilo predvsem gibanje čet na cestah v smeri proti SolnogradJ. Na drugi strani so prihajale čete iz Niirnberga v Monakovo. Te čete so olifltojale v glavnem iz mehaniziranih oddelkov z lahkimi in protiletalskimi topovi ter lahkimi tanki. Koncem minulega tedna so bile mouakovske ulice polne letalskih čet s topovi. V teku zadnjih dveh dni je opaziti prevoz čet v vlakih in velikih tovornih avtomobilih iz Monakovega proti Solnogradu. Včeraj so bile poklicane pod orožje osebe, ki pripadajo rezervnemu razredu 1013. Mnogi obve-zanci so morali oditi takoj od posla v vojašnice. V teku današnjega dneva jo odpotovalo veliko vojaštva iz Monakovega na Dunaj. Minister za propagando je prej trdil, da potujejo le čete na Dunaj za revijo čet, ki se bo izvršila na Dunaju pred Hitlerjem o priliki proslave obletnice priključitve k Nemčiji. Berlin, 14. marca. AA. Izvedeli smo, da je veliko gibanje čet v bližini Jeinško-češke meje. Po vesteh iz dobro poučenih virov štejejo te čete okoli 200.000 mož. Del teh čet se nahaja v Dres-denu. drugi v Leipzigu, tretji pa na Dunaju. Rini, 14. marca. AA. Reuter poroča z Dunaja, da jn bil danes dopoldne na Dunaju promet skoraj popolnoma ukinjen, ker koraka po ulicah vojaštvo v popolni vojaški opremi proti slovaški meji. Na vprašanje Reuterjevega dopisnika, ali gre za zasedbo Slovaške, je dobil odgovor od neke osebe iz pristojnih krogov, da bi eventualno nemške čete mogle zasesti Slovaško. London, 14. marca. b. Semkaj so prispela popoldne poročila, da je madžarska vojska na enem me6tu prekoračila slovaško mejo in zasedla manjša obmejna mesta. Za sedaj še ni znano, zakaj je madžarska vojska to storila. Iz Budimpešte neprestano zagotavljajo, da bodo spoštovali avtonomijo in neodvisnost Slovaške. Berlin, 14. marca. b. Na Bavarskem in v Šle-ziji opažajo živahno gibanje nemških čet v smeri čehoslovaške meje. Dolge kolone državnih in pri-vanih avtomobilov, ki so bili po zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem rekvirirani, vozi proti meji hrano in vojake ter municijo. Prav tako kakor pred priključkom Avstrije k Nemčiji so bila tudi sedaj rekvirirana skoraj vsa prevozna sredstva. Pod orožje je bilo poklicanih zopet nekaj letnikov. Letnik 1913 je moral v celoti pod orožje. Skozi Monakovo vozijo neprestano kolone težkega topništva in tankov. Berlin, 14. marca. b. Politični opazovalci trdijo, da se 14. nemškn armada nahaja blizu češkoslovaško-nemške meje pripravljena, da vsak trenutek v slučaju potrebe prodre v Češkoslovaško, ako bi se položaj še bolj zaostril. Na sami nemško-češkoslovaški meji v okolici Jichlave pa je okoli 23.000 nemških naskakal-nih oddelkov, katerim se je priključilo veliko število nemških prostovoljcev. Dunaj, 14. marca. AA. DNB: V zvezi s prodiranjem čeških čet proti Slovaški poročajo, da znatni oddelki čeških čet, ki razpolagajo s tanki in težko artiljerijo, prodirajo po cesti, ki vodi od Si-lajna preko Nizkih Tater, k prometnemu križišču Brulki. Poročajo tudi, da je v bližini Dubna Skale prišlo do streljanja ob 13.45 med češko pehoto in slovaškimi oddelki, ki so bili do pred kratkim šc v sestavu češkoslovaške vojske. Slovaki so poskušali preprečiti zasedbo te strateško važne točke. NARAVA VAM PONUJA SVOJO POMOČ, ko se v začetku zimskih mesecev čutile utrujene, strte in brez prave volje do dela. To so naravni pojavi prehodnega časa, ko smo najbolj potrebni solnca in ko njegovi žarki nimajo več tistega delovanja kot poleti. Kakor solnce poleti, tako je pozimi norveško zdravilno ribje olje neizčrpen izvor zdravja, ker poveča odpornost proti boleznim, telesu pa zagotavlja njegov razvoj. Zato bi morali odrasli in otroci že ob prvih znakih slabega počutja in še preje, predno zbole, jemati NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE, ki jo nenadomestljivo po svoji kakovosti. Nemci še niso vkorakali na Slovaško Dunaj, 14. marca. (Reuter.) Danes so krožile razne protislovne vesti iz uradnih virov glede gibanja nemških čet proti Slovaški. Ob 17 so v pisarni Gauleiterja Biirckla priznali, da so manjši oddelki nemških čet prispeli v Bratislavo. Uro pozneje so v pisarni Biirckela te vesti ovrgli. Tedaj je bilo rečeno, da nemške čete niso prekoračile slovaško mejo. ker so Slovaška smatra za suvereno državo. Verjetno pa bodo nemške čete na poziv slovaške države vkorakale na Slovaško še to noč. Dunaj, 14. marca. AA. Reuter: Dunajska radijska postaja je sporočila, da nemške čete že korakajo na Slovaško. Nemci zasedli Moravsko Ostravo Praga, 14. marca. (Reuter) Iz praških uradnih krogov poročajo, da so nemške čete zasedle Moravsko Ostravo, znano premngokopno središče na češko-poljski meji. Stališče velesil Ne jamčijo za meje čsl. države Kalija Rim, 14. marca. AA. Pred svojim odhodom v Nemčijo je imel Giiring sestanek z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Položaj v Češkoslovaški se smatra v tukajšnjih političnih krogili za zelo resen V nekaterih krogih smatrajo, da bi mogel razvoj dogodkov imeti neposreden vpliv na položaj v vsej Evropi. Na slovaške zahteve glede njihove avtonomije gledajo tukaj sicer s simpatijami, vendar pa niso navdušeni zaradi nove nemške poleže. Navzlic temu bo ostala os Rim-Bcrlin se naprej solidna. Anglija in Francija London, 14. marca. b. Jutranji vladni listi se bavijo z dogodki na Češkoslovaškem ter poudarjajo, da niti Anglija niti Francija ne bosta storili ničesar, ker se nočeta vmešavati v to stvar. Ves današnji dan je bila angleška vlada v zvezi s francosko ter je bilo sporazumno sklenjeno. da se češkoslovaška republika prepusti svoji usodi. Politični krogi dobivajo vtis, da Angliji in Franciji v tem trenutku ugaja, da jo Nemčija zaposlena v srednji in vzhodni Evropi, ker upata, da v do-gledneni času no bo sprožila svojih kolonialnih zahtev. Praga je sicer poslala poziv zapadnim velesilami, ki pa mu nista mogli ugoditi. Pariz, 14. marca. c. Nocojšnji »Tetnps«, ki velja sicer za glasilo zunanjega ministrstva, objavlja uvodnik o dogodkih v Bratislavi in pravi, da Francija in Anglija pri vsej tej zadevi nimata nobene besede, ki bi jo lahko postavili v razpravo. Ves problem prehaja sedaj, po mnenju lista, v novo dobo, in sicer bodo lo zadevo urejevale vlade v R e r 1 i n u , Varšavi in B u d i in p e š t i. London, 14. marca. c. Danes popoldne so v spodnji zbornici