PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnu
W O
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 79 (12.711)
Trst, petek, 3. aprila 19i
Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj na uradnem obisku v FJK
Sodelovanje med SR Slovenijo in našo deželo daje veliko možnosti razvoju na vseh ravneh
Potrjena tudi vloga manjšin - Šinigoj bo danes v Gorici sprejel enotno delegacijo
TRST — »Vsa vprašanja, ki so koristna skupnemu sodelovanju in življenju SR Slovenije in dežele Furlanije-Julijske krajine, postavljamo v ospredje in jih znamo reševati. Med nami ni tabujev in zaradi tega sem danes posebej poudaril, da je prijetno sodelo-
vati s prijatelji in to takimi, ki nas znajo razumeti tudi ko pride do raznih težav.« Ta izjava predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušana Šinigoja otipljivo kaže na utrip, ki je značilen za začetek dvodnevnega uradnega obiska delegacije IS Skup-
Z včerajšnjih pogovorov med delegacijama Slovenije in FJK
ščine SRS v naši deželi. Delegacija, ki jo sestavljajo še minister za varstvo okolja Tomaž Vuga, pomočnica predsednice RK jza mednarodno sodelovanje Draga Benčina in generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin, se je včeraj popoldne sešla z ustreznim predstavništvom deželnega odbora FJK, ki mu je načeloval predsednik Adriano Biasutti in v katerem so med drugimi bili še odbornik za kulturo Barnaba, odbornik za finance Rinaldi in odbornik za industrijo Francescutto. Da je šlo za zares prijateljsko in konstruktivno srečanje, je potrdil tudi predsednik deželnega odbora Biasutti, ki je povedal, da so se v pogovorih dotaknili vseh bistvenih vprašanj - gospodarskega, infrastrukturnega, problematike okolja in raziskovanja. V vsej tej pahljači, je podčrtal Biasutti, je še veliko možnosti in prostora za razvoj sodelovanja.
Te priložnostne besede zadovoljstva so seveda dobile svojo potrditev tudi v vsebini pogovorov. Dušan Šinigoj je med drugim potrdil, da se bo gradnja Osimskih cest na odsekih med Razdrtim in Vrtojbo ter Razdrtim in Sežano pričela že letos, tako da bo povezava italijanskega in jugoslovanskega avtocestnega ožilja postala realnost. Obe strani sta se tudi pogovarjali o varstvu rek in morja, o onesnaženosti zraka ih izrekli zadovoljstvo glede ratifikacije
meddržavnega sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu, kjer pa bo treba, ob skupnih naporih, odpraviti še nekatere težave.
Zanimive perspektive sodelovanja se odpirajo na področju znanstvenega raziskovanja in glede tega je v teku več pobud, ki zadevajo predvsem sin-hrotron in center za biotehnologijo.
Jasno je, da so se pogovori dotaknili tudi vprašanj a_ narodnostnih skupnosti. O tem je Šinigoj za naš dnevnik dejal: »Poudarili smo vlogo, ki jo imata slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. Prav manjšini sta stalen vidik našega sodelovanja, pri čemer gre predvsem za odpiranje vprašanja, da bi se manjšini razvijali in utrjevali. Ne most, cement morata biti dobrososedskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.« Biasutti pa je poročal o premikih glede globalnega zaščitnega zakona in dejal tudi, da se namerava čim prej srečati s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v SFRJ.
Še pred temi pogovori je Dušana Šinigoja in konzula Jakomina sprejel prefekt De Felice. Danes se bodo gostje iz Slovenije, po obisku Trgovinske zbornice, mudili v Pordenonu, popoldne ob 17. uri/f)a bo predsednik Šinigoj v goriškem Kulturnem domu sprejel enotno slovensko delegacijo.
Spori v vladni koaliciji v bistvu nespremenjeni
Craxi bo v sredo poročal senatu
Komunisti zahtevajo glasovanje o nezaupnici - Zadrega v Krščanski demokraciji
Vp
fr	559
O S5 ^ S o £ 2 —j-. Ti 1	^ m x 'Z. 7: <:	c.	nije)
o o %• m c > 2	723 -si	! O vf!
x o	£ ■H	v-	A-- fr
r ff;	h; z H R -n >	>
:• T!	—
	O
M	o - o o o
vesli
VOJMIR TAVČAR
»Včeraj opoldne so v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu svečano izmenjali ratifikacijske listine osimskih sporazumov, ki sta jih vladi SFR Jugoslavije in Republike Italije sklenili 10. novembra 1975 v Osimu pri Anconi v Italiji.
Protokol o izmenjavi ratifikacijskih listin sta podpisala namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar Moj-sov za jugoslovansko stran ter izredni in opolnomočeni ambasador Republike Italije v Jugoslaviji Walter Maccota za italijansko stran.
Pri podpisu protokola so bile navzoče številne jugoslovanske in italijanske osebnosti.«
Tako je Tanjug 2. aprila 1977 poročal o zadnjem aktu v procesu sprejemanja osimskih sporazumov, ki so odprli novo obdobje v odnosih med Italijo in Jugoslavijo in ki so nedvomno tudi slovenski narodnostni skupnosti nakazali perspektivo in upanje, da bo vendarle rešeno vprašanje zakonske zaščite njenih pravic. Naključje je hotelo, da je desetletnica izmenjave ratifikacijskih listin sovpadla z dvema dogodkoma: izidom številke tednika II Meridiana, ki objavlja besedilo osnutka zakonskega predloga o zaščiti Slovencev v Italiji, ki ga je izdelal koordinator ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja sen. Garibaldi, in objavo stališča deželnega vodstva PSDI, ki zavrača omenjeni osnutek kot možno osnovo za oblikovanje zaščitnega zakona. V prejšnjih dneh je do osnutka zavzela spet stališče KD, ki ga je ocenila kot neuravnovešenega, krščanski demokraciji pa je odgovoril socialistični predstavnik Pittoni, ki je napovedal amandmaje osnutku.
Nič novega pod soncem, saj gre za vprašanja, o katerih smo v zadnjih časih veliko poročali. Nedvomno pa bo zadnja številka Meridiana vzbudila vsaj v Trstu precej prahu. V skladu s svojim slogom tržaški tednik objavlja Garibaldijev osnutek dokaj senzacionalistično, saj že na naslovni strani priobčuje tržaški prapor s helebardo in dvojezičnim napisom Trieste-Trst. Poročilo pa je tednik oboga^ til z vinjeto, na kateri občinski delavec obcestno tablo z napisom Trieste spreminja v Trst. V uvodu k besedilu osnut-
'RIM — Bettino Craxi bo torej v sredo poročal senatu. Nadaljevalo se bo tam, kjer se je poseg Predsednika vlade prekinil v torek, 3. marca, to je z izjavami, ki jih je Craxi podal preden je odšel na Kvirinal napovedat svoj odstop. Taka naj bi bila, kot kaže, odločitev, ki so jo soglasno sprejeli na včerajšnji seji načelnikov skupin v
senatu.
Po mnenju komunistične partije gre za izgub-, Ijen teden, kljub utemeljitvam, ki jih je za svojo odločitev posredoval predsednik republike Cos-siga. »Mislimo, da ni ne koristno ne primerno odlašati s to razpravo, ki jo je zahteval predsednik republike,« je včeraj dejal tajnik KPI Natta, ki tudi ne soglaša z odločitvijo, da bo razprava v senatu. Politično oportuno bi bilo, da bi bila razprava v poslanski zbornici, kjer so prisotne tudi stranke, ki v senatu niso zastopane, je dejal Nat-ta in pri tem kot primer navedel DP, ki je med Pobudniki referendumov proti jedrski energiji, zaradi katerih je dejansko prišlo do razbitja v večini. Še zlasti pa komunistični tajnik zahteva, da se razprava konča z jasnim glasovanjem in z izrecnim prevzemom odgovornosti s strani političnih sil. Gre za stališče, s katerim želi KPI preprečiti, da bi Craxi samo ponovil svojo odločitev-o odstopu in tako preprečil glasovanje v parlamentu.
Medtem pa je Spadolini že napovedal, da republikanci ne bodo mogli glasovati za vlado, ki bi ne odražala stališč njihove stranke in je poudaril, da mora parlament posredovati državi odgovor na vprašanja, ki naj bi bila zastavljena na referendumih. Skratka, PRI ponavlja, da je preprečitev referendumov predpogoj za kakršenkoli sporazum.
Medtem pa demokristjani ugotavljajo, kaj se je pravzaprav zgodilo. De Mita je tako dejal, da skuša šele razumeti, kakšen pomen naj bi imela odločitev, da mora Craxi zopet pred parlament in kaj o tem mislijo drugi. De Mita poudarja, da demokristjani še vedno zahtevajo razčiščenje, ki so ga zahtevali ob odprtju vladne krize, a do katerega nikoli ni prišlo.
Medtem pa je moč s strani socialistov ugotoviti sicer skromno razpoložljivost za pogajanja, čeprav nič ne kaže, da bi polemika med obema največjima strankama koalicije pojenjala. Tudi danes je prišlo do medsebojnih obtožb v glasilih KD in PSI in splošen vtis je, da gre za že pripravljen scenarij, ki naj bi privedel do predčasnega razpusta parlamenta v zadnjih desetih dneh aprila, tako da bi lahko sklicali volitve za 14. junija in odložila referendume za dve leti.
G. R.
Dobrodošli, svetost
Nasilju Pinochetove soldateske, ki se ni menila za papeževo prisotnost, se je postavila po robu mladina (AP)
NA 2. STRANI
ka list shematično slika bodočnost mesta kot bi izšla iz izvajanja osnutka, poročilo pa je zasnovano tako, da bo nujno vzbudilo reakcijo nacionalističnih krogov pa tudi tistega dela mesta, ki ni dovolj obveščen o dejanskih potrebah na-rodostne skupnosti. List očita osnutku, da je zelo zapleten obenem pa eden od najbolj radikalnih, ki so bili doslej predstavljeni, »kljub temu da so vse stranke in najbrž tudi dober del mesta upali v uravnovešen zakon, ki ne bi naletel na preveč ovir med parlamentarno potjo.«
Deželni socialdemokrati pa so v svojem sporočilu naglasili, da se mora zakon za zaščito manjšine sklicevati na osimske sporazume, »ki predvidevajo -poudarja sporočilo - da se prevede v zakon obstoječe ukrepe z morebitnimi popravki, ki jih lahko sugerira trenutni položaj«.
Osimski sporazumi v 8. členu zagotavljajo, da bo vsaka od podpisnic ohranila v veljavi že sprejete ukrepe in da vsekakor raven zaščite manjšin ne bo manjša od tiste, ki jo je določal specialni statut. Vendar ta člen je treba brati tudi v duhu 4. odstavka preambule, v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bombni atentat v Barceloni
BARCELONA — Ena oseba je izgubila življenje, več pa jih je bilo ranjenih v sinočnem bombnem atentatu v Barceloni, ko je eksplodiral z dinamitom natrpan avtomobil. Življenje je izgubil neki natakar. Ker pa je prišlo do eksplozije prav v trenutku, ko je mimo pripeljalo policijsko vozilo obstaja upravičen sum, da je atentat delo separatistične baskovske organizacije ETA. Pred dnevi, 27. marca, je v podobnem atentatu, ki ga je izvedla ETA, prav tako izgubil življenje policist, ranjenih pa je bilo 18 oseb.
Sedanji atentat zaskrblja preiskovalce, saj dokazuje, da so baskovski teroristi osvojili libanonske metode. Razen redkih izjem so dosedaj izbirali žrtve in jih pokončali s streli. S sedanjimi bombnimi atentati pa je lahko naključna žrtev vsakdo.
pripravljajo na volilno kampanjo
Socialisti se že
SANDOR TENCE
RIMINI — Presenetljiva odločitev predsednika republike, ki je v sredo zavrnil odstop Craxijeve vlade in jo poslal pred parlament, je zmagoslavno vplivala na socialistični kongres ter močno opogumila delegate, ki so sedaj toliko bolj prepričani, da je PSI res jeziček na tehtnici vsega političnega sistema. Tukaj v Riminiju so vsi mnenja, da politično igro sedaj spet vodi socialistični voditelj, ki je v pravem boksarskem stilu enkrat , za vselej potisnil v kot krščansko demokracijo ter posebno njenega tajnika De Mito. Naslednja poteza čaka torej Craxijeve nasprotnike, čeprav je tukaj vsem jasno, da bo tudi v primeru razpusta parlamenta, med volilno kampanjo, vodil vlado sekretar PSI. Zato so bili polemični topovi na včerajšnjem kongresu naperjeni izključno proti De Miti in proti njegovemu spornemu vodenju največje italijanske stranke, tako da se pravzaprav ta kongres spreminja v veliko volilno zborovanje.
Za najhujši napad demokristjanskega voditelja je po pričakovanjih poskrbel Rino Formica, bojeviti minister za zunanjo trgovino, ki je med burnim ploskanjem kongresne publike očital De Miti, da uteleša
duh skrajnega konservatorizma, a da nima ugleda, ki sicer rešuje ameriškega predsednika ali britansko »železno damo«. Socialisti v skrajnem primeru lahko še nadaljujejo zavezništvo s KD, ne morejo pa nikakor ostati pod isto streho skupno z De Mito, v katerega socialistična stranka nima praktično več nobenega zaupanja. Tudi Formica je podobno kot Craxi prepričan, da obstajajo »dobri in slabi« demokristjani.
Med dobre, ki so potem prijatelji PSI, uvršča med drugim Andreottija in Forlanija, med hudobne pa seveda De Mito ter vse njegove najožje sodelavce. Kritike na račun sekretarja KD je bilo včeraj slišati tudi iz vrst socialističnih voditeljev, ki so ponavadi zelo prizanesljivi do zaveznikov in ki se večkrat bojijo, da bi se stranka rdečega nageljna nagnila preveč na levo. Med te sodi tudi nekdanji obrambni minister in trenutno predsednik poslancev PSI La-gorio, ki navadno pooseblja neke vrste strankino notranjo desnico.
Da je kongres tipično predvolilnega značaja, je s tribune pogumno in iskreno priznal ekonomist Rufo-lo, predstavnik notranje levice, ki je v poglobljenem posegu kritično ocenil položaj v stranki ter namignil na nujnost novih odnosov s komunistično partijo. V
tem tonu je bil tudi poseg sindikalista CGIL Del Turca, ki je izrekel priznanje predsedniku republike za pogumno odločitev in tudi predsednici poslanske zbornice Jottijevi, ki je po njegovem mnenju zelo suvereno in samostojno vodila poizvedovalni mandat za sestavo nove vlade. Precej bled pa je bil poseg generalnega sekretarja UIL Benvenuta, ki ni bleščeč govornik in torej ni vzbudil zanimanja delegatov. Za kroniko naj zapišemo, da sta včeraj na kongresu spregovorila tudi bivši milanski župan Tognoli in njegov naslednik Pilitteri, ki je kot znano Craxijev svak.
Kongres se torej dolgočasno in brez večjih pretresov bliža koncu. Jutri bo govoril podtajnik Mar-telli, v nedeljo dopoldne pa Craxi, ki bo kot napovedano izpadel kot edini protagonist tega zborovanja. Vsa pozornost pa bo nato uprta v Rim, kjer se bo sredi tedna dokončno odločalo o usodi te zakonodajne dobe. Socialisti so, kot že omenjeno, zelo optimistično razpoloženi, tako da mnogi celo upajo, da bo Craxiju na kak način že uspelo preprečiti razpust zbornic in istočasno omogočiti izvajanje napovedanih ljudskih referendumov.
Ko Pinochetova soldateska ne skriva svojih metod
• Vprašanje vesti
Papež v Čilu razpet med diktaturo in trpečimi ljudskimi množicami
SANTIAGO DE CHILE — Papež Janez Pavel II. je bil med včerajšnjim drugim dnevom svojega obiska v Čilu dobesedno razpet med interesi Pinochetove diktature in neodtujljivimi pravicami čilskega ljudstva do svobode. Diplomatsko je skušal zadovoljiti vse, kako mu je to uspelo, ni še mogoče dati dokončnih ocen, saj lahko že sedaj omenimo, da bo papežev obisk v Čilu naletel na protislovne ocene.
Tudi včerajšnja kronika je bila namreč protislovna. Uradni protokolarni obisk pri generalu Pinochetu v palači La Moneda, skoraj enourni zasebni pogovor na štiri oči, s katerega se je generalisimus vrnil sproščen, in nepredviden pozdrav »najzvestejšim«, ki so z dovolilnicami natrpali trg pred predsedniško palačo. Pinochet je lahko torej zadovoljen z uradnim delom obiska. Za papežev pastoralni obisk pa si kot kaže ne dela prevelikih skrbi, saj se ni niti za trohico potrudil, da bi vsaj ob papežem obisku spremenil nečloveško lice svoje represivne diktature.
»Papa hermano Uevate al tirano« (brat papež, odnesi si tirana) je odmevalo iz množice, ki je dočakala papeža pred stolnico. Carabinerosi niso imeli pomis-
lekov, s solzilcem in vodnimi topovi so se spravili na množico. V svojem besu so se znesli celo nad tujimi dopisniki, ki spremljajo papežev obisk. Režimske sile so povsod skušale v kali zatreti vsak protest, vsako nepredvideno izpoved trpečega ljudstva.
Poglavar rimsko-katoliške Cerkve pa je svojim pastirjem jasno določil meje in. cilje njihovega poslanstva. Ob strani morajo ostati trpečemu ljudstvu kot to narekuje Cerkev, zavzeti se morajo za odpravo revščine in krivic. Izrecno pa je obsodil vsako uporabo ideologij, ki so tuje evangeliju ali pa so materialističnega kova, ker to zapira krščansko resnico. Po papeževih besedah ne sme kristjan sprejeti razrednega boja, ker je ta v nasprotju z bojem za pravico, ki odraža spoštovanje in ljubezen do človeka. Navedel pa je tudi, da mora biti politična oblast odraz ljudske volje, Cerkev naj o tem da le moralno sodbo, ne pa politične.
Janez Pavel II. pa je razumel tudi hotenja in trpljenje najrevnejših slojev, ko je v San Ramonu, eni najrevnejših mestnih četrti čilskega glavnega mesta, molil nad okrvavljenim svetim pismom francoskega
duhovnika Andreja Jarlana, ki je padel pod streli Pinochetove soldateske. Zbrano je poslušal o grozotah diktature, o mučenih, o ubitih, o izginulih... Na njihov »klic upanja« je papež poudaril, da človek več velja za kar je, kot za kar ima. Težko razumljive besede za ljudi, ki nimajo ničesar, ki se morajo iz dneva v dan boriti za goli obstanek. Morda se je v tej kričeči revščini spomnil na svoje Poljake, ki kaj takega kljub »stalnosti diktature« ne doživljajo. Vsekakor tega ni pokazal, sa je bil stalni imenovalec vseh njegovih posegov krščanska sprava, s katero lahko dosežejo »pravico«. Besed »svoboda« in »demokracija« ni namreč rabil.