poslanci postavili več vprašanj predsedniku vlade Chamberlainu o Slovaški in o zadevah v Srednji Evropi. C h a ni b e r I n i n je kratko in hladno odgovoril. da je bila v monnkovskem protokolu obljubljena pomoč Češkoslovaški samo zn slučaj nnpnda od zunaj. To se pa v tem slučaju ni zgodilo in zato se angleške politike sedanji dogodki neposredno ne tičejo. Stališče Poljske ,Skupne meie z Madžari* London, 14. marca. A A. Havas: Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da se je nemški varšavski poslanik v. Moltke pripeljal davi v Berlin, snoči je pa imel daljši razgovor z Beckoni. V berlinskih diplomatskih krogih živahno komentirajo to nepričakovano vrnitev nemškega poslanika. Po poročilih iz dobro poučenih krogov je poljska vlada sporočila nemški vladi, da hi Poljska zelo nerada videla ustanovitev neodvisne Karpatske Ukrajine ali pa priključitev te dežele Slovaški. Poljaki so po (eli vesteh sporočili, da hi edino priključitev teh krajev k Madžarski ustrezala poljskim interesom. Razen tega govore v poučenih krogih, da so že izdani razni vojaški ukrepi ob poljskn-feški meji, posebno južno od Lvova in v Tješinu. Železniški promet je nd včeraj ukinjen. Varšava, 14. marca. AA. Havas: Po vesteh iz verodostojnih vituv je bila uuniejiia straža na ie polisko-ukrajinski meji ojačena, Slično akcijo podvzela tudi madžarska vlada. Zunanji minister Beck je imel snoči razgovor z madžarskim poslanikom v Varšavi. Oba državnika sta govorila o položaju na Češkoslovaškem. Ne vedo, ali so se vodila med Poljsko in Nemčijo pogajanja, toda smatrajo za verjetno, da bi Nemčija molče pristala na priključitev Karpatske Ukrajine k Madžarski. Krožijo glasovi, da bo Durčanski po razgovorih, ki jih je imel včeraj z msgr. Tisom in kanclerjem Hitlerjem, predlagal slovaškemu parlamentu ne saftb' proglasitev slovaške neodvisnosti, temveč tudi carinsko zvezozNemči-j o. V tem -primeru bi Poljska bila prisiljena zavzeti stališče glede Ukrajine. Poljska je doZdaj računala s simpatijami gotovih slovaških ministrov, predvsem predsednika vlade Sidorja. Toda neza-visna Slovaška, ki bi bila stvarno samo vazal Nemčije, bi postavila Poljsko pred izbero, ali pristane, da se na njeni južni meji osnuje ali več držav, ki bodo zavisne od Nemčije ali pa da dela diplomatskim potom ali na neki drugi način na to, da dobi skupno mejo z Madžarsko. Zadnja rešitev bi bila največ v skladnosti s poljskimi interesi., ker bi na ta način prenehalo žarišče ukrajinske iredente. Na ta način bi se tudi preprečila ob-k r o ž i t e v Poljske s severa, zapada in juga. Poslovilni proglas v praškem radiu Vlada odstopila — Dr. Hacha k Hitlerju Praga, 14. marca. AA ČTK: Praški radio je razglasil vest o proglasitvi neodvisne Slovaške in o sestavi nove slovaške vlade s temle komentarjem: Odkar je prišel v veljavo zakon o slovaški avtonomiji, so politične zveze med češko in slovaško deželo znatno popustile. Imeli s«no skupno samo voiaštvo in zunanje zadeve, finančna vprašanja so bila pa skupna le v omejenem obsegu. Kljub temu so se politični zastopniki Slovaške izrekli za novo zrahljanje političnih zvez, ki nas še družijo s Slovaško Slovaška se je zagledala r.a novi poti in po zrelem premisleku sklenila postati neodvisna 20 let so Čehi vzajemno delali s Slovaki in reči smemo, brez obotavljanja. To dvajsetletno sodelovanje ni bilo Slovaški v škodo; to dokazuje sedanja zu-nanjščina slovaških mest in gospodarska povzdiga teh krajev. Vse to smo ustvarili z vzajemnim delom in prizadevanjem. Pri tem sodelovanju je tako Čehe kakor Slovake vodila dobra volja, da vzajemno pripomorejo v blagor skupne države Danes ni nič več državnopravnih zvez med češko in slovaško deželo in v bodoče bomo živeli vsak zase. V trenutku, ko se razstajata dva bratska naroda, lahko odločno potrdimo da ni v Čehih nobenega sovraštva ne animoznosti preti Slovakom. Mi od vsega srca želimo slovaškemu narodu, naj bo njegovo bodoče neodvisno življenj dobro in srečno in naj si slovaški narod ustvari gospodarske razmere, kakršne ustrezajo slovaškim potrebam. Očitno ie, da se bodo nove razmere zrcalile tudi v spremenjenem položaju našega naroda. Češko državo bodo zdaj čakali mnogi in znatno različnejši problemi, kakor so bili dosedan i. Za našo državo se začne nova doba in morali se bemo lotiti dela v slogi, disciplini in razumnosti. Ohranili bomo prijateljski spomin na naše skupno življenje s Slovaki v skupni državi, v svesti si, da politične meie ne morejo ločiti sester in bratov, ki so toliko let skupaj živeli. Kar se naših lastnih problemov tiče in življenjskih vprašanj, bomo morali o njih razmišljati brez obotavljanja Sicer je pa vlada Rudolfa Berana zaradi tega zasedala ves dopoldan in se ponovno sestala na sejo, da uredi najnujnejša vprašanja. Vsak dober državljan ima danes ohraniti mir in disciplino, kajti samo tako bomo mogli prestati vse preizkušnje, ki nas čakajo. V Pragi zmešnjava Praga, 14. marca. AA. DNB: Dogodki, ki so se danet odigrali na Slovaškem, so povzročili v Pragi največjo zmešnjavo. Nihče ne ve povedati, ali je vlada še vedno na svojem položaju. Po mestu krožijo najraznovrstnejši glasovi in vsak ve povedati kaj^ novega. Pred Hradčanih je nekaj 100 ljudi, ki čakajo novih poročil, ne morejo pa zvedeti nobene podrobnosti o poteku dogodkov. Zdi se, da so tudi odgovorne politične osebnosti zelo vznemirjene in da vlada tudi pri njih splošna zmešnjava. V tej splošni zmedi na Češkem in Morav-skem komunistični elementi nagovarjajo prebivalstvo proti Nemcem in izzivajo neprestano spopade. Praga, 14. marca. AA. Havas: Vlaki, ki prihajajo iz Bratislave, so polni čeških in židovskih beguncev. Ti begunci izjavljajo, da hodijo po vagonih člani Hlinkove garde in ne dovolijo Zidom, da bi jemali s seboj denar in vrednostne 6tvari, Beran odstopil Praga, 14. marca. AA. Štefani: Beranova vlada jc že odstopila, vendar šc ni znano, kako bn sestavljena nova vlada. Trdovratno se širijo glasovi, da bo novo vlado sestavil general G a j d a. Hacha k Hitlerju Praga, 14. marca. AA. ČTK: Predsednik republike se je ob 16 odpeljal v družbi zunanjega ministra Chvalkovskega v Berlin, da obišče Hitlerja. Pri odhodu predsednika dr. llache in zunanjega ministra dr. Ch\valko\vskega so bili na peronu tudi člani nemškega poslaništva. V političnih krogih mislijo, da bo preosnova praške vlade odložena, dokler ne bo znano, kako so se končali razgovori med dr. Hacho in Hitlerjem. Predsednik Hacha bo baje predložil Hitlerju naj Nemci imenujejo po enega svojih ljudi, ki bi kot minister vstopil v češko vlado, da bi v nje' zastopaj interese nemške manjšine. Govorijo, da bo nemška vlada zahtevala, naj novo češko vlado sestavi general Gajda. Neresnične pa so vesti, da bi bil Hacha predlagal, naj Nemčija imenuje v Pragi državnega namestnika, Češka vlada bi pa sploh bila odstranjena. (Slednjo vest je razširil Reuter.) Zagrebška vremenska napoved. Oblačno. Zemunska vremenska napoved. Pooblačitev z nekaj snega na vzhodnih krajih. Delno oblačno drugod. Ponoči zmeren mraz. Skupščina sprejela novi preračun z Z97 glasovi Ob napadu poslanca Raduloviča na slovensko mladinsko organizacijo je vsa zbornica priredila naši mladini velike manifestacije Belgrad, 14. marca. m. Na današnji skupščinski seji se je nadaljevala razprava o predlogu državnega proračuna in finančnega zakona v podrobnostih. Na dnevnem redu so bile postavke o državnih rezervnih kreditih in dohodkih ter predlog finančnega zakona. Seja je bila precej živahna in viharna zaradi napadov poslanca Raduloviča proti Zvezi tantovskih odsekov in Zvezi dekliških krožkov zaradi postavke pol milijona dinarjev, ki je določena za podporo za obe organizaciji. Zaradi nemirov in medsebojnega prerekanja je bila seja prekinjena. Poslancu Raduloviču sta odgovorila prosvetni minister Čirič in gradb. minister dr. Miha Krek. Današnji napad na ZFO in ZDK jo bil po vsoj verjetnosti dobro pripravljen. Po dvorani so se meri govornikom poslancem Radulovičem kakor tudi predgovornikom Momčilo Jankovičem nahajali tudi bivši minister Djura Jankovič, Dobrivoje Stošovič, dr. Miuškovič in še nekateri poslanci, ki se smatrajo za najožjo okolico bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča in ki so se vsi pri prvem glasovanju o državnem proračunu absti-nirali in na glasovanje sploh niso prišli. Začetek seje Sam potek seje je bil naslednji: Pričel jo je ob 10 predsednik Milan Simonovič. Po sprejetem zapisniku zadnje seje je prebral ukaz kr. namest-ništva, da pravosodnega ministra dr. Ružiča zastopa za časa njegovega obiska v Rimu ob kronanju papeža Pija XII. gradbeni minister g. dr. Krek. Nato so bili prebrani amandmani kr. vlade, ki jih je predsedstvo takoj po prejemu odstopilo v pretres finančnemu odboru, ki je 6voje delo že končal ter je o tem predložil tudi že poročilo plenumu. Na današnji seji je bila sporočena tudi prva interpelacija, ki je bila vložena v tej skupščini. Vložil jo je .poslanec Hercegovac na trgovinskega ministra o poslovanju cementarne v Beočinu. Zahtevano nujnost je minister Tomič sprejel, za njim pa tudi skupščina. Finančni zakon izzove debato S tem je zbornica prešla na dnevni red ter so bile postavke za rezervne državne kredite ts^, koj sprejete, ker ni bil priglašen noben govornik. Pri postavkah za državno dohodke je govoril poslanec Branko Avramovič in So bile po njegovem izvajanju tudi te postavke sprejete. Poslanec Jankovič razglaša srbsko vprašanje Pri razpravi o predlogu finančnega zakona je dobil prvi besedo poslanec Momčilo Jankovič, ki spada v skupino poslancev, kateri se še vedno zbirajo okrog bivšega predsednika dr. Stojadinoviča, ki zavzema v gotovih vprašanjih opozicijsko stališče proti sedanji vladi. Govornik se bavi predvsem s pooblastili, ki jih zahteva vlada za izdajo političnih zakonov. Govornik izjavlja, da v primeru, ako se postavimo na stališče, da obstoje različno individualnosti v državi, po njegovem mnenju ni več važno hrvatsko vprašanje, temveč srbsko. Dokler je poslanec Jankovič razvijal takšne misli o rešitvi hrvatskega vprašanja, so mu stalno ploskali I)juro Jankovič, Stošovič, dr. Miuškovič, Branko Todorovič, Ačim Popovič in šo nekateri drugi poslanci. Na drugi strani pa so se med njegovim govorom slišali iz vrst vladnih poslancev medklici, da so lo samo Jijegova mnenja, no pa mnenja stranke, za katero so jo vedno skrival. Opozicijski poslanec žugič se je Slovencem opravičil Naslednji govornik Tripko Žugič, bivši demokrat, je govoril proti ukinitvi kasacijskega sodišča. v Pogorici. Nato se je opravičeval slovenskim poslancem zaradi svojega zadnjega govora, zaradi katerega je prišlo v skupščini do precej viharnih prizorov. Opravičil se je, j:eš da so ga Slovenci napačno razumeli. Mislil je samo to, da želi, da bi bilo povsod tako, kakor je v Sloveniji. V nadaljnjih izvajanjih se je pečal tudi s vprašanjem unitarizma. Pravi, da jc unitarizem tudi zanj idealen, toda ideja unitarizma, to je, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, so jo zlorabljala. V zvezi z izdajo političnih zakonov se zavzema za čimprejšnjo rešitev hrvatskega vprašanja. Poslanec, ki poveličuje g. Gangla in napada Zvezo fantovskih odsekov Poslanec Radulovič, ki je nato dobil besedo, je najprej poveličeval Gangla ter je bral nekatere njegove pesmi. Predsednik skupščine ga je pozval, naj govori o finančnem zakonu, ker se pa tega ni držal, ga je predsednik ponovno opozoril Bukarešta, 14. marca. AA. Danes ob 11 so pokopali patriarha Mirona. Po zadušnici, ki jo je služilo 15 škofov z metropolitom Nilco-demom, so truplo pokojnega patriarha položili v kripto v patriarliiji. Pogreba so se udeležili kralj Karol, prestolonaslednik Mihael, kraljev civilni in vojaški dom, ministri, kraljevski svetovalci, poslaniki in delegacije dukovšiine iz tujik držav, med njimi tudi na to in mu zagrozil, da mu ho odvzel besedo. V nadaljnjih svojih izvajanjih je nastopil proti aman-dementu, ki ga je predložil minister za ljudsko telesno vzgojo in po katerem mora dobiti ZFO in ZDK pol milijona dinarjev podpore, ki jo v veliko večji meri prejema tudi sokolska organizacija za svoje potrebe. Za ZFO je dejal, da je to cisto verska organizacija in kot taka nezakonita. Proti takšni trditvi govornika so odločno protestirali slovenski poslanci in mu odgovorili, da to ni res. V nadaljnjih izvajanjih nastopa tudi proti temu, da bi Drago Ulaga, ki je brez dvoma najboljši strokovnjak, kar jih imamo v državi za športna vprašanja, dobil načelniško mesto v ministrstvu. Zanj pravi, da je baje daleč od sokol-ske organizacije. Iz vrst slovenskih poslancev so se slišali medklici: »Nič zatol Zelo dober človek je in tudi dober športnik! Ali je to ovira, da ne bi postal načelnik ministrstva za telesno vzgojo? Ministrstvo za telesno vzgojo ni ministrstvo Sokolov!