Na griču Cristobal se je papež spomnil vseh izgnancev, ki so morali zapustiti svojo domovino, poudaril je ljubezen, naklonjenost in skrb Cerkve do najrevnejših ter ponovno pozval k krščanski spravi.
Danes se bo papež Janez Pavel II. sestal s predstavniki čilske opozicije. Ta je prav včeraj odobrila skupni dokument, v katerem se odpoveduje nasilju kot sredstvu za prevzem oblasti in da bo spoštovala krščansko tradicijo čilskega ljudstva, (voc)
NADALJEVANJE S 1. STRANI
katerem sta podpisnici potrdili svojo privrženost načelu največjega možnega varstva državljanov-pripadnikov manjšin.
Čeprav je dejstvo, da sta izšla z omenjeno vsebino 11 Meridiana in sporočilo PSDI ravno ob desetletnici izmenjave ratifikacijskih listin, zgolj naključno, je pa vendarle žalostno, da se ta obletnica obeležuje z napadom na pravice slovenske narodnostne skupnosti. Kajti jasno je, da se tako tržaški tednik kot deželno vodstvo PSDI opredeljueta za ukrep, ki bo znatno pod ravnijo za Slovence že itak nezadovoljivih predlogov Garibaldijevega osnutka, ki zlasti v svojem 2. členu predvideva tako kompliciran postopek za določitev ozemlja, na katerem naj veljajo pravice, da lahko dejansko izniči učinkovitost zakona.
Vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti je eno od redkih nerešenih iz osimskih sporazumov. In žalostno je, da v pravni in demokratični državi, kakršna Italija nedvomno je, stopnja tolerantnosti dela večinskega naroda še vedno preprečuje reševanje vprašanja, h čemur Italijo zavezujejo mednarodne pogodbe in notranji zakoni, ki pa je pre-vsem vprašanje demokratičnosti in torej vesti.
S tanki za nova stanovanja
Tudi Veliko Britanijo pesti stanovanjska kriza, so se pa je lotili s trdo roko. V Bordonu so s tanki podrli stare vojaške objekte, da bi naredili prostor za nova stanovanja	(Telefoto AP)
Za neofašista polemike med sodniki Bologna zahteva Stefana Delle Chiaie
RIM — Italijanski neofašist Stefano Delle Chiaie je komaj prispel v Italijo in že se je okoli njega vnela polemika med rimskimi namestniki državnega pravnika in bolonjskimi javnimi tožilci. Bolonjski sodniki, ki vodijo proces o atentatu na železniški postaji, so namreč ostro napadli vodjo rimskega urada javnega tožilstva Marca Boschija, ki je poveril Lucianu Infelisiju nalogo, da je sprejel Stefana Delle Chiaie na vojaškem letališču v Ciampinu. Po mnenju javnih tožilcev Antonia Salvija, Loreta D'Ambrosia in Elisa-bette Cesgui, bi moral kdo od njih, ki so poverjeni za preiskave o političnih kriminalih organizacijah, s posebnim poudarkom na črno prevratništvo, sprejeti neofašista na letališču.
Polemika med rimskimi in bolonjskimi sodniki pa je bila osredotočena tudi na dejstvo, da je Stefano Delle Chiaie še vedno zaprt v samici rimskega zapora Rebibbia, medtem ko bi ga morali takoj po povratku v Italijo prepeljati v Bologno, kjer so celo oddložili proces, da bi ga lahko zaslišali.
Prvemu vprašanju o dejanski pristojnosti rimskih javnih tožilcev je bilo delno zadoščeno z razlago, da je namestnik javnega tožilca Infelisi član posebne skupine za boj proti terorizmu in se ukvarja s prevratništvom desničarskega, le-
vičarskega in bližnjevzhodnega porekla. Poleg tega, pa se je Infelisi zadržal približno pol ure s Stefanom Delle Chiaie, ne da bi posredoval javnosti vsebino razgovora, tako kot mu je bilo naročeno.
Tudi vprašanje o zaporu, kjer naj bi zaprli neofašista Delle Chiaie, bi morali rešiti v kratkem. Danes, ali najkasneje jutri, bi ga morali prepeljati v Severno Italijo, najbrž v Solliciano v Toskani, čeprav bi ga lahko zaprli tudi v Riminiju in Ferrari, skratka bliže sedežu bolonjskega procesa.
Ministrstvo za pravosodje poskuša zdaj usklajevati zahteve italijanskih sodnikov, ki bodo morali zaslišati Stefana Delle Chiaie. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki sledi razvoju boja proti terorizmu, pa je sprejela zahtevo liberalca Patuellija in bo 8. aprila zaslišala Stefana Delle Chiaie. Komisija, ki ji predseduje poslanec Gerardo Bianco, bo odlok ratificirala med rednim sestankom, ki bo 7. aprila.
Stefano Delle Chiaie si je medtem privoščil prve izjave. Svojim odvetnikom je dejal, da ga je venezuelska policija predhodno obvestila o tem, da so mu preiskovalci pripravljali past, Neofašist pa naj bi kljub obvestilom pričakal prihod policije, se prostovoljno odrekel možnosti bega v neko latinskoameriško državo in sam zahteval od agentov, naj ga izročijo italijanski policiji.
Jugoslovan
zaslovel
BONN — Če ne bi padel v »škarje« mednemškega propagandnega tekmovanja bi usoda Jugoslovana Dragana Mugoše (31) ostala neopazna. Tako pa sta nemški državi prek njega nadaljevali z medsebojnim obtoževanjem, glede tega, na čigavi meji pogosteje streljajo.
Mugoša leži v bolnišnici v Salzburgu v Avstriji in kot se je zvedelo, ni v smrtni nevarnosti, obiskali pa so ga že starši in predstavnik jugoslovanskega konzulata v tem mestu. Gre za moškega z obsežnim kriminalnim dosjejem. Zahodnonemške oblasti so mu že zdavnaj izrekle prepoved vstopa v ZRN, v Frankfurtu in Hannau pa so za njim izdali tiralice zaradi prizadevanja telesnih poškodb, vloma in prevar.
Vseeno so okoliščine, v katerih je bil ranjen čudne. Mugoša je okrog 22.15 iz Avstrije prispel na mejni prehod Markstschellem-berg blizu Berchtesgadna v za-hodnonemški deželi Bavarski. Pripeljal se je z mercedesom in s tremi sopotniki. Na vsakem za-hodnonemškem mejnem prehodu imajo računalniški sistem za preverjanje potnih dokumentov. Pri dveh potnikih iz mercedesa so ugotovili, da imata ponarejena potna lista. Obmejni policisti so jih povabili iz avtomobila, postavili ob zid in pregledali.
V trenutku, ko so policisti odvrnili pozornost z Mugoše, je le-ta zbežal nazaj proti Avstriji. Neki policist je zakričal, naj se ustavi in ustrelil opozorilni strel v zrak. Drugi graničar je izstrelil tri naboje in pri tem, kot trdijo oblasti, ciljal v noge begunca, dva strela sta Mugoši prebila trebuh in debelo črevo.
Primer ne bi dobil publicitete, če ga ne bi uporabile oblasti NDR kot povod za nekatere bodice na račun druge nemške države. Vzhodnonemška državna tiskovna agencija je namreč zapisala, da imajo zahodnonemški graničarji ukaz, da streljajo. Sledil je pravi propagandistični obračun in Bonn je pohitel z odločnim zavračanjem obtožb ADN.
Izjava uradnega predstavnika sekretariata za zunanje zadeve
Jugoslovanska vlada obsodila izkoriščanje stavk za dramatiziranje notranjega položaja
BEOGRAD — V tisku nekaterih zahodnih držav so se v zadnjih dneh znašli članki, ki med drugim vsebujejo tudi takšne trditve, kot so »Zmeda v Jugoslaviji«, »Jugoslaviji grozi socialna eksplozija«, »Beograjska vlada grozi stavkajočim z uporabo armade« in podobno. V zvezi s tem je uradni tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Aleksander Stanič na vprašanja na redni tiskovni konferenci izjavil: »Menim, da se tudi vi, tako, kot vsi, ki dobronamerno spremljajo razvoj in položaj v Jugoslaviji, iz dneva v dan prepričujete, da so takšne dramatične in alarmantne trditve brez podlage. Nedvomno je pravica novinarjev, da poleg dejstev, zapišejo tudi svoje stališče. Vendar upam, da se boste strinjali z menoj, da komentarji in interpretacije, na katere ima vsak novinar pravico, da bi smele biti v nasprotju z materialno resnico. V Jugoslaviji nihče ne skriva, da so bile, da so in da utegnejo biti prekinitve
dela, ker smo demokratična družba. To so pojavi, ki spremljajo naša prizadevanja pri premagovanju ekonomskih težav in v vseh takšnih primerih iščemo rešitve in jih praviloma najdemo skupaj z delavci, ki ustavljajo delo. Vendar pa kaže, da nekomu ustreza, da ustavitve dela izkoriščajo za dramatično prikazovanje položaja v državi in ustvarjanje vtisa o poglabljanju krize. V kolikšni meri je to drugače od tolmačenja podobnih oziroma veliko težjih razmer v zvezi s stavkami, ko gre za druge države in ko prihaja do spopadov med organi oblasti s stavkajočimi, ker se pri nas ne dogaja.
Govorim iz prepričanja, da boste to razumeli ne kot očitke, temveč kot dialog, ki ga vodimo v interesu objektivnega obveščanja mednarodne javnosti o tem, kar se dogaja v Jugoslaviji.«
Na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga glede ratifikacije sporazuma o ribolovu v Tržaškem
zalivu v zveznem odboru skupščine SFRJ, je Aleksander Stanič dejal, da so sporazum ratificirali 30. marca in da vsekakor pomeni nov prispevek k sicer zelo razvitemu vsestranskemu, predvsem obmejnemu sodelovanju. Formalno-pravni sporazum začne veljati z dnevom izmenjave obvestil, da je končal postopek predviden z zakonodajama dveh držav. Ustanovili bodo mešano podkomisijo v okviru mešane komisije za obmejno gospodarsko sodelovanje in blagovno menjavo, ki naj bi uredila izdajanje dovoljenj, čas ribolova, biološko zaščito morja, ekološke probleme, vrste in moč ladijskih motorjev in druga vprašanja, povezana s sodelovanjem na tem področju, o čemer potekajo posvetovanja z italijansko stranjo. Torej bo, kot je dejal Stanič, sporazum operativen, ko bodo opravili tudi ta del posla, (dd) .
Slavni nakit na dražbi
V Ženevi bodo prodali na dražbi nakit windsorske vojvodinje, zaradi katere je Edvard VIII. abdiciral, te dni pa je nakit bil na ogled občinstvu (Telefoto AP)
Izključitvi iz Zveze novinarjev
NOVI SAD — Častno razsodišče Društva novinarjev Vojvodine je na predlog aktiva dopisnikov jugoslovanskih časopisov in RTV v Novem Sadu na včerajšnji seji soglasno sklenilo, da iz Zveze novinarjev Jugoslavije izključijo Sinišo Nikoliča in Vlada Mičunoviča, dopisnika Politike v Novem Sadu.
Nikolič, kot član iniciativnega odbora tako imenovanega Sklada solidarnosti in ustanovitelj zasebnega časopisa »Samouprava« ter Mičunovič, tudi podpisnik Sklada solidarnosti sta s svojim delovanjem grobo kršila etiko in kodeks Zveze novinarjev Jugoslavije in politiko ZK, je ocenilo častno razsodišče. Oba sta ignorirala novinarsko organizacijo, saj sta zavračala vse pozive na pogovor in pojasnitev tako tudi poziv častnega razsodišča Društva novinarjev Vojvodine. Pri sprejetju sklepa je častno razsodišče upoštevalo tudi ocene in stališča družbenopolitičnih organizacij Novega Sada in Vojvodine o podpisnikih tako imenovanega Sklada solidarnosti in »pomagačih« časopisa Samouprava, ki so se znašli na idejnih pozicijah v nasprotju z zvezo komunistov.
Nobenih sprememb pri deviznih vlogah
BEOGRAD — V zvezi z govoricami o domnevnih spremembah v režimu deviznih hranilnih vlog jugoslovanskih in tujih državljanov v jugoslovanskih bankah je Tanjug zaprosil za uradno pojasnilo pristojnih zveznih organov.
V ZIS in Narodni banki Jugoslavije so odločno zanikali zlonamerne in tendenciozne govorice o domnevi »nacionalizaciji« deviznih vlog občanov, oziroma o izplačilu dinarske protivednosti deviznih vlog po uradnem tečaju. Ob tem dodajajo, da so tudi doslej ob podobnih govoricah poudarjali doslednost Jugoslavije pri uresničevanju in upoštevanju zakonskih rešitev na področju deviznega varčevanja občanov ob prizadevanju po izboljšanju pogojev in stimuliranju deviznega varčevanja občanov in tujih državljanov v jugoslovanskih bankah. To tudi ostaja trajna usmeritev na tem področju.
V Trstu 8., 9. in 10. t. m.
Soočanja in perspektive: ureditve in pristojnosti dežel A-J
Paolo Solimbergo
TRST — Razvoj odnosov med raznimi zakonodajnimi skupščinami dežel in republik, ki sestavljajo Delovno skupnost Alpe - Jadran, za-dobiva v zadnjem času novo razsežnost: vse bolj namreč prihaja v ospredje vloga, ki jo zakonodajne skupščine imajo in morajo imeti, da bi z institucionalnega in torej političnega vidika utrdile Delovno skupnost Alpe - Jadran.
V ta okvir se namreč uokvirja tridnevno zasedanje, ki se bo 8., 9. in 10. t. m. na Pomorski postaji v Trstu odvijalo na temo »Ureditve in pristojnosti dežel Alpe - Jadran: soočanja in perspektive«. Cilje in namene tega zasedanja je včeraj na tiskovni konferenci orisal predsednik deželnega sveta F-JK Paolo Solimbergo, katere sta se udeležila tudi podpredsednika Claudio Tonel in Nemo Gonano.
Glavni cilj zasedanja — kot je dejal Solimbergo --- je oceniti stopnjo homogenosti in sličnosti raznih družbenih ureditev v teh deželah in republikah, da bi na tej osnovi pri-, šlo do večjega zagona in pritiska pri uresničevanju strateškega načrta, na katerem sloni to posebno mednarodno sodelovanje. Zasedanje bo torej pokazalo, kateri so tisti sektorji, v katerih so možne višje oblike sodelovanja med deželami članicami. Zaključke tega zasedanja bodo nato posredovali izvršnim organom omenjenih dežel in republik.
Podpredsednik skupščine F-JK Tonel pa je še posebej naglasil, da je sodelovanje v okviru Delovne skupnosti Alpe - Jadran edinstvena stvar, saj se v njenem okviru npr. soočajo predstavniki neuvrščenih in nevtralnih ter držav, ki pripadajo tako varšavskemu, kot atlantskemu paktu.
Drugi podpredsednik Gonano pa je podčrtal dejstvo, da bo to zasedanje v Trstu, v mestu, ki zaradi svoje zgodovine in različnih kultur odigrava posebno vlogo v tem okviru.
Razmere na Obali naj bi se znatno izboljšale
Bo poleti pomanjkanje vode manjše kot lani ?
KOPER — Na izviru Rižane, pa tudi na vodarni v vasi Rižana je zelo živahno. Tako izvir kot vodarna sta se ob koncu minulega leta spremenila v dvoje pomembnih gradbišč. Z dograditvijo novega črpališča na izviru Rižane ter sanacijo vodarne (oboje naj bi končali do junija letos) bodo razmere v oskrbi z vodo na Obali znatno izboljšale, nevom-no pa bodo omiljene tudi morebitne težave, ki nastanejo, ko je poraba vode večja od zmogljivosti vodnih virov, iz katerih seepolni vodovodno omrežje na Obali.
Gradbena dela na črpališču, 230 metrov za sedanjim izvirom Rižane, se bližaj koncu, in kot ocenjujejo odgovorni, . ne bi smele biti posebne ovire, ki bi preprečile, da do konca maja na tem črpališču ne bi začele delovati tri nove črpalke s skupno zmoglivostjo črpanja 400 litrov vode v sekundi. Montirali bodo namreč črpalke, dve z zmogljivostjo 50 litrov v sekundi in eno z zmogljivostjo 300 litrov v sekundi. Seveda so to črpalke, ki trenutno presegajo dovoljene količine črpanja, vendar gre za objekt, ki ni samo za danes. Ob tem dodajmo, da gre za zelo zahtevno gradnjo (izvajalci del so Stavbenik, Primorje, IMP in Tehnoprojekt) tako na izviru kot pri sami vodarni. Na izviru bo sistem narejen tako, da bodo povezali sedanji izvir z novim črpališčem, katerega črpalke se bodo vključile, ko bo izvir prenehal »dajati« normalnih 180 litrov vode v sekundi oziroma, ko bodo potrebe po vodi narasle in bo moč iz Rižane proti Kopru pošiljati 240 litrov vode v sekundi. Zdaj to še ni mogoče, z nekaterimi posegi na osnovnem vodovodnem omrežju in seveda s »pojačanjem« izvira pa to ne bo več problem. Pri tem vodovodarji zagotavljajo, da bo tudi v sušnih mesecih poskrbljeno za zagotavljanje biološkega minimuma za reko Rižano.
Tako kot na izviru, dokaj hitro potekajo dela pri prenovi vodarne, katere zmogljivost bo s sedanjih (teoretičnih) 90 litrov prečiščene vode v sekundi povečana na količine, ki bodo prihajale od pet kilometrov oddaljenega izvira. Pri vodovodu poudarjajo, da gre le za sanacijo, ne pa za novo vodarno, ki jo bodo po t. i. celičnem sistemu začeli graditi ob sedanji vodarni in naj bi se povečevala v skladu s potrebami oziroma dodatnimi količinami vo.de, ki naj bi prihajale iz izvira Rižane ali iz zaledja. Dosedanje raziskave so namreč pokazale, da bo moč pri izviru Rižane oziroma na obeh črpališčih za njim črpati vsega okrog 600 litrov vode v sekundi. Letos pa naj bi opravili še nove raziskave (4 vrtine z globino od 150 do 450 metrov), ki naj bi potrdile ali odvrgle domneve o dodatnih količinah oziroma zalogah
vode za izvirom Rižane. Za te raziskave bodo letos porabili 280 milijonov dinarjev.