« Ko se je nemir v dvorani polegel, je govornik nadaljeval svoja izvajanja ter je izustil besede, da v primeru, če se ZFO da predlagana podpora, tudi dr. Maček z isto pravico zahteva, da 6e »Seljački zaščiti« da 5 milijonov dinarjev. Viharni in ogorčeni protesti slovenskih poslancev S temi besedami je povzročil v dvorani viharno ogorčenje in proteste s strani slovenskih po- Predsednik skupščine je za tem podal besedo gradbenemu ministru dr. Mihi Kreku, ki je prav tako pozdravljen od poslancev prišel na govorniški oder ter dejal: »Gospodje poslanci! Meni je v resnici žal, da jc prišlo do takih besed v tem visokem domu na adreso o-gauizacije, za katero scin prepričan, da je prav tako visoko nacionalna, kakor smo nacionalni in državotvorni mi vsi. Mi v teh organizacijah, o katerih se je tu govorilo, ne delamo nič drugega, kakor da vzgajamo mladino za kralja in domovino. (Burno odobravanje in ploskanje.) Naši fantje morajo biti najpožrtvovalnejši in najodločnejši vojaki kraljevine Jugoslavije. (Slišijo se vzkliki: »Živijo fantje!«) To ne trdim samo jaz, to vedo tudi mnogi, ki so se demonstrativno eks-ponirali proti nam. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. (vsi poslanci: »Živijo kralj!«) jc priredila ta organizacija lansko leto eno najodlič-nej.šjh manifestacij ljubezni za kralja in domovino. Teh manifestacij je bilo v vseh naših krajih in v vsakem kraju več. Tem manifestacijam so prisostvovali poslanci iz vseh krajev in tudi gg. senatorji. Pa ne samo oni, tudi takratni predsednik vlnde dr. Stojadinovič, skupščinski predsednik čirič in drugi predstavniki tega in senatnegi doma so sc udeležili teh delegacija jugoslovanske duhovščine s škofom Simeonom na telu. Med vso žalno slovesnostjo so zvonili zvonovi v vsej državi. Na mrtvaškem odru patriarha Mirona je bilo mnogo vencev, med njimi tudi velik lep venec iz rdečih nageljev, ki ga je položil jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti; na njem je bil napis: »V imenu kr. jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik ministrskega sveta«. slancev. Vsi slovenski poslanci so vstali ter najostreje protestirali proti taki izjavi. Iz splošnega hrupa so se culi medklici posameznih poslancev: »To je sramota!« »Zvezu fantovskih odsekov jo organizacija, ki jo izšla iz Prosvetne zveze iu ki stoji pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja!« Ko je govornik, za katerega pravijo, da je tudi pesnik, odgovarjal v splošnem hrupu, sta mu poslanca Gabrovšek in Stare vrgla v obraz besede: »Pustite te stvari pri miru! To jc šport, to niso pesmi!« Med poslance se je pomešal tudi minister Snoj ter je prav tako ostro protestiral proti poslancu Ačimu Popoviču. Cule so se njegove besede: »Ne pustimo, da bi so nas žalilo v tem domu, ki jo tudi naš dom!« Seja prekinjena V splošnem hrupu, ki je nastal v dvorani in ob burnih protestih slovenskih poslancev, je predsednik Simonovič stalno miril poslance z zvoncem. Ker se nemir le ni polegel, je predsednik sejo prekinil. Ko se je seja nadaljevala, je poslanec Radulovič nastopil tudi proti temu, da bi se dovolijo Zvezi fantovskih odsekov in Zvezi dekliških krožkov ter Slovenski dijaški zvezi delovanje na srednjih šolah. Zaradi izvajanj poslanca Raduloviča je takoj prosil za besedo prosvetni minister Stevan Čirič, ki je med drugim dejal: manifestacij. Na manifestacijah so govorili kot častni govorniki poslanci iz tega doma in iz krajev naše Šuinadije. Bosne, Južne Srbije in drugod, ki so jih poslušali z neverjetnim navdušenjem, z navdušenjem, ki ga morejo dati samo mlada srca, ter so bile vse njihove besede in izjave sprejete z velikim odobravanjem. Ta mladina je reprezentirala ne morebiti zgolj Slovence, temveč vso kraljevino Jugoslavijo, jugoslovansko mladino na mednarodnih kongresih v lahkoatletskih in prostih vajah v Franciji ter jc v mnogih kategorijah dosegla prvo in drugo mesto med drugo evropsko mladino. (Ploskanje in odobravanje.) Ta mladina je odšla v tujino pod jugoslovansko tribarvni-co z jugoslovanskim belim Karadjordjevim orlom. (Ploskanje in odobravanje.) Tako vzgajamo mi to mladino, ker hočemo, da postane tn mladina slovenska narodna pred-straža na severnih mejah Jugoslavije. To hočemo mi in nič drugega! (Burno odobravanje in ploskanje.) Za gradbenim ministrom dr. Krekom je dobil besedo dr. Miloš Tupanjanin, ki se je v uvodu pečal s pooblastili za izdajo političnih zakonov. Za njim jc govoril Cveta Mnglič, nnto Pavle Jovovič, nakar je bila dopoldanska sejn zaključena ter sc je nadaljevala ob 5. popoldne. Prvi govornik na popoldanski seji je bil Dušan Perič, za njim pa so govorili še inž. Domanjko, Gliša Protič in Nedelj ko Savič. Za njim je govorilo še več govornikov, med drugimi tudi bivši prosvetni minister Magara-šcvič, ki je med drugim dejal: »Vlada je v deklaraciji najavila pripravljalna dela za sporazum. Nekateri so šli celo tako daleč, da so najavili tudi obstoj srbskega vprašanja. Naša dolžnost jo, da odstranimo vse ovire, ki so na poti sporazumu, da olajšamo pripravljano akcijo kr. vlade, da lahko izvrši svojo nalogo. Računati moramo i dejstvi. Dejstvo jo. da poleg integralnega jugoslovanstva obstoja tudi narodna individualnost. Dejstvo je. da se niti ena niti druga tendenca nc more s silo izvesti. V preteklosti sc jo ta napaka že pokazala, in sicer, ko so je hotelo doktrinarno jugoslovansko integralno tendenco izvesti s silo za časa režimov Pribičeviča in Vilderja in kasnejo za časa Zivkoviča in Jevtiča, kar ni rodilo nobenega rezultata ter se je še povočul čut individualnosti. Nekateri opozicionalci zahtevajo, da se naglo pristopi k rešitvi hrvatskega vprašanja. Mojo mnenje je, da je važno, da so stvur dobro reši, ne pa da se hitro reši. Tudi združena opozicija je uporabila veliko časa v razgovorih, k'i so dovedli le do nekakega sporazuma, ki je stvarno le okvir. Nato je g. Magaraševič izrazil, da je potrebno spraviti v sklad razna mnenja. v Za njim je govoril g. Cirič, ki je dejal, da zalibog ne more sprejeti predloga predgovornika g. Marinkoviča, ki jo predlagal, na bi lahko učitelji ljudskih šol napredovali do V. skupine. Nato je govori! poslanec finančnega odbora t)to Gavrilovič. ki je na kratko orisal vse važne točko proračuna in finančnega zakona ter prosil skupščino, naj z glasovanjem dfi zaupnico vladi. 