Predstavniki rižanskega vodovoda so pred dnevi s tovarno cevi v Uroševcu sklenili pogodbo o dobavi 11 kilometrov jeklenih cevi (premer 140 cm) in to za 1,88 milijarde dinarjev. Cena je dokončna, cevi pa naj bi dobili septembra ali oktobra. Vsaka cev je dolga 15 metrov in na tovornjak ali vagon lahko naložijo le po eno. Zato bodo tudi transportni stroški dokaj visoki, saj se ponudbe gibljejo celo do 580 milijonov dinarjev. Pri vodovodu se za način prevoza cevi do Kopra še niso odločili, saj bo treba razmisliti in najti tudi lokacijo za skladiščenje teh cevi (potrebnih bo najmanj tri hektare), če na Obali ne bodo zbrali denarja, da bi cevi položili kar v jašek nove trase cevovoda od Rižane do Kopra.
DUŠAN GRČA
Cankarjevo priznanje 1987
Območno tekmovanje v znanju slovenskega jezika in književnosti - druga stopnja.
TRST — 28. marca je bilo zaključno tekmovanje za Cankarjevo priznanje na liceju France Prešeren v Trstu. Udeležili so se ga tudi goriški dijaki. Končna lestvica je naslednja:
1.	Anuška Komel, klasični licej Primož Trubar Gorica
2.	Mina Špela Stefančič, 4. klasična gimnazija — Gorica
3.	Petar Stefanovič, 5. višja gimnazija—klasični licej Primož Trubar — Gorica
4.	Nataša Stopar, 2. A znanstveni licej F. Prešeren — Trst
5.	Niko Tul, 2. B znanstveni licej F. Prešeren — Trst
Ti dijaki in dijakinje se bodo udeležili republiškega tekmovanja v znanju slovenskega jezika in književnosti v Ljubljani, ki bo 11. aprila ob 8.30 na filozofski fakulteti.
KOMISIJA ZA OBMOČNO TEKMOVANJE
V Gradežu zaključen
seminar
1	\s \s •
slovenščine
GRADEŽ — Včeraj se je v Gradežu zaključil tridnevni seminar za profesorje slovenščine višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Seminar je potekal pod pokroviteljstvom deželne raziskovalne ustanove IRRSAE. Tečaj je vodila priznana slovenska strokovnjakinja na jezikoslovnem področju dr. Olga Kunst Gnamuš. Pri seminarskem delu sta ji pomagala profesorica Milica Russi in profesor Silvo Fatur. Za organizacijsko plat je skrbela ravnateljica Laura Abrami.
Doktor Gnamuševa je na tridnevnem posvetu obravnavala naslednje teme: Slog učne komunikacije kot oblikoslovalni dejavnik učenčeve osebnosti, Spoznavanje slovničnih pojmov ter Pomenoslovje in jezikovna vzgoja. Značilno za ta strokovni posvet je bilo izjemno delovno vzdušje, k čemur je prispevala zavzetost koordinatorjev Russijeve in Faturja, zagnanost udeležencev in pa seveda karizmatična osebnost dr. Gnamuševe, tako da so naši profesorji pridobili veliko novega in koristnega za svojo vsakdanjo pedagoško prakso.
Seminar se je zaključil na kar najbolj simpatičen način z improviziranim kulturnim programom: Mara, Tomaž, Adrijano, Marjan in Boris so na licu mesta sestavili vokalni kvintet in občuteno in intonančno zanesljivo zapeli predavateljici, njenim pomočnikom in ostalim kolegom v slovo nekaj ljudskih in umetnih. O strokovnem poteku seminarja bomo še poročali, (ris)
PP: kakovost dohaja množičnost ?
LEP KONCERT V ŠEMPASU
ŠEMPAS — Na sobotnem koncertu Primorska poje v Šempasu je nastopilo le pet zborov, zaradi bolezni ni bilo na koncertne deske pevcev okteta Janko Premrl Vojko iz Spodnje Idrije. Žal, saj letos praznujejo 10-letnico sodelovanja na reviji. Upati je, da jih bosta organizatorja vendarle vključila v kakšen drug kraj, posebno priznanje za jubilejno nastopanje pa so Spodnje-idrčani vendarle prejeli. Na koncertu so podobno priznanje prejeli tudi pevci in pevke mešanega zbora Jadran iz Milj.
Prve so na šempaskem koncertu nastopile pevke ženskega zbora Janko Premrl Vojko iz Spodnje Idrije. Zbor, ki ga vodi Aleksandra Žakelj, je na reviji novinec, pa vendar je vse v dvorani prevzel z lepim petjem. Tudi moški zbor Šimen Golja s Kneže, v katerem pojejo pevci s spodnjega konca Baške Grape in ki ga vodi dirigent Branko Jan, se je predstavil z lepim petjem. Zbor DPD Svoboda Anhovo -vodi ga Mitja Zninaršič - je že na koncertu dokazal, da se letos, ko praznuje 40-letnico ustanovitve, resno pripravlja na jubilejni koncert. Fantje so zapeli lepo, ubrano in so izbrali tak spored, da so z njim lahko pokazali vse svoje zmožnosti. Koncert revije sta v Šempasu končala dva zbora iz zamejstva. Najprej mešani zbor Jadran iz Milj, ki ga od letos naprej vodi dirigentka Mirjana Bonin, za njim pa še moški zbor Mirko Filej iz Gorice, ki je zapel pod vodstvom svojega dolgoletnega zborovodje Zdravka Klanjščka.
Svoj spored je ta odpel tako lepo, da je poslušalstvo izsililo dodatek. Žal samo enega.
Koncert revije PP je bil v Šempasu že tretjič. Organizatorji, člani mešanega zbora Lipa in drugi člani prosvetnega društva iz Šempasa so se močno potrudili, tako da je kraj še enkrat doživel lep kulturni dogodek, pevci pa so iz tega kraja v Vipavski dolini odnesli premnog lep spomin.
VELIKO LEPEGA PETJA V DOLENJI TREBUŠI
Nedeljski koncert Primorska poje je v simpatično dvoranico v Dolenji Trebuši privabil številne obiskovalce iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Med njimi je tako kot že večkrat doslej sedel tudi skladatelj Makso Pirnik, ki se kljub visokim letom ne mara odreči priložnostim, kjer lahko sliši pesem. Kot da so se tega zavedali tudi pevci, sta kar dva zbora povzela tisto njegovo nemara najlepšo pesem - Smrt v Brdih.
Po običajni dobrodošlici, ki jo je pevcem in poslušalcem izrekel Milan Jež, član domačega kulturno-prosvet-nega društva Justin Kogoj, se je na odru zvrstilo vseh šest napovedanih zborov: Nediški puobi iz Podbonesca, ki so pod vodstvom Giuseppa Chiabu-dinija zapeli slovenske, italijanske in furlansko pesem. Za njimi so zapeli moški zbor Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Ivan Klanjšček, moški zbor Trenta, ki mu leta pomaga k lepemu petju skladatelj Dane Škerlj - ta zbor je tudi
prejel priznanje organizatorjev za 10-letno zvestobo reviji - moški zbor iz Poljubinja, ki ga vodi Vera Klemente-Kojic. Mešani zbor Ivan Laharnar s Šentviške gore, ki mu dirigira Aleksander Gradinac, in mešani zbor Primorje iz Ajdovščine pod vodstvom dirigenta Mirana Rustje.
Koncert v Dolenji Trebuši je bil že drugi tovrstne narave, odkar so pred tremi leti zgradili ob tovarni Ciciban večnamenski objekt. Po odzivu občinstva sodeč pa moramo reči, da tudi ni bil zadnji, saj k dobrim kulturnim prireditvam ljudje radi pridejo. In Primorska poje je, kot kaže, takšne vrste, ki ljudi pritegne.
BURNI APLAVZI V DEKANIH
Prepolna dvorana Kulturnega doma v Dekanih je pozdravila letošnjo revijo Primorska poje z burnim aplavzom, ki je bil namenjen petim nastopajočim zborom in njihovim umetniškim vodjem, ki so prišli v Dekane pravzaprav z. vseh koncev Primorske in zamejstva, tako da bi jim lahko rekli kar »Primorska v malem«. Iz Izole je prišel moški
zbor Društva upokojencev, ki ga vodi Angel Turk, iz Drežnice, ki nam jo je v spomin zapisal ljudski pevec, je pripotoval mešani zbor z zborovodjo Alojzom Rakuščkom, zatem je nastopil moški zbor iz Pivke, ki ga vodi Ivan Vodopivec, za konec pa smo poslušali dva zamejska zbora, dekliški iz Mač-kolj s simpatičnim imenom »Slovenski šopek« in pa mešani zbor »Sveti Jernej« z Opčin. Prvega vodi Ljuba Smot-lak, drugega pa Franc Pohajač.
Zbori, ki sicer ne sodijo med najboljše predstavnike primorskega zborovskega petja, so številnemu občinstvu pripravili nadvse prijeten zborovski večer, še zlasti moramo omeniti dekleta iz Mačkolj in pevce z Opčin, ki so s svojim nastopom dvignili kakovostno raven revije, prav tako pa je vse pohvale vredna zagnanost in vztrajnost, s katero vadijo izolski upokojenci, pa pevci iz Drežnice blizu Kobarida ter fantje in možje iz Pivke. Za Dekance je bilo to, kot so povedali, prijeten pevski praznik, zato upajo, da bodo v prihodnjih letih spet gostitelji revije.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
16.
Tragedijo
neke
mor\jšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Marija Capuder
Mladoporočenca
Iz
Ulice Rossetti
COPVRIOHT ZTT
Zima je v resnici prišla in Dani, odeta v krzno, se je odpravila z vlakom in smučmi v Sappado. Pustila je, naj Stanko sam izpelje zadevo, ki sta jo sicer do potanjkosti skupaj preštudirala: zaprosil naj bi za njeno roko papana in mamo Tomažič.
Ceremonija je stekla brez zadrege, kajti, nanjo je bila pripravljena tudi druga stran. In ko se je Stanko točno opolnoči vrnil v svojo najemniško sobo, je lahko že poročal svoji novopečeni zaročenki, kako je opravil. Najavil se je po telefonu, pri stanodajalcu je naročil skodelico močne kave in se nato odpeljal s tramvajem številka IT. Vrata mu je odprla mama. Takoj zatem je prišel tudi papa s svojim pršutom in z nepogrešljivimi steklenicami terana. Ko so povečerjali, je Stanko začel svoj govor in pri tem pazil, da ni preskočil dveh točk, ki mu jih je bila ona še posebej priporočila: da ju bo vedno spoštoval kot lastne starše in da je še posebej zadovoljen z Dani, ker je iz istega testa kot
onadva. Sledila je uradna snubitev. Papa mu je s solzami v očeh rekel: »Seveda, iz srca ti jo dam, čeprav sem nanjo navezan, kot ne vem kaj.« Obrisal si je solze in se obrnil k ženi: »Ema, zdaj nama ne preostane drugega, kot da si kupiva drugo pupco.«
Zaročenec jima je nato razložil, kako stoji njegov gmotni položaj, ki ni bil prav rožnat. Gospod Pepi je zamahnil z roko kot bi hotel odgnati muho z nosu in pripomnil: »Ko sem se jaz poročil, sem imel sedemsto kron dolga.« Nato so klepetali o vsem mogočem, mimogrede je gospa Ema izkoristila priložnost in potožila, da hči ne zna kuhat. »Kaj da ,ne zna!« jo je zavrnil mož. »Ni ji še bilo treba prijeti za kuhalnico, to je. Če pa bo potreba, boš videla, kako se bo znašla in prijela za vsako delo.«
»Tako je!« je pritegnil zaročenec in zadeva je bila s tem opravljena. Segli so po kartah, in ker je četrti manjkal, so igrali briškolo samo v treh.
Pino ni hotel prisostvovati zaročni slovesnosti. Tudi na poroki ga ni bilo zraven. Dva tedna poprej,, natanko 2. junija 1940, so prišli ponj in ga odpeljali v zapore Coroneo. Tam je od marca dalje sedelo šest antifašistov, Pino se je
Knjiga Mladoporočenca bo izšla 9. aprila pri Založništvu tržaškega tiska p zbirki Prevodi
pridružil skupini s še devetindvajsetimi tovariši. Obtožba proti njim še ni bila jasna; šušljalo se je, da je policija udarila po njih zaradi velike količine eksplozivnega materiala, ki so ga bili odkrili v neki kraški jami. Zadeva se je vsem zdela resna, toliko bolj, ker je Italija malo pred tem stopila v vojno z Jugoslavijo.
Datum poroke, ki je bila 18. junija, niso spreminjali, že zaradi običajne taktike Tomažičev, oziroma Tomasijev, ki sinu sicer niso nasprotovali, nanj pa se tudi niso preveč ozirali. Prišlo je veliko povabljencev iz Mirna, iz Trsta in s Krasa, mladoporočenca sta bila tako lepa in lep je bil tudi dan na vrtičku v Ulici dei Porta in nato na trgu pred frančiškansko cerkvijo — kako ne bi vsaj za nekaj ur v tej slovesnosti pregnal misel nanj, ki je sedel za rešetkami zapora Coroneo!
Mladoporočenca sta zapustila hišo staršev in šla stanovat v najeto stanovanje v Ulici Rossetti. Najemnina je znašala sedemsto lir na mesec, kar je bila polovica Stankove plače. Na kosilo in večerjo sta še naprej hodila v Ulico dei Porta, ne samo zato, ker Dani ni hotela ali ni zmogla kuhanje, pač pa ker sta bila tako laže kos drugim stroškom. Tako sta še naprej živela kot dva zaročenca, ki jima je gnezdece služilo samo za ponoči. V stanovanju sta majveč pozornosti posvečala zakonski spalnici, ki sta jo kmalu poimenovala »modra soba«, saj je bilo v njej vse modro zavese, lestenec, predposteljniki, prevleke, in celo velika pernica.
Pogovor s funkcionarjem Acega inž. Roccom
Čistost pitne vode pri nas ni ogrožena
V času, ko postaja problem onesnaževanja pitne vedno aktualnejši, dovolj je, da spomnimo na primer Fonta-nafredde, se nam je zdelo primemo preveriti, kako je z vprašanjem vodne oskrbe pri nas. V ta namen smo 'se pogovorili z inženirjem Roccom, odgovornim za vodno oskrbo pri podjetju Acega, ki je rad odgovarjal na naša' vprašanja.
Izkoriščeni vodni viri so zaenkrat trije, vsi v okolici Štivana. Najstarejše naprave črpajo vodo iz iztokov pri potoku Lokavcu, pod Sardočevo dolino. Podtalnica prihaja na dan iz precejšnje globine, še danes pa niso ugotovili, odkod pravzaprav priteka. Po nekaterih značilnostih gre vsekakor za vodo Timave, po drugih pa ugotavljajo, da ji je primešana tudi soška podtalnica. Poleti načrpajo iz tega vira okrog 20 tisoč kubičnih metrov, vode na dan. Pred približno 25 leti so začele redno delovati še naprave ob dveh iztokih Timave. Ta voda je površinska in večkrat zelo blatna, kar ustvarja posebno v sušnem času nemalo težav, saj je tudi s filtriranjem ne uspejo povsem zbistriti. Običajno nudi ta vir okrog 200 tisoč kub. metrov vode. Pri Sabli-čih, nedaleč od vstopa na avtocesto, je tretji in najnovejši vir, iz katerega načrpajo dnevno 50 tisoč kub. metrov vode.
Sedanji sistem vodne oskrbe se bo pri viru povsem spremenil, ko bodo začele delovati osrednje črpalne naprave pred izlivom Soče. Acega izpopolnjuje načrt že deset let, pri čemer so največ časa zahtevale zapletene raziskave o posledicah, ki bi jih naprave povzročale na zemeljskih plasteh in ponikalnicah, v kolikor je za pridobivanje vode predvidenih več za-jemalnih vodnjakov. Za tržaško pokrajino je vsekakor že dokončana polovica vodovodnih del in vse kaže, da bodo načrt izpeljali čez dve ali tri leta. Za novi objekt so zainteresirane tudi bližnje občine, predvsem tržiška in goriška, s katerima so v teku posebni dogovori tako za dobavo vode, kot tudi za zaščito vodnega bogastva.
Kako pa je glede čistosti vode, ki iz Štivana priteka po razvejeni vodovodni mreži do naših stanovanj? Čistilne naprave so postavljene tako pri virih kot pred razdeljevanjem. Gre za grobe in fine filtre, kar daje mehansko stop-
njo čistosti, ne zagotavlja pa, da bi odstranili vse zdravju škodljive organske primesi. To dosežejo z dodajanjem klora. Te aparature delujejo avtomatsko in imajo tudi vgrajen alarmni sistem. Kakšni ukrepi pa so predvideni v primerih, da je voda onesnažena s strupenimi industrijskimi snovmi, za katere ni klor učinkovit in jih alarmni sistemi zato ne zabeležijo? Inženir Rocco potrjuje, da jih lahko zabeležijo le analize vode, ki jih delajo le pred razdeljevanjem (torej v rezervoarjih), vendar ne vsak dan. Pri tem pa ne gre pozabiti, da so analize Standardne in da ne ugotavljajo prisotnosti snovi, ki jih običajno v naši vodi ni. Tu je torej šibka točka, s katero se je sicer podjetje Acega že soočilo, tako da misli ob sodelovanju KZE v doglednem času izpopolniti in posodobiti naprave za nadzorstvo. Zaenkrat je že opozorilo upravo državnih železnic, naj pri čiščenju obželezniškega pasu upošteva protionesnaževalna pravila.Na zatožni klopi so namreč strupena sredstva za uničevanje plevela, ki bi lahko pronicnila v vodno omrežje. Uprava železnic se je obvezala, da bo uporabljala bolj naravna sredstva, do takrat, pa bo dosedanja razredčila.
Rocco je glede te nevarnosti in sploh možnosti, da bi v timavske izvire dotekle večje količine strupenih industrijskih odpadkov, zelo skeptičen.
V tržaškem zaledju namreč ni onesna-ževalnih industrij, one, ki onesnažujejo reko Reko, pa so jugoslovanske oblasti v glavnem opremile z očiščevalnimi napravami. V tem Smislu so pred leti italijanske in jugoslovanske institucije podpisale poseben sporazum, v katerega Rocco zaupa tudi zato, ker je skrb za čisto Reko tudi v interesu jugoslovanskih obmejnih krajev, saj oskrbuje sežansko področje vodovod iz Brestovice.
Kaj naj iz nanizanega sklepamo? Inženir Rocco: »Pri nas ni nevarnosti industrijskega onesnaženja vode. Prvič, ker ni v bližini industrijskih obratov, drugič, ker se voda podtalnic in ponikalnic med pronicanjem skozi zemeljske plasti v veliki meri očisti. To seveda drži v normalnih okoliščinah. Če bi kdo zlil v Reko ali pri Štivanu vagon strupenih kemikalij, pa bi seveda bilo drugače. Glede analiz za odkrivanje najrazličnejših kemičnih strupov, pa misli Acega, kot sem že prej povedal, čimprej ukrepati, kajpak v sodelovanju s KZE.«
Bojazen pred strupeno vodo je torej neutemeljena, vsaj to je uradna verzija pri podjetju Acega. Upati je le, da ne bomo tudi v Trstu priča dogodkom, ki bi te optimistične trditve demantirali.
N. F.
Na sliki: izvir Timave pri Štivanu.
Odbor za jamstvo Trsta pisal županu in načelnikom skupin
»Tržaška občina naj se jasno izreče proti termocentrali«
Odbor za jamstvo Trsta je sprožil še eno bitko proti gradnji elektrocentrale na premog na Tržaškem. Od tržaškega občinskega sveta zahteva, naj opusti dvoumno stališče, ki ga je z večino glasov bil zavzel lanskega oktobra, in naj se dokončno izreče proti gradnji takšnega objekta v občini. Svojo zahtevo Odbor pojasnjuje v pismu, ki ga je včeraj predstavil na tiskovni konferenci in ki ga bo vsak čas poslal županu Staffieriju in načelnikom svetovalskih skupin.
Res je, da v zadnjih časih ni slišati glasu, ki bi se zavzemal za realizacijo termocentrale ENEL na Tržaškem. Celo deželni odbor je postal previdnejši, kot je mogoče sklepati tudi iz poteka posveta, ki ga je priredil januarja v Vidmu v okviru priprav na vsedržavno konferenco o energiji. Toda po drugi strani je tudi res, da družba ENEL svojega načrta ni umaknila, Odbor za jamstvo Trsta pa bi očitno rad odpravil še vsako preostalo možnost za njegovo realizacijo nekako po logiki, da je najboljša obramba predhodni napad.
Kot sta na včerajšnji tiskovni konferenci povedala pokrajinska voditelja
Arh. Romanu Boicu bodo posvetili razstavo
Arhitektu Romanu Boicu, čigar ime je tesno povezano zlasti z načrtom za preureditev Rižarne v muzej, bosta, tržaška sekcija ustanove Italia Nostra in Združenje Officina posvetila osebno razstavo v prostorih Nadzorništva za spomeniško varstvo Furlanije-Julij-ske krajine na Trgu Liberta 7. Razstava, ki jo bodo odprli danes, 3 aprila, ob 18.30, bo prikazala vse delo velikega tržaškega arhitekta, ki je umrl pred dvema letoma. Za to priložnost so prireditelji pripravili tudi obsežen katalog, ki obsega 250 fotografij ter spise Stellia Mattionija, Marka Pozzetta in Do-nata Riccesija.
Italie Nostre Sergio Franco in Svetovnega sklada za naravo (WWF) Lia Bra-utti, trenutno obstaja določena možnost, da bi centralo zgradili ne pri Orehu v miljski občini, kot je svoj čas predvideval načrt ENEL, marveč na bivših zemljiščih družbe ESSO pri Pantalejmunu v tržaški občini. To možnost dopušča predvsem dejstvo, da se tržaški občinski svet 14. oktobra lani ni jasno izrekel proti termocentrali, medtem ko sta jo soglasno odklonila tako miljski kot tržiški občinski svet. (Spomniti velja, da se je med drugim pojavil tudi predlog, naj bi zgradili še eno termocentralo v Tržiču poleg že obstoječe.)
Na srečanju s časnikarji so predstavniki Odbora (poleg že omenjenih so govorili še Rolande De Incontrera.v imenu Prijateljev zemlje, odgovoren za vprašanja okolja pri KPI Tullio Morgutti, inž. Umberto Laureni in predstavnica rajonskega odbora za Sv. Soboto Maria Candido di Valentin) obnovili svoje že znane argumente proti gradnji termocentrale, iznesli pa so tudi nekaj novih podatkov. Tako so npr. povedali, da sta dve od treh občinskih merilnih postaj na področju Sv. Sobote in Valmaure, kjer naj bi gradili termocentralo, v zadnjih šestih mesecih zabeležili prekomerno prisotnost strupenih snovi v zraku. Občasno naj bi koncentracija žveplastega an-hidrida in dušikovih oksidov prekoračila po zakonu določene meje. Omenili so tudi, da je Tržaški talasografski inštitut zabeležil prisotnost radioaktivnih delcev, ki naj bi se sproščali iz bližnjih termocentral na premog (na zatožni klopi naj bi bili centrali v Tržiču in Plominu).
V že onesnaženem in med drugim gosto obljudenem okolju bi nova ter-mocentrala na premog predstavljala hud, če že ne kar smrtni udarec. Da so takšne centrale v vsakem primeru vir hudega onesnaževanja, je med drugim prišlo jasno do izraza tudi na nedavni vsedržavni konferenci o energiji v Rimu. Odbor za jamstvo Trsta poleg tega poudarja, da Furlanija-Julijska krajina že tako proizvaja več energije, kot je porabi, zaradi česar ne bi bilo nujno v njej graditi nove elektrarne.
Previdnost kljub znakom o premikih pri zadevi Aquila
Cei-Sud v konkretnejši podobi
Drevi javno zborovanje v hotelu Savoia
DP odločno za izvedbo deželnih referendumov
Proletarska demokracija je prepričana, da sodijo referendumi med najpomembnejša demokratična sredstva, da se državljani neposredno izrečejo o žgočih problemih, ki pogojujejo sodobni razvoj družbe. Iz te ugotovitve je izhajal deželni koordinator in član vsedržavnega vodstva DP Elia Mioni na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je tržaška DP sklicala na svojem sedežu, da bi predstavila današnje javno zborovanje v hotelu Savoia ob 20.30.
Na vsedržavni ravni se DP odločno zavzema za izvedbo referendumov pred morebitnimi predčasnimi volitvami, ker imajo ta ljudska glasovanja prednost, da izražajo mnenje ljudi o konkretnih temah, obenem pa tudi poglabljajo razmišljanja in javne razprave o jedrski nevarnosti in stvarnih možnostih za alternativne izbtre na področju potrošnje, raziskav, okolja, investicij. Ob tem ne gre pozabiti, da pomenijo te razprave korak naprej za vso levico, ki je že našla nekaj stičnih točk prav v obrambi državljanove pravice, da se izrazi prek referendumov.
V tem okviru ima naša dežela edina v Italiji posebno avtonomijo, saj je v statutu zapisana možnost, da se na zahtevo 20 tisoč deželanov razveljavijo posamezni deželni zakoni. Možnost je res predvidena, toda le na
papirju, kajti deželni svet še ni sprejel zakona, ki bi jo urejeval. Doslej se je izkazalo, da se ji upira predvsem Krščanska demokracija, ki jo je Mioni obtožil, da raje upravlja s spletkarjenjem, kot da bi dala državljanom možnost, da se direktno izrečejo o bistvenih problemih,- kot so zdravstvo, industrijski razvoj, turizem, trgovina, obrtništvo, teritorij in okolje ter organizacija krajevnih uprav. To dokazuje tudi dejstvo, da je deželni odbor leta 1978 popolnoma prezrl 15 tisoč podpisnikov, ki so zahtevali uvedbo deželnih referendumov. DP, MF, KPI in PSI so se v tem pogledu zadnje mesece aktivno zavzele, da bi svet sprejel nov normativ. Zahtevo po čimprejšnji razpravi je vložila tudi LpT.
Član tržaškega tajništva DP Raffaele Dovenna je včeraj še obrazložil nekatere pobude DP, med katerimi pismo županu Staffieriju, naj tudi v Trstu prepove uporabo plastičnih vrečk. DP bo v kratkem uvedla na svojem sedežu tudi posebni »rdeče-zeleni telefon«, prek katerega bo zbirala prijave in opozorila meščanov v zvezi s propadanjem okolja. Nadalje je v pripravi vprašalnik, s katerim bo DP zbrala mnenja Tržačanov o vprašanju prometa in parkirišč.
Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je spoštoval svojo večkrat izrečeno obvezo, da bo Dežela pozorno spremljala potek "zadeve Aguila-Total", da bo iskala vse možne poti za .prodajo in proizvodna jamstva žaveljskega obrata in da bo pri tem sodelovala s sindikalnimi organizacijami. Skupaj z odbornikom za industrijo Francescut-tom je v teh dneh sklical tajništva CGIL-CISL-CCdL/UIL in člane tovarniškega sveta ter jih seznanil z izidom nedavnega srečanja s predstavniki deželne finančne družbe Friulia in družbe Cei-Sud glede prodaje rafinerije.
Tako Dežela kot Friulia sta postavili v ospredje dejstvo, da je Cei-Sud tokrat poslala na srečanje predstavnike podjetniških skupin, zainteresiranih za nakup obrata, in ne katerega od prav-
nih zastopnikov, kot se je dogajalo doslej. Kljub veliki dozi previdnosti in rezerviranosti sta Dežela in Friulia mnenja, da je bilo srečanje koristno, ker je imelo v ospredju tehnično-fi-nančne vidike problemov; predstavniki podjetnikov so si tudi ogledali rafinerijo in preverili v kakšnem stanju so njene naprave. Tako Friulia kot potencialni kupci naj bi dokončno odločitev o nakupu sprejeli v roku 15 dni.
Sindikalne organizacije so sprejele na znanje začetek konkretnejših pogajanj s Cei-Sud, čeprav sodijo, da so časovni roki njihovega zaključka še vedno daleč predolgi, kar nedvomno zelo negativno vpliva na pogoje, v katerih se bodo končala. Po njihovem mnenju je nujno in neobhodno čimprej usta-
noviti novo družbo (med kupci in Fri-ulio) in izdelati podjetniški načrt. Prav tako nujno je za sindikate istočasno iskanje drugih alternativnih kandidatov za nakup rafinerije, pri čemer ministrstvo za industrijo ne sme izključiti možnosti, da bi kdo prevzel celoten sistem Žavelj, z industrijskimi in trgovskimi projekti, katerih uresničitev bi bila v čimvečji meri koristna za vse deželno gospodarstvo.
Najpomembnejše vprašanje pa za sindikalne organizacije vsekakor ostaja položaj delavcev, ki so že tri mesece brez plače ter pod nenehnim pritiskom in grožnjami Totala, da bo začela z bonifikacijo proizvodnih naprav. V luči najnovejšega položaja pa sindikati vsekakor zahtevajo čimprejšnje sklicanje vseh zainteresiranih strani, da bi skupaj opredelili cilje, do katerih morajo pripeljati pogajanja. Ti so v glavnem naslednji: umik programa bonifikacije, umik disciplinskih postopkov proti 27 delavcem, ki so se uprli izvedbi bonifikacijskih del, in anticipacija zneskov iz dopolnilne blagajne, ki jo je medministrski odbor CIPI odobril do 30. julija letos. Sporazum okrog teh točk bi za sindikate prinesel večjo jasnost v pogajanja in bi dokazal dobro voljo vseh vpletenih strani v pričakovanju dogledno hitre dokončne rešitve težkega položaja rafinerije.
Danes ustanovni zbor Zveze za okolje
Tržaški krožek Zveze za okolje (Lega per LAmbiente) bo javno predstavil svoj program in smotre v ustanovnem zboru, ki bo danes ob 16. uri v dvorani Baron-cini v Ul. Trento 8.
Uvod bo imel Claudio Calligaris, deželni tajnik Zveže za okolje. Obravnavali bodo najbolj pereče ekološke probleme našega mesta in pokrajine, kot so promet, recikliranje, odpadkov, energetske alternative, vzgoja in informacija o okolju. Zveza za okolje je namreč mnenja, da je ekološko vprašanje - to je uporaba prostora in virov, ki so človeštvu na razpolago tesno povezano z ekonomskimi in družbenimi modeli, ki so pripeljali do nenehnega uničevanja okolja in poslabšanja kakovosti življenja.
Javna razprava ACLI o brezposelnosti
Organizacija ACLI (Katoliško združenje italijanskih delavcev) ostro obsoja odgovorne oblasti, ki ne storijo ničesar, da bi rešile problem brezposelnosti v naši pokrajini. Okrog 12.000 oseb, pretežno mladih deklet, že nekaj let zaman išče stalno zaposlitev. Razni birokratski zapletljaji to stanje le še poostrujejo. ACLI prireja zato danes javno razpravp o vprašanju naraščajočega števila brezposelnih. Sodelovali bodo predstavniki treh sindikalnih organizacij: v imenu CGIL bo spregovoril Roberto Treu, CISL bo zastopal Maurizio Sodani, organizacijo UIL pa bosta predstavljala Roberto Gabrivoda in Salvatore Vindini. Razprava se bo pričela ob 18.30 v sejni dvorani organizacije ENAIP (Državne ustanove za poklicno izpopolnjevanje) v Ulici del-Tlstria 57.
Mnenje Jezikovnega razsodišča
Jožef Stefan ali Štefan?
Jezikovno razsodišče je v prispevku v torkovi izdaji -ljubljanskega Dela objavilo zanimiv zapis o pravilnem pisanju in izgovarjavi imena enega največjih slovenskih znanstvenikov, Jožefa Stefana. Znanstvenik, po katerem se imenujeta največji raziskovalni zavod v Sloveniji in Slovenski zavod za poklicno izobraževanje v Trstu, je bil slovenskega rodu, rodil pa se je v okolici Celovca. Zaradi ostankov starejših pisnih navad v avstrijskem cesarstvu ima njegov priimek v krstni knjigi sicer obliko Stephan, v seznamih celovških gimnazijcev pa je že zapisano Štefan, prav tako v slovstvenih glasilih Vedež in Slovenska čbela do leta 1835.' V popolnoma tujem okolju, kjer je znanstvenik študiral, se je začel podpisovati J. Stefan, kar seveda ne pomeni, da se je hotel Štefan ponemčiti, saj je dolgo sodeloval v raznih slovenskih glasilih.
Jožef Stefan bi torej moral biti Jožef Štefan, kajti jezikovna izkušnja narekuje, da se ime in priimek nekega človeka praviloma ravnata po istem pravopisu. Torej, če stoji strešica na imenu (Jožef), bi po istem slovenskem pravopisu morala stati tudi na priimku (Štefan). Med drugim pa je v nedavno izdani knjigi Slovenska beseda na Koroškem (Dunaj 1985) na več mestih lepo zapisano Jožef Štefan. Isti problem je razsodišče že obravnavalo v izjavi št. 71, ponatisnjeni v knjigi Jezikovno razsodišče, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska leta 1984.
V nedeljo na openskem strelišču počastitev spomina 70 padlih talcev
Danes mineva 43 let od tistega tragičnega aprilskega dne, ko so nacisti umorili na openskem strelišču sedemdeset talcev. To je bilo neposredno po partizanskem atentatu v openski kinodvorani, ki so jo obiskovali esesovci in nemški vojaki. Nacistična zver,' ki se je že zvijala v smrtnih krčih, se je za to diverzantsko dejanje pripadnic kov osvobodilnega boja maščevala na najbolj krut in podel način. Iz zaporov je privedla na opensko gmajno enainsedemdeset ljudi, ki so bili obtoženi sodelovanja z osvobodilno fronto in odporniškim gibanjem, ter jih zverinsko pomorila. Le enemu je po srečnem naključju uspelo, da si je rešil življenje. Ranjen je obležal pod goro trupel,
ponoči pa se je izvlekel izpod nje in zbežal.
Tragični dogodek izpred 43 let ostaja še vedno živ v zavesti tržaške demokratične javnosti, ki se ga vsako leto spomni s svečanostjo. Borčfevske organizacije VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED bodo letos počastile spomin padlih talcev s svečanostjo, ki bo v nedeljo, 5. aprila, ob 15.30 pred spomenikom v bližini strelišča, ki spominja na takratno žrtev.
Na komemoraciji, ki U bo predsedovala domačinka Lili Cebulec, bosta spregovorila Darij Jagodic in Fausto Monfalcon. Svečanosti se bosta udeležila tudi moški in ženski pevski zbor »Tabor« pod vodstvom Sveta Grgiča.
Z včerajšnje tiskovne konference v Novinarskem krožku
CGIL za rešitev težav Glasbene matice
CGIL je prepričana, da je treba v pričakovanju odobritve zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, stopiti na vse poti, ki lahko prispevajo k reševanju nekaterih vse bolj perečih in nevzdržnih situacij. Poleg SSG je to problem Glasbene matice. Tako je včeraj popoldne v Novinarskem krožku pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu uvedel tiskovno konferenco, na kateri so sindikalni predstavniki CGIL predstavili svoje predloge za rešitev težav, s katerimi se Glasbena matica že dolgo let spopada.
Tiskovna konferenca je bila le zaključna faza številnih spoznavnih srečanj, ki so jih predstavniki CGIL imeli včeraj na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Da sindikat misli resno, priča med drugim prisotnost vsedržavnega tajnika šolskega sindikata CGIL Gianfranca Benzija in odgovorne za manjšinsko problematiko v isti sindikalni kategoriji Serene Tielle. Toda povrnimo se k predlogom. Treu je v uvodu poudaril, da široka paleta glasbene dejavnosti GM krije celotno deželno območje in je torej tako količinsko (letos je vpisanih 756 gojencev) kot kakovostno (spomnil je na redno in izredno pedagoško ter koncertno dejavnost) dragocen odraz glasbenega bogastva ne le Slovencev, temveč celotne dežele nasploh. Kako iz težke -situacije? Možni sta dve poti: prva je bolj radikalna, dru-
bi GM postala ločena, a avtonomna sekcija tržaškega konservatorija Tartini, v drugem pa naj bi ohranila značaj zasebne šole, vendar bi njene učne programe parificirali, tako da bi gojenci polagali na Tartiniju (ali na drugih konzervatorijih) le diplomski izpit. V drugi fazi tega načrta naj bi GM postala povsem javno priznana ustanova, seveda v pričakovanju statusa konservatorija, kot je predvideno v zakonu za globalno zaščito. Glede finansiranja drugih, ne ozko pedagoških dejavnosti, pa je po mnenju CGIL pristojna deželna uprava, ki razpolaga z znatnimi skladi za pospeševanje poklicnega izobraževanja in razvoj kulturnih dejavnosti.