1 red glasovanjem ie finančni minister Djuričič izjavil, da umika določilo finančnih zakonov ki določa poostritev kazni pri prestopkih pri kino-gledališčih. Glasovanje Nato je bilo poimensko glasovanje. Glasovalo je skupno 297 poslancev, vsi za proračun. Za proračun niso glasovali dr. Milan Stojadinovič Branko Kaludjerčič. Panta Jovanovič in nekateri poslanci , . • kl bili zadržani. Bivši minister Sloševič, Ujuro Jankovič in Drago Stojadinovič pa so glasovali za proračun. Prihodnja seja skupščine v petek Skupščina je poslala proračun v pretres senatu. Seja skupščine bo v petek 16 t in. ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu bo poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Pred ofenzivo na Madrid Pariz, 14. marca. b. Iz Madrida poračajo, da je generala Miaja popolnoma stri komunistični puč. Odredil je tudi demobilizacijo letnikov 1925 in 1926. To smatrajo politični krogi za uvod v skorajšnja kapitulacijo republikanske vojske pred generalom Francom. Burgos, 14. marca. AA. Reuter: V teku včerajšnjega dneva so bila vsa pota, ki vodijo k Madridu, polna nacionalističnih čet, ki zasedajo položaje okoli Madrida. General Franco skrbno pripravlja zadnjo ofenzivo. Navzlic temu, da madridski radio poroča, da vlada v mestu mir, se sliši iz mesta močno streljanje s topovi in strojnimi puškami. Begunci, ki prehajajo k nacionalistom, trdijo, da se vršijo še vedno borbe s komunisti, da pa se komunisti polagoma umikajo. Po vesteh madridske radio postaje so komunisti v Valenciji in Murciji sklenili podpirati Svet narodne obrambe Pariz, 14. marca. AA. Havas: Po še ne potrjenih vesteh so komunisti zavzeli Carlageno. Spor med Sovjeti in Japonsko Tokio, 14. marca. b. Vlada je imela posebno sejo z ozirom na odnose do Sovjetske Rusije ler zaradi neuspelih pogajanj glede ribolova na ruskih obalah. Trdijo, da je vlada v Tokiju zavzela svoje stališče ter določila ukrepe, ki jih bo storila, če Rusi ja ne bi pristala na obnovitev ribiške pogodbe do ribiške 6ezone, ki se prične 1. aprila. Poročajo, da je v bližini otoka zbranih večie število sovjetskih podmornic, ki bodo ovirale ribolov japonskim ribičem. Trdijo, da je vlada poslala poslaniku v Moskvo nova in zadnja navodila za nadaljevanje pogajanj s sovjetsko vlado. Japonska vlada bi bila po teh predlogih pripravljena omejiti se na ribolov ob severni obali Sahalina, tako da bi prisotnost japonskih ribičev nič več ne motila sovjetov v bližini otoka Sahalina in Vladivostoka Habsburško premoženje v Nemčiji zaplenjeno Dunaj, 14. marca A A. Vlada je izdala formalno odredbo o konfiskaciji imovine članov Habsburške rodbine. Pred letom dni je bila ocenjena vrednost te imovine na približno 2 milijona funtov šterlingov. Belgrajske novice Belgrad, 14. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike Pantič je včeraj sprejel v svojem kabinetu delegacijo jugoslovanskega gozdarskega društva, ki je ministru orisala potrebe društva gozdarskih inženirjev in ga prosila, naj sestavi pravilnik o imenovanju gozdarskih inženirjev ter pravilnik o njihovem napredovanju v državni službi. Minister jo delegaciji obljubil vso pomoč. Belgrad, 14. marca. AA. Včeraj popoldne je naš romunski veleposlanik .Tovan Dučič obiskal ministra za telesno vzgojo Djuro Cejoviča. Belgrad. 14. marca. m. V slavnostni dvorani vseučilišča je imela snoči predavanje lady Stanlcy o ustvarjanju angleškega imperija. Belgrad. 14. marca. m. V današnjih sSlužbe-nih novinah« je objavljena uredba o ljudskih zdravstvenih skladih kraljevine Jugoslavije. To uredbo je izdal ministrski svet na podlagi pooblastila v finančnem zakonu. Belgrad, 14. marca. m. V Belgradu je umrl bivši pomočnik glavnega ravnatelja državnih Železnic Žarko čupič. Belgrad. 14. marca. AA. Minister za telesno vzgojo Djuro Cejovič je danes sprejel v svojem kabinetu dr. Vjekoslava Vlavsa, starešino splitskega Sokola, nalo je pa sprejel delegacijo plavalnega kluba »Jug« iz Dubrovnika. Minister je izjavil, da bo podprl akcijo članov tega kluba za preureditev dela pristanišča, da se bodo lahko tamkaj prirejale plavalne tekme. Spremembe našega strokovnega šolstva Belgrad. 14. marca. m. Trgovinski minister je na podlagi določil finančnega zakona po odobritvi ministrskega sveta predpisal uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o strokovnih šolali v resoru trgovinskega ministrstva. S to uredbo so vnešene spremembe in dopolnila v zakon o srednjih trgovskih šolah od 18. marca 0132. v zakon o pomorskih akademijah od 18. marca 1032, v zakon o ženskih obrtnih strokovnih učiteljskih šolah od 3. marca 1932 ter v zakon o srednjih tehničnih in deških obrtnih Šolah od 31. marca 1932. JNS snuje »Seljačka bratstva« Po vzorcu Prlbičevičevih organizacij Seljačka kola« se je sedaj tudi JNS odločila ustanoviti take organizacije, ki se bodo imenovale »Seljačka bratstva«. Pogreb patriarha Mirona Močen govor prosvetnega ministra čiriča v obrambo slovenskih organizacij »Začel bom z besedami, s katerimi je pred-govornik končal (poslanec Radulovič je namreč izjavil, da bo glasoval proli amandenientoma): Poslušajoč svojo vest, svojo srce in razum, bom skupščini priporočil, da ta dva amadementa sprejme! (Viharno odobravanje.) Gospodje poslanci, verjamem, da je morda poslanec Radulovič dobronamerno govori. Toda zaradi tega, ker 60 bilo njegove predpostavke popolnoma napačne, so docela napačni tudi njegovi sklepi. (Odobravanje.) Gospodje poslanci, sploh si ne moreni zamisliti bolj napačne predpostavke, kakor je predpostavka, da srednje šolo ne bi bilo mogle hiti dovolj nacionalne, če hi gojilo ljubezen do katoliške, pravoslavne in muslimanske vere. (Viharno odobravanje.) Moj predgovornik pa pravi, pustite duhovnike, kongregacije, pravoslavne duhovnike in hod-že na srednjo šolo — to bo njena propast. Jaz vam pa pravim: vrzite vse to iz srednje šole, pa boste imeli Jugoslavijo tako, kakršna je danes In danes je taka, da nihče ni zadovoljen in da med pravimi brati zija tak prepad, da jo glavna dolžnost in prva skrb sedanjo vlade, da to težko vprašanje, vprašanje srečnega obstoja Jugoslavije — reši. Gospodje poslanci, v kakšni smeri se giblje ladja naše države? V smeri pomirjovanja strasti (odobravanje), v smeri bratske ljubezni med nami vsemi. Kot član kraljevske vlade to najbolj vem. Razen tega se giblje tudi v pravcu normaliziranja prilik, v pravcu demokracije. Gospodje poslanci! Vprašam vas, ali je v tej dvorani samo en slovenski poslanec, ki bi glasoval proti amandemen-tom? (Slišijo se glasovi: »Ga ni!