Benzi je nato v svojem posegu poudaril, da se misli vsedržavni šolski sindikat CGIL resno zavzeti za reševanje šolskih problemov slovenske manjšine in da so nekatere dobre rezultate že dosegli pri obnovi delovne pogodbe za javne uslužbence. Ugotovil je vsekakor, da je reševanje teh vprašanj v prvi vrsti odvisno od politične volje in da je za avtonomijo GM bržkone bolj »varna« pot postopnosti. Kot sindikalni predstavnik se je vsekakor obvezal, da bo CGIL v prihodnjih dneh, ob zelo verjetni podpori CISL in UIL, preverila stvarne pogoje obeh možnih rešitev, nato pa posegla pri Nadzorništvu za umet-
nostno izobraževanje in ministru FaT cuccijevi. Nekatere aspekte vprašanja sta nato poglobila še člana pokrajinskega tajništva šolskega sindikata CGIL Žarko Hrvatič in Maria Teresa Mecchia.
Predstavnika Glasbene matice Ad-rijan Semen in Sveto Grgič ter predsednik tržaškega teritorialnega odbora SKGZ Palčič, ki so se nato oglasili v razpravi, so pobudo in predloge sindikata ocenili kot zelo pozitivne, še zlasti, ker je sindikat CGIL v celoti dojel primarni pomen, ki ga razvejana in bogata dejavnost GM ima za celotno deželo in ne le za slovensko manjšino. Vsi po vrsti pa so poudarili, da GM v nobenem primeru ne sme izgubiti svoje celovite podobe in značilnosti, ki jo jamči sedanja avtonomija, žal po krivici, zasebniške narave, kar iz Slovencev dela državljane druge kategorije.
Naj za konec omenimo še razčlenjen poseg komunistične senatorke Jelke Gerbec, ki je poudarila, da je zahteva GM po statusu konservatorija nadvse upravičena, in da jo je treba uresničevati s specifičnimi ukrepi, kot to velja za vse specifične stvarnosti. Tudi njej se zdi možnost o podružnici Tartinija nevarna za ohranjanje avtonomije in se zato bolj nagiba k postopni popolni parifikaciji, kar bi vsekakor bilo pozitivno tudi v pričakovanju zaščitnega zakona, saj bi urejeval že obstoječo stvarnost.
Otvoritev likovne razstave Tretjak - Glinkov v TK Galeriji
Stičišča in razhajanja dveh umetniških silnic
TK Galerija bo do 16. t. m. okrašena z umetniškimi deli Ani Tretjak in Sergeja Glinkova, dveh mladih slikarjev, ki sta si za bistven element svojega ustvarjanja izbrala človeško figuro. To pa je tudi edina stična točka obeh razstavljavcev, saj so njuna dela tako po tematski zasnovi, kot tudi po tehniki, ki se je poslužujeta za utelešenje svojih umetniških navdihov, povsem različna.
Ani Tretjak je diplomirala na Ljubljanski akademiji. Njene slike so harmonična igra barv in efektov, ki jih umetnica ustvari s svojo nadvse zanimivo tehniko. Material njenega slikarstva so namreč papir, lepenka, lepilo in akrilič-ne barve. Platna Sergeja Glinkova, likovnika iz Kijeva, ki je svoje študije dokončal na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah, pa odražajo njegovo razpetost med renesančnim slikarstvom in lastno vizijo sveta in človeka.
Udeležence na včerajšnji otvoritvi razstave so pri ogledu slik spremljale note originalne kompozicije Anastazije Purič, ki jo je skladateljica napisala nalašč za to priložnost. Na ogled so bili tudi videofilmi Alda Castellanija in Sergija Cesarja.
Zrasla bo pri Sv. Andreju do pomladi 1990
Nova pomorska palača v zameno za ladje?
Trst bo dobil svojo 'pomorsko palačo". Tri tržaška podjetja oziroma družbe Zavoda za industrijsko obnovo IRI Fincantieri, Tržaški Lloyd in pomorska zavarovalnica Sasa — bodo ustanovila skupno finančno družbo, katere izključni namen bo izgradnja velikega centra, ki bo v celoti namenjen pomorskim dejavnostim. Vest je povsem "sveža", saj jo je včeraj tik po zaključku sestanka upravnega sveta Tržaškega Lloyda, ki je pobudo odobril, tisku posredoval njegov poverjeni upravitelj Tommaso Ricci.
Toda člani upravnega sveta so imeli na dnevnem redu tudi institucionalno pomembnejšo nalogo, in sicer odobritev obračuna lanskega poslovnega leta, ki ga je tržaški javni ladjar zaključil s primanjkljajem 22,5 milijarde lir. Glede na to da bo njegov delež pri gradnji novega megakompleksa (v skupni vrednosti 35 milijard) kar 20 milijard, se' samo po sebi vsiljuje vprašanje, kakšna je logika te investicije. Inž. Ricci je bil nanj dobro pripravljen: računajo na pomoč EGS v okviru programa prenove mestnih jeder, nova "palača" pa bo omogočila racionalizacijo in boljšo organizacijo dela in je torej zamišljena izključno v njegovi funkcionalizaciji.
Lanski primanjkljaj je sicer potrebno gledati v relativni luči: glede na predlanskega, ki je znašal skoraj 37 milijard, pomeni dokajšnji uspeh, pripisati pa ga gre predvsem učinkom novega zakona za pomorstvo. Občutno je porasel tudi celotni obseg prometa, njegov iztržek pa se je zmanjšal zaradi tarifnih znižanj in zaradi padanja vrednosti dolarja, ki je plačilno sredstvo v mednarodnem pomorskem prometu. Za primer je inž. Ricci navedel, da prevoz kontejnerja iz Trsta v Tokio stane 100 dolarjev, kar v praksi odgovarja povprečni vsoti, ki jo moramo danes odšteti, če se hočemo preseliti iz enega stanovanja v drugo, seveda v istem mestu (okrog milijon lir).
Toda, vrnimo se k novi Lloydovi palači, za katero je prav te dni izdelal načrt inženir Cervesi. Kompleks bo do pomladi leta 1990 zrasel na območju tako imenovanega vodstvenega ali upravnega centra Sv. Andrej na Mar-tovem polju in sicer na terenu, ki je last družbe Fincantieri. (Naj dodamo, da bo pri Sv. Andreju zrasel tudi nov sedež deželne finančne družbe Friulia, Tržaške hranilnice in drugih gospo-darsko-upravnih ustanov.) Dela naj bi začeli že letošnjo jesen, skupna investicija pa - - kot rečeno — presega 35 milijard lir. V sedemnadstropni stavbi bodo dobil sedež Tržaški Lloyd, Oddelek za gradnjo trgovskih ladij družbe Fincantieri in zavarovalnica Sasa, predvideni pa so tudi avditorij, prostori za stalni Lloydov zgodovinski muzej, menza s 400 sedeži, športna igrišča in zelenice. Skupna prostornina bo obsegala 125 tisoč kubičnih metrov, uradi se bodo razprostirali na 27 tisoč kvadratnih metrih, garaže pa bodo lahko sprejele 300 osebnih avtomobilov.
Poleg operativne učinkovitosti, racionalizacije storitev in upravnih stroškov, bo Tržaški Lloyd po mnenju njegovih upraviteljev — z novim sedežem veliko pridobil na svoji podobi,
z njim pa tudi Trst kot zgodovinski sedež Finmare, skupine, ki se je odločila investirati v mestu, kjer se je Lloyd pred 150 leti rodil.
Se je z zamislijo o novem mega-se-dežu začelo obdobje dokončnega zamiranja nekdanjega tržaškega pomorskega velikana, ki se od Trsta poslavlja z monumentalnim spomenikom? Vprašanje, ki si ga bo ob tej zadnji novici iz palače na Trgu Unita, zastavil marsikateri Tržačan. Medtem pa se takoj zastavi vprašanje, komu bo Tržaški Lloyd zapustil svoj dragoceni zgodovinski sedež, za katerega se je pred leti že zanimala Dežela kot za morebitno (in zelo ustrezno) mesto za deželno vlado.
(vb)
Dr. Pavel Fonda gost Skupine 85
Skupina 85 nadaljuje svoj ciklus predavanj na temo »Prisotnost in prispevek slovenske kulture v Trstu«, ki jih prireja v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE. Danes, 3. t. m., bo ob 16.30 v dvorani Ferrero v Ul. Uni-versita 7, dr. Pavel Fonda predaval o družbeni in kulturni podobi mesta v psihoanalitskem kontekstu.
Po še neuradnih, a očitno zanesljivih podatkih
Tržaška družba Finsepol morebitni bodoči lastnik Sesljanskega zaliva
Kar dva tržaška časopisa - II Picco-lo in II Meridiane — sta včeraj z velikim poudarkom objavila vest, da bo Sesljanski zaliv v kratkem dobil novega lastnika. To naj bi postala tržaška družba Finsepol, ki naj bi se pogajala za odkup večinskega delniškega paketa družbe Sistiana Golfo.
Resnici na ljubo so govorice v tem smislu začele krožiti že pred časom, vendar jih ni bilo mogoče na noben način preveriti. Tako je npr. že lansko leto predsednik Zveze tržaških indus-trijcev Federico Pacorini na letni skupščini svoje organizacije izrazil zanimanje za Sesljanski zaliv, in to na pomenljiv način. Letošnjega 20. marca je Pacorini to ob podobni priložnosti ponovil, a vselej v mejah »poslovne diskretnosti«. Včeraj pa sta že omenjena tržaška časopisa objavila vest s podrobnostmi, kakršne očitno lahko nudi le zanesljiv vir, pa čeprav ostaja brezimen.
Spričo takega razvoja dogodkov smo se obrnili neposredno na potencialne nove lastnike Sesljanskega zaliva, se pravi na družbo Finsepol. Skušali smo govoriti z njenim voditeljem Ouirinom Cardarellijem, a zaman. »Doktorja ni v Trstu, vrnil se bo prihodnji teden,« nam je povedal Carda-rellijev tajnik Massimo Argenti. Sam se seveda ni hotel nikakor odpeti. Vztrajal je pri strogem molku, tudi ko
smo ga vprašali za povsem »nedolžne« stvari, kot so pojasnila glede te ali one dejavnosti družbe Finsepol. Družba je sicer dokaj znana, saj je prisotna v številnih sektorjih tržaškega gospodarstva. Med drugim gradi velik kompleks v Ul. Giulia, na kraju, kjer je nekoč stala pivovarna Dreher; je lastnica hotelov in drugih turističnih objektov v Grljanu; nadzoruje družbo SI-CAT, ki je lastnica kamnolomov Faca-noni — in še marsikaj.
Odkup Sesljanskega zaliva oziroma njegovega dobršnega dela (področje okrog bivšega kamnoloma je deželna last) je vsekakor operacija, do katere ne more biti brezbrižna devinsko-na-brežinska občinska uprava. Govorili smo zatorej z županom Bojanom Brezigarjem. Povedal nam je, da zaenkrat ni prejel še nobenega uradnega sporočila o prodaji Zaliva, in takole nadaljeval: »V časopisju berem, naj bi tokrat — za razliko od prejšnjih primerov — šlo res za turistične in ne za nepremičninske naložbe. Občinska uprava zato z zanimanjem pričakuje, da bodo načrti predloženi, v upanju, da se bo tokrat začela smotrna razprava o pravih turističnih pobudah, ki jih v vseh teh letih ni bilo predvsem zaradi nezanimanja lastništva.«
Sesljanski zaliv je bil do začetka sedemdesetih let last devinskih grašča-
kov. Tedaj ga je kupila skupina tržaških podjetnikov, ki jo je vodil gradbenik Sergio Zini, a že po nekaj letih se je umaknila. Začela se je tako zapletena zgodba, v kateri so se med lastniki pojavljali in se še pojavljajo najrazličnejši posamezniki in skupine, od Kongregacije armenskih mehitaristov (menihov) do pordenonskega poslovneža Daria Azzana, ki danes zastopa večino delničarjev. Okrog leta 1974 je prišlo tudi do resnega poskusa, da bi Sesljanski zaliv kupilo podjetje Emona iz Ljubljane, a poskus je propadel zaradi nasprotovanja nekaterih vplivnih političnih krogov.
V vsem tem času pa so se lastniki na splošno pojavljali z načrti, ki očitno niso bili zamišljeni za turistično ovrednotenje Zaliva. V bistvu so skušali zgraditi stanovanja, ki bi jih potem drago prodali, a občinska uprava se je tem poskusom redno postavljala po robu. Medtem so se lastniki seveda vse bolj zadolževali, tako da se je do danes nad Zalivom nabral kup hipotek, katerih vrednost po nekaterih ocenah presega 10 milijard lir. Če temu prištejemo začetne investicije za odkup Zaliva, dobimo vsoto, ki daleč presega njegovo komercialno vrednost. Prav to pa je privedlo vso zadevo v mrtvilo, katerega naj bi, kot kaže, v kratkem bilo konec.
KPI zahteva sklicanje Odbora za obrambo vrednot odporništva
Tržaška federacija KPI zahteva čimprejšnje sklicanje Pokrajinskega odbora za obrambo vrednot odporništva, da bi z enotno akcijo antifašističnih sil odgovorili na nedavne teroristične izpade in opozorili javnost na nevarnost ponovnega stopnjevanja napetosti v državi.
V svojem tiskovnem sporočilu KPI omenja zadnji teroristični zločin: umor tržaškega generala Licia Giorgierija. Po znanih izjavah generalove vdove niso bile še pojasnjene vse okoliščine atentata. Povezava italijanskih teroristov z drugimi evropskimi prevratniškimi skupinami zahteva, da prizadete države združijo svoje sile v boju proti terorizmu. Demokratična budnost pa je potrebna tudi v posameznih predelih držav. Prav zato se je KPI odločila, da zahteva sklicanje Pokrajinskega odbor za obrambo vrednot odporništva, ki je bil pred leti ustanovljen pri tržaški Pokrajini, a se od lanskega poletja ni več sestal.
Tržaški komunisti menijo, da bi morali s primernimi pobudami proslaviti 25. april, Dan odporništva, in 40-letnico italijanske ustave, ki poteka letos, te pobude pa bi morale biti odraz sedanjega prizadevanja za obrambo in razvoj italijanske demokracije. KPI je v tej zvezi že posegla pri predsedniku Pokrajine.
Novi člani upravnega sveta ISDEE
Deželni odbor je včeraj imenoval svoje štiri predstavnike v upravni svet Inštituta za proučevanje in dokumentacijo o EGS in Vzhodni Evropi ISDEE. Po nedavni potrditvi Claudia Calzolarija na predsedniškem mestu, je deželni odbor sedaj imenoval v upravni svet omenjene ustanove docenta mednarodnega prava in ravnatelja pravne fakultete Tržaške univerze Giorgia Conettija, docenta trgovskega prava na Tržaški univerzi Giampaola De Ferro, docenta sociologije organizacije na fakulteti za politične vede Univerze v Bologni Alberta Gasparinija in ravnatelja urada za zadeve Evropske skupnosti pri F-JK Franca Capolevo.
Javna razprava o boju proti aidsu
Na pobudo sekcije KPI zdravstvenih delavcev »N. Bethune« bo danes ob 17.30 v sejni dvorani glavne bolnišnice (Ul. Stuparich 1) javna razprava na temo: »Kakšna zdravstvena služba za boj proti aidsu?« Govoril bo prof. Alfredo Zampi-eri, ravnatelj epidemiološkega laboratorija pri Višjem inštitutu za zdravstvo.
Nevsakdanja »dogodivščina« komaj 8-letnega Davida
Otroka pogrešali vso noč in našli zjutraj v šoli
»Mnogo vznemirjenja in tesnobe, a vse se je srečno končalo,« tako je vodja letečega oddelka tržaške kvesture Padulano včeraj komentiral »dogodivščino« 8-letnega Davida Craievicha, fantka, ki je v sredo popoldne »izginil« neznano kam.
Davidova oče in mama sta se v sredo zvečer zglasila na tržaški kvesturi in prijavila, da je otrok v popoldanskih urah izginil. Policisti so začeli takoj z iskanjem. Akcija se je nadaljevala vso noč, vse do jutra, bila pa je neuspešna. Zjutraj so se agenti javili tudi na italijanski osnovni šoli Fornis v Ul. Vasari 23, ki jo fantek obiskuje, in prav tu so našli malega Davida.
Po odkritju so agenti kmalu vsaj v grobih obrisih razkrili ozadje te nevsakdanje dogodivščine, ki naj bi ji botrovali tudi neurejeni odnosi v otrokovi družini. Kaže, da je odšel Davide popoldne s sošolcem na njegov dom. Sošolčeva mati naj bi bila znanka Davidove mame. Otrok je enostavno prenočil pri sošolcu, zjutraj pa ga je sošolčeva mama popeljala v šolo.
Delo na črno
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prijavili sodišču 44-letne-
ga Antonina Giannoccara, ki je osumljen, da je na črno zaposlil dva jugoslovanska državljana. Le-ta sta mu za vsoto 200 tisoč lir popravila stanovanje v Ul. Giulia 104. Giannoccaro, ki je imel svojčas že opravka s pravico, sploh ni imel dovoljenja za popravila. Oba jugoslovanska državljana so izgnali iz države, ker nista imela dovoljenja za bivanje.
Ameriški kapitan na tržaški kvesturi
Dave Watson, poveljnik ameriške torpedovke, ki je te dni zasidrana na tržaškem pomolu, je bil včeraj na obisku na tržaški kvesturi. Kapitan si je s posebnim zanimanjem ogledal operativni center znanstvene policije. Poveljnika Watsona in njegovega spremljevalca, zastopnika konzularnega predstavništva Paola Bearza, je nato sprejel tržaški kvestor dr. Vito Matte-
■ Sindikat upokojencev miljskega združenja CGIL prireja danes, 3. aprila, ob 16.30 v Ljudskem domu pri Ko-roščih, praznik za vse člane sindikata. Srečanje bo obenem nudilo priložnost za razgovor o problemih upokojencev in o borbi za pravice ostarelih.
GLASBENA MATICA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje Opere SNG Maribor
ANTON FOERSTER
Gorenjski slavček
Dirigent STANE JURGEC
Jutri, 4. aprila, ob 20.30. Zaradi neposrednega radijskega prenosa se bo predstava začela TOČNO ob 20.30.
V nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri.
Prodaja vstopnic od 10. do 14. ter od 17. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel.: 734265).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
V sodelovanju z
DRUŠTVOM SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
PRIMORSKA POJE
V nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri v Ljudskem domu pri Korošcih
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
33. REDNI OBČNI ZBOR
Danes, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.
DNEVNI RED:
—	Otvoritev občnega zbora
—	Izvolitev delovnega predsedstva
—	Izvolitev volilne komisije
—	Poročila
—	Diskusija
—	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu
—	Volitve novega odbora
Vabljeni
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 II mattino dopo, krim., ZDA 1986, 130; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Via Monte-napoleone, dram., it. 1986, 103'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Renee Simonson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Manhunter irammenti di un omicidio, ZDA, 1986; r. Michael Mann; i. William Peterson, Kim Gries.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Moana Poz-zi in concerto per flauto solista, porn.,
□ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 II declino delTimpero americano, dram., Kan. 1986, 100'i r. D. Arcand; i. D. Michel, D. Berryman, □.
PENICE - 17.30, 22.15, Nessuna pieta, dram., ZDA 1986, 107’; r. Richard Pearce; i. Kim Basinger, Richard G ere.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Vanessa made in Manhattan, porn., □ □
Tržaški partizanski pevski zbor »P. TOMAŽIČ«
Pevci, godbeniki in recitatorji bodo za delavce nastopili
jutri, 4. t. m., ob 16. uri pri
Domju - Trst, v prostorih DIS-PRAL.
Prosimo točnost in udeležbo. Danes zvečer odpade vaja.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Pi-randellovo delo NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI. Režija G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do nedelje, 5. t. m.
VERDI
V soboto ob 17. uri (red S) bo na sporedu šesta predstava de Banfieldove opere LJUBEZENSKA PISMA LORDA BYRO-NA (dirigent Spiros Argiris, režija Gian-franco Ventura) in 1L CARILLON MAGI-CO (dirigent Luciano Rosada).
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 6. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila pianistka D. TOMŠIČ.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 4. aprila, ob 20. uri KONCERT ČRNSKIH DUHOVNIH PESMI komornega zbora LOKA iz Škofje Loke. Recital: Martin L. King - črni Gandhi Amerike; Mati Afrika - izbor afriške poezije. Sodelujejo še Vera Mlejnik - sopran; Milenko Arnejšek - klavir ter instrumentalisti glasbenih šol iz Ljubljane in Škofje Loke.
Teatro Cristallo - Nedeljski koncerti. V nedeljo ob 11. uri se prične ciklus koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Kozlow-sky.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Shinig, krim., ZDA 1980, 100'; r. Stanley Kub-rick; i. Jack Nicholson, Shelley Duvall
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Mau-rizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano.
RADIO - 15.30, 21.30 Uršula, roulette del piacere, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
čestitke
Danes slavi svoj rojstni dan MARIO PETAROS. Še na mnoga zdrava in srečna leta med nami mu želijo vsi domači, posebno pa Monika in Manuel.
Odbor ter člani Shinkai karate kluba čestitajo
IGORJU KOŠUTI ter bodoči soprogici
Vse naj-naj za življenje v dvoje. Voščijo jima še, da bi v kratkem okrepila vrste karatekarjev.
včeraj - danes		šolske vesti		prispevki
Danes, PETEK, 3. aprila
RIHARD
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 18.35 — Dolžina dneva 12.53 — Luna vzide ob 7.48 in zatone ob 24.00.
Jutri, SOBOTA, 4. aprila
IZIDOR
PLIMOVANJE DANES: ob 6.17 najnižja -42 cm, ob 12.25 najvišja 19 cm, ob 17.34 najnižja -19 cm, ob 23.48 najvišja 43 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1001,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Pietro Damonte, Fran-cesca Sbordi, Luca Franco Petronio, Francesca Ritossa, Irene Murkovic, Fede-rica Reiner, Cristiano Del Ben, Elena Bufo.
UMRLI SO: 79-letna Paola Turko, 55-letni Dino Micali, 72-letni Vincezo Bar-bieri, 73-letna Giovanna Colomban, 74-letni Salvatore Battista, 76-letna Rosalia Vittor, 62-letni Remigio Scaini, 70-letni Albino Češenj, 83-letna Amabile Bizzot-to, 85-letna Maria Giobbe, 60-letni Ser-gio Mangiantini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. marca, do sobote, 4. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo jutri, 4. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27.
KD I. Grbec v sodelovanju s košarkarskim klubom CICIBONA priredi TEČAJ MODERNIH PLESOV, ki bo ob torkih in petkih od 17.30 do 19. ure. Informacije in vpisovanje pred pričetkom vaj v društvenih prostorih, Ul. di Servola 124.
V nedeljo, 12. t. m., organizira PD Vipava pohod po poteh nanoške bitke. S trga v Vipavi bomo proti Abramovim na Nanos krenili ob 9. uri; tu bodo poleg žigov in značk na voljo tudi čaj in razglednice.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarja MARINA SORMANIJA.
V	umetnostni galeriji Malcanton je na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSWITHE WULTZ.
razne prireditve
KD Slovan - Padriče priredi predavanje z diapozitivi Dušana Jelinčiča KA-RAKORUM 86, ki bo v zadružnih prostorih v Padričah v torek, 7. t. m., ob 20.30.
Glasbena matica - Trst vabi na nastop, ki bo danes, 3. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. Ruggero Manna 29.
Dragi otroci! KD Ivan Grbec - Skedenj vas vabi na OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO jutri, 4. t. m., ob 16. uri. Pridite, zabavno bo!
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki za starše dijakov oddelka za knjigovodje na glavnem sedežu — Vrdelska cesta 13/2 — po naslednjem razporedu: sreda, 8. t. m., ob 17. uri I. A, L B in I. C razred; ob 18.30 2. A, 2. B in 2. C razred četrtek, 9. t. m., ob 17. uri 3. A, 3. B in 3. C razred; ob 18. uri 4. A, 4. B, 5. A in 5. B.
OBVESTILO ZA UČITELJE
Sindikat slovenske šole
obvešča, da je po ministrski odredbi št. 75 od 18. marca t. I. učiteljski natečaj še dalje odložen.
Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu od 20. junija.
mali oglasi
KTM 125 RV — GS leta 1981 v zelo dobrem stanju. Prodam za dogovorljivo ceno - 1.500.000 lir. Tel. na št. 0481/882174.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Tel. v večernih urah na št. 040/225058.
PRODAM FIAT 500 L. Tel. 299537 ali pa 225293.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz matematike in fizike za nižje in višje srednje šole. Tel. 229347.
V	ROJANU prodam stanovanje samo privatnikom: kuhinjica, dnevna soba, spalna soba, sobica in kopalnica, 2 balkona, centralna kurjava in klet. Tel. 723671 ali 417814.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
GOSTILNA išče kuharsko pomočnico. Delovne ure po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, _ pod šifro »Kuharska pomočnica«.
IŠČEM kuharico. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kras«.
ČASOPIS Primorske novice išče honorarnega sodelavca/ko za zbiranje reklamnih oglasov na področju tržaške in goriške pokrajine. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novice«.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mese-cfe. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481/30890.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49.
V	BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Pe-taros.
V	RICMANJIH sta brata Krašovec odprla osmico. Točita belo in črno vino.
ČUDOVITE POMLADANSKE BARVE za tvoj obraz so pripravile velike kozmetične firme SHISEIDO, HANO-RAH, COLLISTAR. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
URADNICA import-export z znanjem srbohrvaščine in angleščine išče zaposlitev. Tel. 818067.
KOCIJAN LADI - Dolina 147 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
Darujte v sklad
Ameriški dolar............. 1285.
Nemška marka ............. 709.—
Francoski frank........... 210.—
Holandski florint ........ 626.—
Belgijski frank.............. 33.20
Funt šterling............. 2020.—
Irski šterling............ 1850.—
Danska krona.............. 185.—
Grška drahma ................. 9.	-
Kanadski dolar ............   950	—
V	spomin na Klaro Martelanc darujeta Milko in Valerija Milič 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na pok. Umberta Samso darujeta Marija in Ada Markon 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Branka Grahonjo daruje družina Racman (Grpčana 14) 20.000 lir za KD Krasno polje.
V	spomin na Branka Grahonjo daruje družina Ražem (Gročana 58) 20.000 lir za KD Krasno polje.
V	spomin na Branka Grahonjo daruje družina Janko Grgič (Gročana 44) 20.000 lir za KD Krasno polje.
V	spomin na Branka Grahonjo daruje Justina Racman (Gročana 11) 10.000 lir za KD Krasno polje ter 5.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Gročani.
V- spomin na Branka Grahonjo daruje Marija Bernetič (Gročana 14) 10.000 lir za cerkev na Pesku.
V	spomin na Marijo Furlan darujejo prijatelji sina Silvana 130.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na pok. Marijo Šušterčič daruje Julka Calzi z družino 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob pok. Riharda Sedmaka darujeta Toni Stegel 20.000 lir in Marčela Zerial 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Riharda Sedmaka darujeta Eda in Bino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na pok. Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.-
V	spomin na pok. Borisa Košuto darujeta sestra Nada in brat Luciano z družinama 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu,
V	počastitev spomina Ede Budai darujeta Štefanija in Valerija 50.000 lir za zadrugo Ban.
V	spomin na očeta Ninota De Giorgija daruje sin Rado 25.000 lir za Glasbeno matico - Trst, 25.000 lir za Godbo Parma - Trebče, 25.000 lir za ŠZ Gaja ter 50.000 lir za KD Skala - Gropada.
V	spomin na Ninota De Giorgija daruje družina Trobec (Cerovlje 1) 25.000 lir za KD Skala - Gropada ter 25.000 lir za Glasbeno matico - Trst.
V	spomin na Ninota De Giorgija daruje družina Tommasi (Sovodnje) 25.000 lir za KD Skala - Gropada ter 25.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Ninota De Giorgija daruje družina Pernarcich (Mavhinje) 25.000 lir za Glasbeno matico - Trst ter 25.000 lir za KD Skala - Gropada.
V	spomin na Alojza Kosmača daruje družina Zobec (Boršt) 10.000 lir za PD Slovenec.
Ob plačanju članarine so prispevali za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel: Slavka Ban 15.000 lir, Mario Briščik 5.000 lir, Sadko Briščik 5.000 lir, Edi Bukavec 5.000 lir, Alojz Bukavec 5.000 lir, Ada Čuk - Verša 5.000 lir, Josip Furlan 5.000 lir, Guido Grilanc 5.000 lir, Anton Husu 5.000 lir, Vanda Novak 5.000 lir, Mario Puntar 5.000 lir, Ana Puntar - Vatovac 5.000 lir, Josip Pertot (Mužinov) 5.000 lir, Vladislav Ukmar 5.000 lir, Leopold Vatovac 5.000 lir, Mario Verša 5.000 lir, Drago Ukmar 5.000 lir.
V	spomin na pok. Ivano Caharijo vd. Vižintin darujeta družini Albina Bogateč vd. Caharija in Vassallo 20.000 lir za Nabrežinsko godbo.
V	spomin na Nataleja De Giorgija daruje Cveto Kalc (Opčine) 30.000 lir za šz Gaja ter 30.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Borisa Košute daruje Mina Stefančič 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
Japonski jen................... 8.10
Švicarski frank ........... 849.—
Avstrijski šiling............ 100.50
Norveška krona ........ ... 185.—
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo............. 8.30
Španska peseta ................ 9.20
Avstralski dolar .......... 860.—
Debeli dinar................... 1.70
Drobni dinar................... 1.70
n/-<||/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Mitje Čuka
menjalnica	i. 4.198?
oblačila
Sramežljivo in hladno prihaja
nova sezona: POMLAD premražen cvet
LINEA — pravi način oblačenja LINEA — prave modne novosti
Ul. Carducci 4 - TRST
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
LA SCALA A CHIOCCIOLA — The Spiral Staircase —
Polžaste stopnice. ZDA 1946.
Režija: Robert Siodmak. Igrajo: Dorothy McGuire, Et-hel Barrymore, George Brent, Rhonda Fleming. V petek, 3. aprila, ob 14.30, na Canale 5.
Siodomakov film Polžaste stopnice iz leta 1946 je po splošni oceni filmskih kritikov in zgodovinarjev eno izmed najprivlajčnejših in najlepših del ameriške klasične kriminalke. Ameriški rešiser nemškega rodu Robert Siodmak (1900-1973) je pravzaprav specialist tega filmskega žanra in Prav pri tem filmu je zgradil izredno zagonetno in vznemirljivo zgodbo, v kateri so prisotni in učinkoviti vsi najznačilnejši elementi hollywoodskega filma iz petdesetih let: moreča in izrazita črno-bela fotografija, izreden suspance, mor-bozno psihološko počutje, in še marsikaj podobnega.
Neznani morilec ubija kar po vrsti mlada dekleta, ki imajo kakšne nepravilnosti ali poškodbe na telesu. Tako Preti velika nevarnost tudi dekletu, ki je v službi v osamljeni hiši na podeželju. Gospa, pri kateri služi, sumi, da je vpleten v serijo okrutnih umorov njen prisvojeni sin, mladi Psihološko obremenjeni profesor... Zgodba doseže svoj vrhunec, ko mlada služkinja odkrije v kleti truplo ubite ženske.
ADDIO ALLE ARMI — Farewell to Arms — Zbogom
orožju. ZDA 1932.
Režija: Frank Borzage. Igrajo: Gary Cooper. Helen Hayes, Adolphe Menyou, Mary Philips. V soboto, 4. aprila, ob 11.10, na RAI 2.
Slavni Hemingwayev roman pripoveduje o vojnih in ljubezenskih dogodivščinah ameriškega vojaka, ki je prišel kot prostovoljec na Soško fronto in tu spoznal angleško bolničarko. Zaljubljenca, ki sta mobilizirana v okviru italijanske vojske, po padcu Kobarida zbežita v Švico; tu mlado dekle umre med porodom. Roman ima avtobiografsko osnovo, saj je pisatelj Ernest Hemingway bil res med prvo svetovno vojno v naših krajih.
To je menda ena izmed najboljših filmskih priredb po Hemingwayu, kajti Borzage je prikazal krute in bedne vojne prizore z izrednim realizmom in brez retorike. Zaradi svojega realizma in sporne vsebine ni bil film nikoli javno (t- j. v normalnem komercialnem obtoku) prikazan v Italiji, ne za časa fašizma, pa niti v povojni, demokratični Italiji! Gre torej za »absolutno premiero«, petdeset let po nastanku filma.
SCOMPARSO (MISSING) — Missing. ZDA 1982.
Režija: Costa Gavras. Igrajo: Jack Lemmon, Sissy Spaček, John Shea, Melaine Mayron. V torek, 7. aprila, ob 20.30, na RAI 2.
Costa Gavras je priznani »izvedenec« političnih filmov, ki so posegli s svojo ostro in prizadeto kritiko v ključne in najbolj žgoče situacije sodobnega sveta. Njegovi filmi so tako razkrili svetovni javnosti marsikatero mednarodno afero in pa tudi individualne tragedije ob grobem kršenju najosnovnejših človekovih pravic s strani vojaške, gospodarske ali druga oblasti. Njegov najznamenitejši film Zet iz leta 1969 je tako ostro obsojal grško diktaturo polkovnikov, Priznanje iz leta 1970 je pokazalo nedemokratično osnovo vzhodnih režimov, State of Siege iz leta 1972 pa je obravna-yal vprašanje represije in avtoritarnosti južnoameriških vojaških režimov, ki se ohranjajo pri oblasti s prikrito in tudi odkrito pomočjo ZDA.
Missing se deset let kasneje vrača k isti temi in prikazuje s trnjem in krvjo posuto pot ameriškega državljana, ki gre v Pinochetov Čile, da bi tu poiskal svojega »izgubljenega« sina. Jack Lemmon čudovito pooseblja povprečnega Američana, njegovo razočaranje in krizo vrednot, ko se sooča z nedemokratičnim postopanjem tudi s strani ameriških
ustanov in odkrije, da je za izginotje in smrt njegovega sina odgovorna tudi CIA...
LA CICALA — Škržat. Italija 1980
Režija: Alberto Lattuada. Igrajo: Clio Goldsmith, An-thony Franciosa, Virna Lisi, Barbara De Rossi, Renato Salvatori. V sredo, 8. aprila, ob 20.30, na Canale 5.
Alberto Lattuada (1914) je staro in ugledno ime italijanskega filma, saj pripada rodu filmarjev, ki so po letu 1945 obnovili sktrukture in miselnost italijanskemu filmu. Bil je med soustanovitelji milanske Cinetece, hkrati je v teh štiridesetih letih realiziral tudi obsežen, raznovrsten in dokaj protisloven filmski opus. Kajti od začetne realistične faze, pod vplivom takrat prevladujočega neorealizma, je prešel k bolj melodramskemu počutju in k ljudsko naravnanim vsebinam. Priredil je za film številne italijanske in tuje pisatelje, od Bacchellija, Pioveneja in Brancatija do Gogolja. Njegovi filmi se v glavnem ukvarjajo z ljubezensko tematiko, tako da je v zadnjem času pravzaprav šel v čisto in ceneno komercialo.
Lattuada je tudi strasten občudovalec svežih ženskih talentov, npr. Catherine Spaak, Nastassje Kinski, Terese Ann Savoy itd. V pričujočem prijetnem in barvitem ljubezenskem fotoromanu, ki se dogaja nekje v Lombardiji, je na stežaj odprl filmska vrata novi očarljivi zvezdi evropskega filma Clio Goldsmith. Skupinski portret strastnih in ljubečih lepotic iz La cicale dopoljujeta »zrela« Virna Lisi in še »zelena« Barbara De Rossi.
48 ORE — 48 Hours — 48 ur. ZDA 1982.
Režija: Walter Hill. Igrajo: Eddie Murphy, Nick Nol-te, James Remar, Sonny Landham. V četrtek, 9. aprila, ob 20.30 na RAI 3.
Pred kratkim se je začel na RAI 3 nov ciklus z oznako Moški: 30 let moškega šarma, ki je posvečen sodobnim filmskim lepotcem; Videli smo že Richarda Gera, tokrat pa skupaj nastopata plavolasi Nick Nolte in temnopolti Eddie Murphy. V Hillovem akcijskem filmu, ki je uspešna mešanica oziroma montaža detektivke in komedije, predstavljata par nemogočih in nepozabnih ameriških policajev. Zbadljivi in ekscentrični Murphy je žuboreči talent nove ameriške komične scene (Una poltrona per due, Policaj v Beverly Hillsu), Nolte pa je romantični in robati junak pustolovskih filmov (npr. V žarišču).
ŽIVLJENJE JE LEPO - Život je lep. Jugoslavija 1985.
Režija: Bora Draškovič. Igrajo: Rade Šerbedžija, Dragan Nikolič, Predrag Lakovič, Sonja Savič, Ljubiša Samardžič, Pavle Vujišič. V četrtek, 9. aprila, ob 22.30, na RTV Ljubljana.
Leto 1985 je bilo za jugoslovanski film leto Kusturičeve-ga Očeta na službenem potovanju in Draškovičevega Življenje je lepo, leto velike mednarodne afirmacije Kusturice v Cannesu (zlata palma za najboljši film) in splošnega dobrega sprejema za Draškoviča v Benetkah. Takrat so skoraj vsi italijanski kritiki, od Kezicha (La Repubblica) do Graz-zinija (II Corriere della Sera), brez rezerv pohvalili Življenje je lepo in poudarili čar brezkompromisnosti Draškovičgve bridke parabole o sodobni Jugoslaviji.
Vlak, natrpan z vsakovrstnimi družbenimi tipi (navadni ljudje, gangsterji, aparatčiki, umetniki), se ustavi v neki pustinji zaradi stavke strojevodje. Potniki napolnijo s svojim hrupom, kovčki, nejevoljo in trudom podeželsko gostilno: in začne se tragična igra krutosti in surovosti! V senci družbene propadlosti se dogaja čisto zasebna zgodba: otožni umetnik s harmoniko (Rade Šerbedžija) se nemočno in nemogoče zaljubi v očarljivo mlado pevko (Sonja Savič), ki paradoksno poje, da .»život je lep«, da je življenje lepo...
Pripravlja: Boris Devetak
KENNY ROGERS -
THEY DON’T MAKE	THEM
LIKE THEY USED TO	LP
Kenny Rogers se ukvarja z glasbo že celo večnost, med mladimi pa ga je marsikdo spoznal prav ob videu We are the world, ki ga je posnela skupina USA for AFRICA.
No, ta »starec« je začel svojo kariero z rock'n'rollom, vendar brez uspeha. Po nasvetu nekega starega znanca se je nato preusmeril v počasne pop balade, s katerimi je dosegel svoj višek.
Plošča, ki jo je tokrat posnel, je v bistvu ponavljanje prejšnjih, pa čeprav lahko v njej zasledimo nekaj zelo dobrih motivov in aranžmajev. Producent novega albuma je odlični Jay Graydon, ki je ob tej priložnosti najel izredno dobre glasbenike,- kot sta Michael Omar-tian in Steve Lukather, priznani kitarist ansambla TOTO.
Najrazličnejši avtorji pesmi so poskrbeli, da je novi album v svojem slogu zelo raznolik in tudi dovolj privlačen. V njem lahko zasledimo zelo vesele in agresivne motive, lahko poslušamo tudi nadvse prijetne in otožne balade, kar je seveda tipično za pevca, kot je Ken-
-------------------------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:........................................................
Naslov:................................................................
Glasujem za:...........................................................
Moj predlog:.....................t.....................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
ny Rogers. Naj omenim, da je eden izmed avtorjev celo Prince!
Pesmi so naslednje: This Love We Share, If I Could Hold On Your Love, Time For Love, You're My Love, They Don't Make Them Like They Used To, Life Is Good, Love Is Better, Just The Thought Of Lo-sing You, Anything At Ali, After Ali This Time, Twenty Years Ago.
Nove plošče
današnji televizijski in radijski sporedi
lI Rai 1___________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady 11.55 Vremenska napoved
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Oddaja iz Parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Mladinska oddaja: Pista! (2. del)
18.30	Nanizanka: Pika Nogavička
19.00	Nanizanka: Aeroporto internazi-onale - Scacco matto
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Gesti di Nazareth (2. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Dnevnik. Posebna oddaja
23.05	Dokumentarec: Italijanski staroselci - Apulijci
23.50	Šport: tenis (iz Milana)
JU BA1 2	n
11.15	Informativna oddajao glasbi: Danes zapojmo... opero (4. del)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick -La pace interiore di Lohmann
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Vita privata di un pubblico accusatore (krim., Fra. 1975, r. Jorge Grau, i. Fernando Rey, Marisa Mell, Espartaco Santoni)
[ A RAI 3______________ |
12,10	Rubrika o knjigah
12.40	Dokumentarec: Zemljepis danes
-	Preučevanje tal
13.00	Informativna oddaja: Blago in moda - Krojenje blaga
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto
-	Pomoč pri domačih nalogah
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Šport: tenis (iz Milana)
18.00	Risanka: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Sodobni umetniki - Anthoni Tapies
20.05	Dokument, oddaja: Hamletove sanje - gledališko izobraževanje
20.30	Gledalilška predstava: Posvečeno Shakespearu - Henrik VI. (r. Jane Howell, 1. Peter Benson, David Burke, Brenda Blethyn, prod. BBC, za it. izvedbo Giam-piero Maccioni, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.05	Drama (2. del)
23.45	Dnevnik
0.15 Nadaljevanka: Ritorno a Brides-head - Julia
RTV Ljubljana______________
10.00	TV mozaik: Tednik
11.00	Portret Lada Kozaka
11.35	Nadaljevanka: Sonce in sence (ponovitev 4. dela španske nadaljevanke)
15.50	Tednik
16.50	Portret Lada Kozaka (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Makedonske ljudske pripovedke
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol (8. del)
18.15	Dokumentarna oddaja: Ustvarjalno gospodarstvo
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nad.: Srce gorate dežele (1. del)
21.10	Dokumentarec: Po sledovih Slovencev v svetu - Dežela neskončnih možnosti (4.del)
21.40	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Zgodnja zmrzal (ZDA, r. John Erman, i. Gena Rowlands, Ben Gazzara, Aidan Ouinn)
jlP) TV Koper___________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program: risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Ob obisku Dušana Šinigoja v Furlaniji-Julijski krajini TRŽIČ — Pomembna kulturna prireditev v občinskem gledališču TRST — Težave gledališča Verdi GRADIŠČE — Mochiuttijeva razstava
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek 20.25 TV novice
20.30	Video-glasbena oddaja: The World Musič Video Award
22.00	TV Vsedanes
23.45	Dokumentarec: Ko se korenin zavemo - NOB na Slovenskem
IM CANALE 5
7.50	Rubrika: In studio
8.10	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: La scala a chioc-ciola (groz., ZDA 1945, r. Robert Siodmak, i. Dorothy McGuire)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nad.:Dynasty
21.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
[JO] RETEQUATTRO~
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui
monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokument.: To je Hol-lywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Il giocattolo (dram., It. 1979, r. G. Montaldo, i. N. Manfredi, M. Jobert)
22.50 Filmski tednik
23.20	Film: Coniglio non scappare (kom., ZDA 1970, r. Jack Smight, i. James Caan, Carrie Snodgress)
1.05 Nanizanka: Ironside
^|> ITALIA1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: A.A.A. Camera affittasi (kom., VB 1977, r. Joe McGrath, i. Leonardo Hossiter)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanka: La časa nellaprateria
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Nanizanka: Licia dol-ce Licia
20.30	Film: Fantozzi subisce ancora (kom., It. 1983, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Anna Maz-zamauro)
22.10	Športna oddaja: A tut-to campo
23.10	La grande sfida
23.40	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.20	Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Hero High,
13.30	Gli orsetti del
cuore
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Mimi, Gigi, Il fichissimo del baseball, Voltron, Trans-formers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 II principe delle stelle
20.30	Film: Inseminoid - un tempo nel futuro (fant.,
ZDA 1981, r. Norman J. Warren, i. Judy Grea-son, Robin Clark)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Con guale amo-re, con guanto amore (kom., It. 1969, r. Pas-guale Festa Campani-le, i. Catherine Spaak, Claude Rich)
1.00 Nan.:Nero VVolfe
| ^ TELEFRIULI___________
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, Il tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
19.45	Športna oddaja
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: E la vita continua
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik; 13.20 Zbori;
13.40	Skice; 14.10 Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!; 15.00 V svetu filma; 15.45 Postni govor; 16.00 Osebno; 17.10 Revija Primorska poje; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica: Čenčarija (Damjan Božič, Tone Pavček); 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Mendelssohnov Violinski koncert (Sretan Krstič in ansambel Dušan Skovran iz Beograda); 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00. Glasba starih mojstrov;
18.15	Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val radia Koper; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Moj lepi_ Rovinj; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Življenje živali; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 18.33 Jazz; 19.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix-time; 21.00 Nočni val z Marijo in Tončkom Bebcem.
Razprava o novem pravilniku Goriškega sklada poteka s težavo
Že sredi lanskega leta so se začele priprave za nov pravilnik o poslovanju Goriškega sklada. Potreba po izdelavi novih smernic se je pokazala po odobritvi "paketa Altissimo", ki, kakor znano, določa tudi dodatno financiranje Goriškega sklada, vse do leta 1995.
Vse kaže pa, da bo že razpoložljivi denar (okrog 19 milijard lir) še nekaj mesecev ostal v blagajni Sklada. Razprava o novem osnutku pravilnika, v razširjenem odboru Trgovinske zbornice, napreduje zelo počasi. S takim ritmom bo po vsej verjetnosti potrebno še kar precej tednov, da bo dokument izglasovan.
Odbor Trgovinske zbornice je v začetku marca sicer dostavil vsem članom osnutek novega pravilnika, v katerem naj bi bili zajeti predlogi in priporočila, ki so jih glede uporabe Sklada posredovale razne ustanove in gospodarska združenja ter sindikati.
Osnutek je, kot je slišati, naletel na precej kritik, zlasti med člani razširjenega odbora, ki v tem organizmu predstavljajo krajevne ustanove, to je goriško Pokrajino, goriško Občino in občino Sovodnje. Poleg osnutka, ki ga je pripravilo predsedstvo Trgovinske zbornice, se je prav te dni pojavil tudi nov predlog. Predstavila sta ga Silvino Poletto in Marzio Lamberti, ki v razširjenem odboru Trgovinske zbornice predstavljata Pokrajino, oziroma občino Gorica. Uradnemu osnutku omenjena predstavnika KPI očitata togost, nedorečenost oziroma določene pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva nadzorstvo nad točnim izvajanjem financiranih načrtov in sprejetih obveznosti. Imata pomisleke tudi glede predloga, da bi se za ocenjevanje posameznih prošenj imenovala posebna komisija strokovnjakov. Tak ukrep bi po mnenju KPI pomenil razvrednotenje vloge predstavnikov krajevnih us-
tanov v razširjenem odboru Trgovinske zbornice, ki je, kakor znano, pristojen za upravljanje Goriškega sklada.
Stališče KPI je obrazloženo tudi v daljšem tiskovnem poročilu.
Kako naprej? Razprava je, resnici na ljubo, obtičala na samem začetku in je bilo že glede splošne usmeritve slišati precej pripomb. Še več jih bo najbrž ob preučevanju samega besedila. Zdi se, da sta se ustvarila dva bloka. Na eni strani naj bi bili predstavniki strokovnih organizacij in združenj, ki opozarjajo na nujnost čimprejšnje odobritve novega pravilnika. Predstavniki krajevnih ustanov po drugi strani sicer priznavajo, da je vprašanje treba rešiti čimprej, vendar pa dokumenta ni mogoče odobriti kar tako. Dokument bo namreč osnova za upravljanje znatnih finančnih sredstev vsaj do leta 1995. O tem, kako jih bomo naložili in za kaj, pa velja dobro premisliti.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice se bo predvidoma sestal spet prihodnjo sredo. Nova seja pa je napovedana tudi v naslednjem tednu.
Seja na Občini in Pokrajini
Goriški občinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, 6. aprila, ob 18.30 ter nadaljeval razpravo o vprašanjiji, ki jih niso uspeli obravnavati na zadnji seji v torek.
V torek, 7. aprila, ob 17. uri pa je napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta. Kakor smo poročali pred dnevi zadnja seja v petek, 27. marca, ni bila sklepčna.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
mladinsko srečanje ob 15-letnici delovanja
Jutri ob 15.30 na sedežu krožka v Dijaškem domu:
—	okrogla miza o delovanju mladinskih organizacij
ob 21.00 v Kulturnem domu:
—	gledališka predstava Kresna noč
—	ples z ansamblom Boogie iz Kranja
Drevi v Sovodnjah četrtič revija Sovodenjska poje
Pred dobrimi tremi leti so v Sovodnjah prvič priredili revijo domačih pevskih zborov ter jo poimenovali Sovodenjska poje. Pobuda je naletela na zelo ugoden odziv zborov; toplo jo je pozdravilo tudi občinstvo, zato so se prireditelji odločili, da bo revija vsako leto. Nocojšnja prireditev, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah, bo tako že četrta po vrsti.
Nastopilo bo pet domačih zborov (ki delujejo na območju sovodenjske občine), kot gost pa moški pevski zbor iz Mirna.
Posebej velja opozoriti, da se bo na koncertu prvič predstavil občinstvu pred kratkim ustanovljeni mladinski pevski zbor iz Sovodenj, v katerem poje kar lepo število mladih iz raznih krajev občine, kar je razumeti kot znak, da ima lepa zborovska pesem v Sovodnjah, kjer je sicer ta dejavnost zelo razvejana, bodočnost.
Simpozij o Lojzetu Bratužu
Na pobudo goriške pokrajinske uprave bo jutri v Gorici simpozij na temo "Lojze Bratuž in njegov čas". S to pobudo namerava goriška pokrajinska uprava počastiti spomin zavednega goriškega skladatelja, ob 50-letnici njegove nasilne smrti.
O težkem družbenem in gospodarskem obdobju med vojnama, o odnosih v Cerkvi na Goriškem ter o človeški in umetniški poti Lojzeta Bratuža bodo spregovorili ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič, Luigi Tavano in Zorko Harej.
Simpozij, ki bo v pokrajinski sejni dvorani s pričetkom ob 9.30, se bo pričel s pozdravnim nagovorom predsednika pokrajinske uprave, prof. Silvia Cumpete in s poročilom pokrajinskega odbornika za šolstvo dr. Mirka Spazzapana.
Urejanje zamočvirjenih območij
Nadaljuje se strokovni seminar o prostorskem načrtovanju in varstvu okolja, ki ga je priredil institut ISIG v sodelovanju z univerzama iz Trsta in Vidma, financirala pa Trgovinska zbornica. Danes se bodo v konferenčni dvorani zbornice zbrali člani interesne skupine ter razpravljali o urejanju in varstvu zamočvirjenih območij ter o kmetijski uporabi teh zemljišč. Zasedanje se bo pričelo ob 9. uri s predavanji prof. Enrica Fermija, Livia Poldinija in Luise Codellie. V popoldanskem delu bosta predavala prof. Ferruccio Mosetti in dr. Nicoletta Tessarin. Zasedanje se bo zaključilo z okroglo mizo.
S poltretjo milijardo bodo povezali vodna rezervoarja na Gradu in Kalvariji
Seja skupščine KZE preložena
V torek smo napovedali, da se bo danes ob 18. uri sestala medobčinska skupščina goriške KZE ter napovedali tudi, da bo razprava najbrž obtičala že ob prvi oziroma drugi točki dnevnega reda, to je ob predlogu za spremembo načrta reorganizacije zdravstvene službe, s posebnim ozirom na stanje v Gradežu in Krminu. Pobudo za sklic seje so dali svetovalci KPI, PRI in gibanja zelenih, ki so poslali pisno zahtevo predsedniku skupščine.
Včeraj dopoldne pa so nas iz tajništva KZE obvestili, da je bila za danes napovedana seja odgodena na kasnejši datum. Skupščina KZE se je od izvolitve lani septembra do danes sestala samo dvakrat. Vse kaže, da kriza, ki je pogojevala dejavnost KZE v prejšnjem mandatu, še ni bila odpravljena.
Podgornikova filma o vrhunskih vzponih
Vrhunski alpinist (450 vzponov, od teh kar 85 prvenstvenih) Peter Podgornik bo nocoj na povabilo SMReKK gost v Kulturnem domu v Gorici. Prikazal in komentiral bo dva filma o alpinističnih podvigih, ki jih je opravil v zadnjih letih.
Prvi film prikazuje odpravo na Gro-enlandijo, ki je po 23 zaporednih urah plezanja osvojila 1.400 metrov visoko steno fngolfjelda, goro, ki ji pravijo tudi groenlandski Eiger.
Drugi film je še slikovitejši in prikazuje Podgornikov prvenstveni vzpon po novi smri v Vosemite v ZDA. Srečanje z 29-letnim alpinistom z Vipavskega bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30.
Na sodišču v Gorici bodo danes dopoldne po hitrem postopku sodili dvema podjetnikoma iz Tržiča, ki sta obtožena, da sta davčni upravi utajila približno 200 milijonov odtegljajev na plače delavcev. Obtoženca sta 40-letni Mario Vidulich in 47-letni Mauro Cappellari, upravitelja delniške družbe "Submarines and ships Services" v Tržiču. Podjetje opravlja popravila in druge usluge na področju ladjedelništva, v njem pa je zaposlenih približno 40 delavcev.
Delavcem sta Vidulich in Cappellari menda vsak mesec redno odtrgala od plač davčne odtegljaje, teh vsot pa nista nato vplačala pri davčni upravi. Nezakonito početje naj bi, po dosedanjih izsledkih, trajalo približno poltretje leto. Prekršek je prišel na dan zaradi pisma, ki sta ga obtoženca naivno poslala davčni upravi. Zapisala sta namreč, da je trenutno njuna družba v slabih finačnih vodah in da bosta torej davke plačala kasneje, ko bosta pač mogla.
Goriški občinski svet je na torkovi seji odobril izvršilni načrt za osmo skupino del pri gradnji vodovodnega omrežja in hkrati varianto celotnega načrta goriškega vodovoda. Gre za zadnji večji poseg, s katerim nameravajo dokončati povezavo med rezervoarjema na Kalvariji in na Gradu, istočasno pa bodo obnovili grajski rezervoar, zamenjali varnostne ventile in namestili druge naprave, ki bodo omogočale daljinsko nadzorstvo in upravljanje. Načrt predvideva skupni strošek v višini dveh milijard in 600 milijonov lir. Z delom naj bi začeli jeseni in ga zaključili najkasneje čez dve leti.