«) Če ga ni, vprašani tovariša Raduloviča, kaj je dolžnost prosvetnega ministra, kadar ti poslanci iz te banovine zahtevajo ta amandement? Ali je dolžnost prosvetnega ministra, da odbije njihovo željo, željo po- slancev, ki so dobili polno zaupanje svojega naroda. (Viharno odobravanje.) Gospodje poslanci! To je vprašanje vesti. Vprašanje vesti in vprašanje razuma! Prosvetni minister pa nikakor ne more vsiljevati bratom Slovencem, česar oni morebiti nočejo! Ali pa naj jim odbije to, za kar prosijo? verujte bratje, da smo prišli v tako težko situacijo, ker nimamo srca in ljubezni za to, kar je v drugih krajih našim bratom sveto, morda nam v teh krajih ni. (Odobravatije.) A z ljubeznijo gotovih abstraktov in z gledanjem ne moremo preko naših pokrajin in preko potreb naših krajev in padamo zelo pogosto v napake, da odbijamo nekaj, kar je v drugih pokrajinah či^to naravno. Gospodje poslanci! Kdomore ministru kralje-vrfte Jugoslavije očitati, da predlaga amandement, ria se sprejme na srednjo šolo združenje, ki stoji pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja Petra II. (Vsi poslanci vstanejo in vzklikajo: »Živijo kralj!«) In kdo niore meni osebno to očitati, ki sem imel srečo videti sam, kako ta organizacija deluje na terenu? Na meno jo njihova manifestacija (lanskoletni mladinski tabor) napravila tako globok vtis. da sem sc neposredno za tem oh priliki slavnosti na Kajmakčalanu, na svetem vrhu. kjer počivajo žrtve za naše osvobojenjc in zedinjenje, spomnil te manifestacije v Ljubljani in sem dejal: »Ta manifestacija in ona v Ljubljani sta eno in isto!« Svoj govor je prosvetni minister čirič zaključil z ugotovitvijo: »Ne v tem trenotku, ko naj bi samo en čirič menil, da je ena in isla nacionalna manifestacija v Ljubljani in na Kajmakčalanu, temveč ko bo smatrala tudi narodna skupščina, da so nacionalne manifestacije enako mile in drage na vseh krajih v naši domovini, tedaj teh težkih problemov, ki jih kraljevska vlada mora reševati, niti ne bo, ker jih bo reševalo samo ljudstvo.« Prosvetnega ministra so poslanci nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Minister dr. Krek o slovenski mladini Socialno zavarovanje . Ljubljana, 14. marca. Nekateri hrvatski listi so se začeli z veliko vnemo baviti s Pokojninskim zavodom ter ob tej priliki tudi prihajajo na dan z raznimi trditvami, ki kažejo, da ne poznajo stvari tako kot bi jo morali poznati. Tako je n. pr. zagrebški »Obzor« pretekli teden napisal, da se sedaj Ljubljana pripravlja, da sprejema nadaljnjih 5 let denar hrvatskih zasebnih nameščencev, čeprav si ti žele v Split. Pravi, kaj bi Slovenci rekli, če bi Zagreb zahteval zase prejemke s Štajerskega ali Prekmurja. Ljubljanski Pokojninski zavod nima nič proti temu in nikakor ne ovira hrvatskih zasebnih nameščencev, če hočejo pod posebni zavod v Splitu ali pa, če hočejo v zagrebški Pokojninski zavod. To je popolnoma pravilno in razumljivo stališče. Kdor pozna poslovanje Pokojninskega zavoda, ve nadalje, da so imeli dalmatinski delegati v okvirju zavoda vedno prosto roko glede naložb v nepremičnine in posojila na svojem področju. Ta avtonomija je dobila še posebno podkrepitev letos, ko tvorita primorska in zetska banovina samostojno volivno enoto tako v skupini delodajalcev kot v skupini delojemalcev. Drugi listi zopet pišejo, da Pokojninski zavod nič ne da Dalmaciji, od koder mu priteka velik del prispevkov. Tudi to ni resnica, ker jc iz računskega zaključka Pokojninskega zavoda točno razvidno, koliko da Pokojninski zavod Sloveniji in koliko Dalmaciji Tako so n. pr. znašala na koncu leta 1937 posojila Pokojninskega zavoda na področju primorske in zetske banovine nad 29 milij. din, nepremičnin pa je imel zavod v teh dveh banovinah za skoro 10 milijonov dinarjev. Tako je na eni strani. Na drugi strani pa vzemimo n. pr. zagrebškega Merkurja. Po seznamu, iz katerega je razvidno, koliko delegatov volijo posamezni kraji, je razvidno, da je imel na koncu lanskega leta zagrebški Merkur v Sloveniji 983 članov od skupno 23.840. Sedaj pa vprašamo, koliko ie investiral v Sloveniji za teh svojih skoro 1000 članov zagrebški Merkur. Iz poslovnih poročil je razvidno, da so znašale vse dosedanje investicije zagrebškega Merkurja na področju, kjer mu prebiva skoro 1000 zavarovancev, točno: nič. Plačilni promet z Ameriko UKINITEV KOMPENZACIJSKIH PLAČIL V PROMETU Z AMERIKO Olcde ureditve plačilnega prometa z Združenimi državami je Narodna banka izdala nove predpise, ki veljajo od 1. marca t. 1. Tozadevna okrožnica se glasi: 1. Dosedanji način uvoza kontroliranega blaga iz Zedinjenih držav polom kompenzacije z izvozom domačih proizvodov je ukinjen. Toda posle, glede katerih je Narodna banka že izdala kompenzacijska dovoljenja, je izvršiti v celoti na način, kakor je predviden v izdanih dovoljenjih. 2. Kontrola uvoza po rešitvi ministra financ št. 6300/ V111 od 30. januarja t. I. bo izva jana tudi proti Zedinjenim državam kakor do sedaj. Z ozirom na to je za uvoz kontroliranih predmetov iz Zedinjenih držav potrebno kakor za ostale nekli-rinške države tudi šo naprej predhodno preskrbeti dovoljenje odbora za uvoz pri Narodni banki. 3. Uvozniki ameriškega blaga morajo ob priliki,vložitve pi vo prošuje za uvoz za emjga izmud objavljenih 00 predmtov razen avtomobilov predložiti Narodni banki podatke o uvozu dotičnoga blaga in to ]K>sehej za blago, uvoženo v letu-1938, in posebej za blago, uvoženo od 1. januarja do 14. februarja t. 1., in to na posebnih obrazcih (rumene barve), katere je mogoče, kakor tudi obrazce za prošnje, dobiti pri Narodni banki in vseh njenih filijalkah. 4. V prvem polletju tekočega leta bo dovoljen uvoz avtomobilov iz Zedinjenih držav v mejah določenih kontingentov, posebej za tovorno in posebej za potniške avtomobile brez plačila polom kompenzacije kakor so je to dogajalo do sedaj. Zaradi razdelitve predvidenih kontingentov naj uvoz-niške tvrdke avtomobilov vložijo pri Narodni banki svoje prošnje in naznačijo množino in vrednost avtomobilov, ki jih nameravajo uvoziti za prvo polletje 1939, kakor tudi sezname o uvozu avtomobilov, in sicer posebej za tovorno, posebej za potniške za leta 1935, 1930, 1937 iu 1938 na'posebnih obrazcih (rdeče barve), ki jih jc dobiti pri Narodni banki in njenih podružnicah. 5. Za plačila avtomobilov (tar. št. 675), cevi in omotov za prevmatike (tar. šl. 393, lv), radio-aparatov (tar. št. 605, 0) koles, motociklov in njihovih prikolic kakor tudi njihovih delov (tar. Številka 672 do 674) in strojev za računanje, pisanje in razmnoževanje (tar. št. 685) ho izključno Narodna banka dajala domačim izvoznikom naštetega blaga potrebne zneske v svobodnih devizah in se naj uvozniki v ta namen obrnejo na njo preko pooblaščenih zavodov. 6. Narodna banka bo odkupovala devize, ki izvirajo od izvoza sledečega blaga v Zedinjene države, in sicer: fižola, hmelja, predelanega mesa, kozjih in jančjih kož, kož od divjačine, vseh vrst predelanih kož za vseh 100% po posebnem tečaju. Zaradi tega bodo zavodi devize iz tega naslova v celoti odstopali Narodni banki in jih ne bodo nudili na borzi. Da je bil izvoz izvršen v Zedinjene države, bo treba predložiti glede lega dokaze, in sicer našo izvozno in ameriško uvozno deklaracijo. Če uvoznik ob priliki ponudbe devize Narodni banki ne bo mogel predložiti teh podatkov, mu bo protivrednost izplačana po rednem tečaju, razlika pa potem, ako ho v roku dveh mesecev predložil zahtevane dokaze. Inozemski premog za naše železnice. Iz Bel-grada poročajo, da je ministrski svet na predlog prometnega ministra odobril nabavo inozemskega premoga za 57.5 milj. din, kar odgovarja količini 30.000 ton. Proizvodnja aluminija. Lani jc začela produkcija v tvornici aluminija v Lozovcu in je do,segla skupno v teku leta 1.260 ton. Od te količine ie bilo izvoženih 1 240 ton za Japonsko, Belgijo, Češkoslovaško in Romunijo. Tvornica ima 34 peči v obratu (lani samo 28). ««1 I Lovino ljubezni Danes nepreklicno zadnjikrat! I Premiera čarobnega pevskega filma lllllf Havajska glasba 8 letni CA RUŠO Bobby Hreen prvikrat na filmskem plalnu. Film poln prekrasnih havajskih melodij. Film z otoka večne mladosti in ljubezni. KINO MATICA Tel. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri Za naš srednji stan Govor poslanca dr. Koceta o našem obrtništvu, trgovstvu in tujskemu prometu Kot zadnji govornik v razpravi o budžetu ministrstva trgovine iu industrije je govoril narodni poslanec g. dr. Jure Koce. Najprej je govoril o zunanji trgovini. Pravi, da ni prav nič čudnega, da smo od aktivnega salda 1.2 milijarde v lelu 1937 padli na aktivni saldo v znesku komaj 72 milijonov v letu 1938. Ako se pri nas dela le za izvoz samo nekaterih proizvodov, potem bomo še večkrat doživeli presenečenja. V 20 letih smo v naši zunanji trgovini ostali pri istih izvoznih predmetih in v 20 letih nismo niti toliko uspeli, da bi bila naša država registrirana kot izvozna in uvozna država z državami, s katerimi se dejansko že vrši izmenjava našega blaga. Poudarja, da ni pravilno, ako se kritizirajo samo izvozne institucije, ampak je Ireba upoštevati, cla prav za prav Narodna banka danes v veliki meri dirigira naš uvoz in izvoz. Ukrep Narodne banke, da se uvede kontrola uvoza je s stališča devizne politike čisto razumljiv, dejansko pa le predstavlja pasivni ukrep. Namesto tega je treba aktivnih ukrepov t. j., da z vsemi napori skušamo doseči plasman odnosno možnost prodaje naših proizvodov tudi na tržiščih s svobodnim deviznim prometom. Na ta način bomo dosegli večjo stabilnost naše zunanjo trgovine na eni strani in več deviz na drugi strani. Navaja konkretno hmelj, kateri predmet se bi sedaj, ko je češko produkcijsko področje hmelja prišlo pod Nemčijo, lahko v mnogo večji meri prodajal v Zedinjene države Severne Amerike, iz razlogov, ki so razumljivi. Prav tako poudarja, da ni pravilno, da gremo z nekaterimi surovinami samo v naše najbližnje sosedne države, ampak bi bilo potrebno, da izdelujemo sami končne proizvode, kar bi se dalo s primernim subvencioniranjem doseči, in bi te proizvode prodajali potem večjemu številu držav. O turizmu pravi govornik, da je danes turizem naša najvažnejša gospodarska panoga. Lansko leto je obiskalo našo državo 287.000 inozemskih turistov. Od tega je prišlo 236.000 turistov iz klirinških držav v turističnem prometu, t. j. iz Nemčije, češkoslovaške, Madžarske, Italije in Poljske, dočim je prišlo iz neklirinških držav v turističnem prometu komaj 43.000 turistov. Poudarja, da nam že sama ta statistika kaže smer, v kateri se mora voditi naša turistična propaganda. To je treba izvesti predvsem v državah s svobodnim deviznim prometom, a prav posebej pa v nordijskih državah kot Švedski, Norveški, Danski, dalje tudi v Holandiji, Belgiji in prav posebno še v Veliki Britaniji in Zedinjenih državah Severne Amerike. Ako se danes v teh državah skoro ničesar ne napravi za naš turizem, ne leži krivda zalo na ministrstvu trgovine in industrije, ki s skromnimi sredstvi, ki so mu na razpolago kaže dovolj dobre volje. V proračunu se namreč ne priznava važnost turizma, kar dokazuje preskromna dotacija za pospeševanje turizma, ki znaša komaj 1 milijon 185 tisoč dinarjev, medlem ko daje Romunija v te svrhe 80 mir Mjonov lejev, Grčija 10 milijonov drahem, Madžarska 2 in pol milijona pengov. Nadalje govori o nedostatkih našega tujskega prometa in pravi, da je glavni nedostatek v tem, ker nimamo zadostnega števila moderno urejenih srednjih in manjših hotelskih objektov. Zato pozdravlja resno voljo ministra financ, ki je izjavil, da hoče ustanoviti hotelski kredit z nizko obrestno mero. V zvezi s turizmom govori o gostinstvu kot najvažnejšem stebru tujskega prometa. Zahteva, da se prizna gostinstvu kurakter samostojne gospodarske panoge. Dalje zahteva, da se onemogoči preveliko povečanje malih gostinskih obratov, kot bufetov iu krčem, ki največ škodujejo našemu turizmu. Končno govori o zaščiti obrtnega in trgovskega stanu. Omenja, da vse napredne gospodarske države delajo na tem, da se obdrži srednji stan in zato ščitijo njegovo gospodarsko neodvisnost. Srednji stan je potreben zaradi harmonije v gospodarstvu. Ako gremo s tega stališča, potem vidimo, da je popolnoma upravičena zahteva obrtnega stanu, da se onemogoči šušmarstvo, t. j. neupravičeno izvrševanje obrti. Zahvaljuje se govornikom, ki so se zavzemali, da se onemogoči šušmarstvo. To je potrebno, ker se danes dogaja skoro povsod, da imamo v mnogih krajih več šušmarjev, kakor pa legalnih obrtnikov. Zaradi tega se ni čuditi, ako vidimo iz dneva v dan proces, da legalni obrtniki odlagajo svoje obrtne pravice in vrše nadalje obrt brez obrtne pravice, ker popolnoma pravilno poudarjajo, da nima smisla, da bi plačevali državne, banovinske in ob činske doklade, če lahko šušmarji delajo brez obrtnega lista in brez davkov ter so zaradi tega lahko cenejši in konkurenčnejši. Toda kljub temu. da so obrtne liste odjavili, drže taki obrtniki še nadalje vajence in pomočnike, katerim se pa ne more v smislu zakona upoštevati čas, ki ga v takih obratih prebijejo, in tako ne morejo priti tudi ti do rednih obrtnih pravic in postanejo šušmarji. Tako je anarhija v vrstah obrtnega stanu vsak dan večja. Pravi, da kdor trdi, da je potrebno dovoljevati šušmarstvo iz socialnih razlogov, ne pozna gospodarske važnosti rednega obrtnega stanu. Ako upoštevamo, da živi od obrti v naši državi preko 200.000 obrtnikov, ki predstavljajo s svojimi družinami in uslužbenci daleko preko enega milijona našega prebivalstva, potem vidimo, da je vprašanje zaščite obrtnega stanu gospodarsko vprašanje prvega reda. Ako vemo dalje, da se ohrtni stan rekrutira prvenstveno iz naraščaja, ki prihaja iz poljedelskega stanu in iz delavskega stanu in ker je itak obrtni stan najožje povezan s poljedelskim in delavskim stanom, potem je jasno, da bo zaščita legalnega obrtnega stanu pozdravljena od najširših slojev našega naroda. Zato je pravilno, da se uvede sankcija prepovedi nelegalnega izvrševanja obrti, s tem da so r, zakonom določi, da so šušniarju zapleni orodje, ako je to potrebno, da se prepreči nadaljnje neupravičeno izvrševanje obrta. Ugotavlja, da novi fok moderne tehnike kaže boljše izglede za ohrtni stan in njegovo bodočnost. pa je treba, da ministrstvo trgovino in industrije napravi vse, da sc čimbolj razvije naš ohrtni stan, ki jc kri našo krvi. Nadalje govori o rokodelskem delu v kaznilnicah, o delu v lastni režiji in končno o licitacijah, javnih dobavah, pri katerih zahteva, da se omogoči obrtnikom čim lažja udeležba. Končno govori o srednjem strokovnem šolstvu in njega važnosti za obrtni stan. Na koncu svojih izvajanj govori o trgovskem stanu in njegovi važnosti za naše gospodarstvo. Narodno gospodarsko vlogo našega trgovca zlasti tudi podeželskega je treba priznati. Nadalje govori proti uredbi o tekočih gorivih, ki jo je treba ukiniti, o važnosti trgovskega strokovnega šolstva in izjavlja, da bo glasoval za proračun. Naše gospodarstvo v januarju 1939 Iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke za januar 1939 posnemamo naslednje podatke: Indeks cen je od decembra na januar ostal neizpremenjen, kar paže naslednja primerjava: Cene na debelo; f| stek v primeri z decembrom in so tečaji tudi znatno višji kot januarja lanskega leta. To kažejo naslednje številke: jan. 1938 dec. 1938 7% inv. pos. 98.— 99.64 vojna škoda 433.33 466.24 4% agrarji 56.35 59.50 6% begi. obv. 82.39 89.13 jan. 1938 dec. 1938 jan.1939 rasti, proizv. 87.4 85.2 86.9 živina in proizv. 66.7 65.7 64.1 miner, proizv. 92.1 89.9 90.8 induslr. proizv. 80.8 76.7 76.6 skupni indeks 80.2 77.5 77.5 Cene na drobno: « jan.1938 dec. 1938 jan.1939 v Belgradu 90.9 97.9 97.6 v Zagrebu 88.9 88.0 90.9 v Ljubljani 87.0 91.4 92.5 v Skoplju 93.3 97.9 98.7 v Sara|cvu 87.9 87.0 88.2 v 10 gl. mestih 98.9 92.9 93.5 Vloge se vračajo v denarne zavode Pri 20 velikih bankah so vloge v decembru 1933 narasle za 25 na 3.225 milij., istočasno se je zvišala tudi gotovina za 62 na 540, posojila pa so se zmanjšala za 14 na 4.030 milij. din. Skupno 83 vloge pri vseh denarnih zavodih narasle v decembru od 11.228 na 11.478 milij. din, tnda v glavnem zaradi pripisanih obresti. V primeri 6 1. januarjem 1938 so vloge za 240 milij. din višje. Indeks tečajev državnih papirjev kaže prira- L. Trenhertev alpinski in zimsko športni tilm vesele in zabavne vsebine. KINO UNION Telefon 22-21 Ob 16, 19 in 21 KINO SLO S A tel. 27-30 Samo 3 dni! PRAVLJICE 8 nainnvej^ih Walt Di*ney-e«ih zabavnih, koloriranih, ri-ianih filrnovl Mi:kyjev slon — Miek/iev cirkus — Miakyiev tekmec — Planinci — Triie *lepi mušketirji — Selitev — Sorodnik iz province — Rajiiian iti Plulo — Glasbeni dodatek: Li-i/.tova ransodija jan.1939 100.25 473.35 60.65 90.43 Promet na efektnih borzah je znašal 27 milij. din (decembra 59, januarja 24), na deviznih borzah pa 332 (328, oz. 347) milij din. Promet Število natovorjenih vagonov je znašalo januarja letos 110.000 (decembra 1938 130.000 in januarja 1938 117.000). Bilance Jugoslovanska združena banka, Zagreb-Bel-grad. Obveznosti banke v novem poslovanju so lani narasle od 107 na 137, v starem pa so se zmanjšale od 302 na 266 milij. din. Čisti dobiček za 1938 znaša 6.8 (7.44) milij. din. — Lastniki terjatev specijelnega rezervnega sklada dobe 14%, (doslej 11%), 6tarim upnikom se nadalje izplača 18% kvota. Bilanca banke za 1938 kaže v starem poslovanju zvišanje bilančne vsote od 268.9 na 30905 milij. din v novem poslovanju, dočim sc je v starem poslovanju bilančna vsota znižala od 244 na 207 milij. din. Dolžniki specielncga rezervnega sklada so sc zmanjšali od 1937 na 1938 od 35,4 na 27.9 milij. din, sam specielni rezevni sklad pa se je zmanjšal od prvotnih 54.7 na 29.6 milij. din. Čisti dobiček brez prenosa znaša 5.14 (6.4) milij. din. Gospodarska hranilnica v Splitu izplačuje prosto vse vloge do 6.000 din. Za stare vloge do 10 tisoč din izplačuje polletne obresti. Belgrajska zadruga. Zavod se bavi z bančnimi in zavarovalnimi posli. Računski zaključek za 1938 izk azuje pri glavnici 40.0 milij. din bilančne vsote 251.3 (220.71 mili), din, pri 51.84 (43 04) milij. čistega dobička 7.2 (6 4) milij. Dividenda znaša 444.50 din (lani 400) din na delnico imenske vrednosti 4000 din. * Avstrijska železarska industrija. Družba Vcr-enigle Slahlvverke je prodala večino svojih delnic, ki jih ima pri Alpine Monlatigesellschaft, družbi Hermanu Goring-Wcrke. S tem je slednja družba prišla v posest nad 70?» delnic tega največjega avstrijskega Železarskega in jeklarskega podjetja. Borze 14. marca 1939, Svetovne efektne borze