Seje se je udeležil tudi načrtovalec inž. Calligaro, ki je prikazal najpomembnejše značilnosti posega. S položitvijo velike cevi nameravajo uresničiti neposredno povezavo med sedanjim rezervoarjem na Gradu s kapaciteto 3 tisoč kub. metrov in novim na Kalvariji, ki bo imel kapaciteto 4 tisoč kubikov. S tem bodo več kot podvojili rezervo vode, kar bo zadoščalo 6-7 uram zaporedne dobave ob največji porabi.
V načrtu je tudi predvideno, da bodo vso vodo za potrebe Gorice črpali pri Mochetti, medtem ko je sedaj precej dobivamo od Mrzleka. To vodo država plačuje Jugoslaviji in prav zato (čeprav strošek ni posebno velik) je finansirala načrt za vodovod, ki bi Gorici omogočil avtonomno črpanje, je povedal župan. Na vprašanja svetoval-
Davkarija seveda ni mogla sprejeti takega opravičila. Aretirali so ju v ponedeljek. Naslednji dan ju je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Trotta in odredil naj na obravnavo počakata v domicilnem priporu, z možnostjo, da se od doma oddaljita izključno zaradi delovnih obveznosti na sedežu družbe. Sodili jima bodo, kot rečeno, danes.
kakor ohraniti dobavo tudi od Mrzleka, kjer je kvaliteta vode brez dvoma boljša.
Nekateri svetovalci so namreč postavili vprašanje nevarnosti, ki bi jo ob vse pogostejšem okuževanju vodovodov po Italiji — lahko predstavljal en sam zajem. Z ohranitvijo možnosti
Goriške trgovine postajajo v zadnjem času očitno vabljive za tatove. Po vlomih ob prejšnjem koncu tedna so včeraj neznanci poskusili odnesti nekaj parov jeansov iz Benettonovih trgovin na Verdijevem korzu in na Travniku. To, da so obakrat poskusili v trgovinah Benetton priča, o izbirčnosti tatičev, niso pa bili enako spretni. Obakrat so jih namreč zalotile prodajalke, ki so obvestile policijo.
Ta je razlog dirjanja policijskih avtomobilov včeraj dopoldne po mestnem središču, ki je povzročilo najraz-
dobave od Mrzleka bi se tej nevarnosti izognili. Poleg tega pa načrtujejo pridobitev novega zajema tudi na levem bregu Soče pri Livadi. Ko bodo zgradili nov jez na Soči, bo voda namreč poplavila manjši zajem pri Bos-chetti, zato bodo z osimskimi sredstvi finansirali nova črpališča.
ličnejša ugibanja med mimoidočimi. Zaenkrat so se tatiči izmuznili.
Takoj obsojen po poskusu tatvine
Pretor v Krminu je obsodil na skupnih 6 mesecev zapora in 200 tisoč lir globe mladega Ljubljančana, ki je prejšnjo noč poskusil tatvino v neki hiši v Moši. Orožnike je v sredo okrog 3.30 ponoči lastnik obvestil, da je zaslišal čuden ropot pred hišo in da se mu je zazdelo, da se kdo premika okrog njegove hiše.
Orožniki so prihiteli in prijeli 29-letnega Francija Golca iz Ljubljane, Trstenjakova 1. Mladenič si je odprl pot skozi ograjo, tako da je z izvijačem enostavno razstavil nekaj kosov, bil pa je na tem, da se loti hišnega okna.
Pretor ga je spoznal za krivega poskusa tatvine in ga obsodil na navedeno kazen. Zavrnil je prošnjo po izpustitvi na začasno prostost.
■ Na kraški gmajni med Martinščino in Zdravščinami je predsinočnjim požar zajel šest hektarjev gozdiča in trave. Menda je bil ogenj podtaknjen.
Občni zbor Kraških krtov
Jamarji, člani kluba Kraških krtov, se bodo drevi zbrali na rednem občnem zboru. Skupščina bo v gostilni Devetak na Vrhu s pričetkom ob 20. uri. Podali bodo obračun dela v zadnjem obdobju ter predstavili načrte, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnje. Lani so jamarji prenovili — s finančnim prispevkom posojilnice iz Doberdoba — svoj dom na Vrhu.
Razprava o kulturi miru in sožitja
Na pobudo krožka Rinascita bo danes ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani javna razprava o pobudah Dežele v korist kulture miru in sožitja med narodi. Sodelovali bodo deželni svetovalci Augusta De Piero Barbina, Gior-gio Cavallo in Silvano Pagura. Zakon je bil odobren v deželnem svetu 3. februarja letos, a ga je vlada, prav te dni, zavrnila. Potrebna bo torej nova predstavitev in nova razprava.
kulturni dom
Alpinist Peter Podgornik bo ob 20.30 komentiral filma o odpravi na Groenlan-dijo in vzponu na Vosemite. Prireja SMReKK.
razna obvestila
Ženski pevski zbor iz Laškega priredi drevi ob 20. uri v župnijski dvorani v Romjanu večer videofilmov v sodelovanju s Kinoateljejem o Kanalski dolini. Filme bo komentiral Milan Pahor.
Združenje darovalcev organov prireja v soboto ob 10. uri v srednji šoli v Doberdobu nagrajevanje udeležencev natečaja o darovanju organov.
SPD Gorica obvešča, da bo v nedeljo na Nevejskem sedlu društveno tekmovanje v smučanju. Avtobus bo odpeljal ob 6.45 s Korna in ob 7. uri iz Sovodenj. Tekmovanje se bo pričelo ob 10.30. Priporoča se točnost.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Platoon«.
CORSO 18.00-22.00 »II colore dei soldi«. VITTORIA 17.30-22.00 »Piaceri erotici di Moana, ragazza in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.30-21.00 »La storia uffi-ciale«.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Most, ki ne vodi nikamor«.
DESKLE 19.30 »F/X - umor s trikom«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 87, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
ZXD
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV JAVNO VEČNAMENSKO KULTURNO SREDIŠČE
PRIMORSKA POJE
Občinsko gledališče v Tržiču, jutri, 4. aprila, ob 20.30 Nastopijo:
Sovodenjska dekleta, Mešani zbor Aris iz Tržiča, Moški zbor France Bevk iz Šmarij, Učiteljski ženski zbor iz Tolmina, Mešani zbor Bazovica z Reke, Mešani zbor Hrast iz Doberdoba
Da pobratenju, vendar s kom?
Zakaj ni Gorica pobratena z nobenim jugoslovanskim mestom? Vprašanje se je pojavilo na zadnji seji občinskega sveta, ko je bila na dnevnem redu odobritev plačila letne članarine (665 tisoč lir) Svetovni zvezi pobratenih mest. Svetovalec zelenih Fiorelli je vprašal, ali ne misli odbor, da bi bilo umestno pobratenje na primer z Novo Gorico, s katero ima naše mesto že plodne stike in odnose, ali vsekakor pobratenje s kakim drugim slovenskim mestom.
Gorica se je doslej pobratila z Venlom na Nizozemskem, s Celovcem, Sas-Sarijem in Grossetom. Župan Scarano je dejal, da že razmišljajo o novih pobratenjih. V poštev bi lahko prišla nekatera jugoslovanska mesta, na primer Niš, kjer se odvija pomembno zborovsko tekmovanje in s katerim ima Gorica že dobre stike. Razmišljajo tudi o možnosti pobratenja z Ljubljano, v zadnjem času pa še s francoskim mestom, kjer letos praznujejo tisoč let od začetka kraljevske dinastije. Zadnji francoski kralj je umrl v Gorici, odtod zamisel o pobratenju.
Glede Nove Gorice je župan dejal, da so odnosi že itak vsakodnevni in izredno razvejani, zato bi pobratenje imelo samo neko moralno vrednost, ne bi pa prineslo nič novega glede sodelovanja med mestoma. Zato da je umestnejše pobratenje z bolj oddaljenim mestom, kar prinaša priložnost novih stikov in širjenja sodelovanja.
Busolini (KPI) je bil glede tega drugačnega mnenja. Dejal je, da so prav zaradi dobrih odnosov že odprta vrata za morebitno pobratenje z Novo Gorico. Ta korak bi povečal povezavo med prebivalstvom obeh mest, medtem ko so sedanji stiki preveč omejeni na upravi obeh mest. Pozitivno je ocenil tudi zamisel o pobratenju z Ljubljano.
Predlog o pobratenju s kakim slovenskim mestom, pa naj bo to Nova Gorica, Ljubljana ali kako drugo mesto, je podprl tudi Paulin (SSk).
Danes proces po hitrem postopku
Podjetnika utajila 200 milijonov odtegljajev na plače delavcev
Zasledovanja nespretnih tatov
Nova publikacija teatrologa Andreja Inkreta
Besedilo kot črka ali življenje
V 29. snopiču Literarnega leksikona, ki ga izdaja Inšti-tLlt za slovensko literaturo in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, obravnava Zr}Qrii gledališki kritik in teatrolog Andrej Inkret temo ‘'Drama in gledališče«, kot se slednja razvija v zgodovini ‘Udi zaradi dejstva, da nastajajo vedno med tako imenova-n,rn zapisom in izvedbo, oživljanjem tega istega zapisa, vnesni prostori, različne razlage, drugačni in vedno novi Pogledi, pa najsi gre za literarni ali pravzaprav tudi notni z°Pis. Z eno besedo: v trenutku, ko smo prisiljeni izbrano oesedilo spremeniti v živ izraz, v govor, v posredovanje, «0 v nekem smislu ukinemo »branje« -- kot vemo, je slednje vedno intimno in zajema le bralca in avtorja in Pretvorimo v stik s prostorom, večjim številom poslušalcev nfi gledalcev, v tem trenutku se pokaže navidezna izmuz-grvost besede in njenega na videz enega povsem določenega pojma, odprejo se prostori, o katerih se nam še sanja-[° ni in ki jih moramo rešiti, če hočemo »oživiti« Solokleja Jn njegovo »Antigono«, Shakespeara in njegovega »Hamlete«, Aristotela in njegovo »Poetiko«, Sveto pismo in njego-VP aktualne pomene, Beethovna in njegovo Peto ali Deveto SIrnfonijd, Mozarta in njegov »Reguiem« itd. itd. Andrej mkret na nivoju doktorske disertacije, oborožen s številni-!ni teoretičnimi študijami in razmišljanji, prepričljivo dokazuje, kako je vsakršen (gledališki) zapis pravzaprav po-vsem določeno izhodišče, njegova izvedba pa docela avtonomen prostor, ki je seveda podvržen celi vrsti časovnih, Pomenskih in tildi individualnih pristopov. Pojem in resni-Ca gledališke režije sta se razvila v drugi polovici devetnajstega stoletja, pomeni ta pa mnogo več od citiranega naziva: režija je namreč tista duhovna in praktična izvedba dane predloge, ki iz besedila sicer izhaja, skrbi pa Predvsem za njegovo oživljanje, kar pomeni povsem avtohtono in »novo« dejanje, pravzaprav odločeno od izvora, odločeno od besedila. Oživljena je tista stvaritev, ki ne sili Več nazaj v besedilo, ampak se poganja naprej — takšen rezultat pa pogojuje kolektivni poslušalec, ki ga seveda zavestno ali podzavestno v prvi vrsti zanima hic et nune, tukaj in sedaj, ter zanj tema zaživi le v primeru, če zaživi sedaj, vanj in v njegov čas, v njegovo življenje, probleme, rpiselnost in filozofijo. Po tej logiki večnega Cankarja ni, Ceprav si najrazličnejše »šolske« interpretacije v tej smeri Prizadevajo; bolje bi bilo reči, da ni enega samega Cankarja, kar je seveda čudovito, mogoče ga je vedno in na
novo aktivirati, ne oziraje se na časovne in zgodovinske razdalje, besedilo z logiko pa to večno preobračanje in življenje velikega avtorja pravzaprav omogoča. Gledališko besedilo je pač že eo ipso namenjeno ne zgolj literaturi, ampak predvsem oživljanju, uprizoritvi, zatorej vsebuje — čeprav ni videti elemente, ki so »elastični«, prilagodljivi in ki vedno na novo omogočajo možnost soočanja s povsem novimi življenjskimi pogoji in problemi človeka. Besedilo vsakršne vrste je na moč podobno načrtu hiše, po katerem je mogoče in kar logično vendarle izvesti rahlo različne gradnje, odvisno pač od arhitekta in izvedbe,, širših in ožjih pogojev, ki gradnjo pogojujejo in spremljajo.
Če zadevo obrnemo, bi lahko rekli takole: vsakršna kvaliteta »javna«, iz branja potegnjena stvaritev, pa najsi gre zgolj za izgovarjanje odlomkov ali pa za prenos gledališkega ali glasbenega dela v neposredno sodobnost, je v bistvu namreč takšna kreacija, oživitev ne samo predloge ampak predvsem in v prvi vrsti časa, avditorija, prostora, v katerem se omenjeno oživljanje sedaj in tukaj dogaja. Zategadelj je že širše znano, .da tudi slabši ansambli in posamezniki čudežno zaživijo pod roko pronicljivega režiserja ali mentorja in narobe, da kvalitetne skupine, zbori, orkestri ne spravijo skupaj nič nadpovprečnega, če je »duhovno« vodstvo šibko, ne do kraja ustvarjalno in nesposobno ustvariti sintezo med črko in oživljanjem te črke. Čeprav je npr. glasbena nota mnogo manj dvoumen znak od besede, ki ima ogromno pomenov že znotraj zapisa, da sploh ne govorimo znotraj časovnih in miselnih sprememb, pa je tudi pri glasbenih izvedbah pravzaprav skoraj vse odvisno od globalnega pristopa, oživljanja, individualizacije predlog in vzpostavljanja živega duhovnega počela, ki pač lahko poveže oddaljena stoletja v aktivno pričevanje našega časa. Avtor se v tem primeru čudežno preobraža, kot se dogaja — če naštejemo enega najbolj otipljivih primerov — denimo pri Karajanovi ali Bernsteinovi izvedbi Beethovnovih simfonij. Razmerje med svetlobo in temo je pri izvedbi obeh dirigentov različno, toda oboje je Beethoven, kakor je v obeh primerih tudi preko dirigenta organiziran na drugačen, vendar osebnostno celovit način. Takšno in tovrstno razumevanje oziroma funkcioniranje zapisa nudi ogromno možnosti, končno omogoča »večnost«, dokažemo le s sintetičnim vstopom v vsakokratno »sedanjost«, zdajšnjost.
JANEZ POVŠE
Ul
v sodelovanju z založbo Drava iz Celovca
ZMAGA KUMER
SLOVENSKE LJUDSKE PESMI KOROŠKE
I.	knjiga
KANALSKA DOLINA
str. 172, lir 24.000
II.	knjiga
ZILJSKA DOLINA
str. 654, lir 45.000
Notni zapisi in besedila, opremljena z znanstvenimi opombami, razkrivajo pravo bogastvo in pisanost ljudskega glasbenega izražanja na koroškem.
Delo je namenjeno širokemu krogu ljubiteljev slovenske ljudske pesmi, saj želi poživiti zanimanje in ljubezen do pesemskega izročila preteklosti, hkrati pa zbuditi zavest o kulturni pomembnosti slovenske pesmi na Koroškem.
Celotna izdaja je zamišljena pokrajinsko in bo predvidoma obsegala 7 knjig.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Drugi ponedeljek s poezijo
Drugo doživetje »Ponedeljka s poezijo« bo 6. aprila ob 20.30 v gostilni El Gaucho v Drevoredu XX. septembra št. 59.
Prireditev se torej premika in išče gostoljubja v novem neformalnem okolju, na njej pa se bodo predstavili drugi pesniški ustvarjalci, ki bodo tako pristopili k druščini iz prejšnjega ponedeljkovega srečanja. Prvi krog večerov je namreč posvečen inventarizaciji literarnih energij v našem mestu, ob tem pa želi'tudi povezati umetnike med sabo, da bi tako našli oblike sodelovanja in uveljavljanja svojega dela. To bo spodbudno učinkovalo tako na
poezijo kot na kulturno počutje našega mesta.
Že prvi ponedeljek so pesniška sporočila zvenela v mnogoglasju, saj sta ob italijanskih in slovenskih avtorjih nastopila še španski in argentinski pesnik. Tako se bo tudi ob zdajšnji priložnosti izkazalo živahno križpotje kulturnih in narodnostnih fiziognomij v Trstu.
Od slovenskih pesnikov se bosta predstavila ACE MERMOLJA in MARIJ ČUK, od italijanskih Tržačanov CLAUDIO GRISAN-CICH in FRANCO FERRANTE, iz Pordenona GIANNI Dl FUSCO (ki za založbo Forum pripravlja pesništva naše dežele) in Američan CRISTOPHER MILLIS.
iz umetnostnih galerij
Marjan Miklavec razstavlja v Sežani
V sežanski Mali galeriji je na ogled razstava perorisb domačega ljubitelja slikarstva Marjana Miklavca iz Sežane. Na otvoritvi so se zbrali številni obiskovalci in se tako srečali s človekom, ki jim je blizu in ga poznajo po njegovi kraški motiviki in njegovem glasu. Kajti Miklavec tudi prepeva v moškem pevskem zboru Divača, ki je pod vodstvom pevovodje Edija Raceja na otvoritvi tudi nastopil. Uvodno besedo o slikarju in njegovem delu je podal Pavel Škrinjar. Zveza kulturnih organizacij Sežana je ob tem dogodku izdala tudi katalog.
Slikarski svet Marjana Miklavca so kraški motivi, predvsem kraške kamnite hiše, gospodarska poslopja, ozke poti - skratka svet, ki mu je že
od mladosti prirasel k srcu. Z željo, da ohranja značilno krdško arhitekturo, ki izginja pred novim stavbarstvom, se je Miklavec lotil slikanja. Drobne črte kažejo našo preteklost, kraške hiše, ki jim je čas odmerjen, in mladost, ki je tako hitro izginila. Njegove perorisbe izražajo tudi sedanjost in so del prihodnosti. Na slikah ostaja zabeležena zgodovina Kraševca in njegovega življenja. Vodilo, ki ga je gnalo slikati, je ohranjati lepote Krasa. In to Miklavcu nedvomno uspeva. Kompozicijsko zelo domišljeni so motivi hiš. Detajli Krasa prispevajo, da so njegove slike zanimivejše in privlačnejše. Tako se Marjan Miklavec predstavlja kot velik ljubitelj narave in
veren zapisovalec stare kraške arhitekture in s tem zapisovalec življenja na Krasu.
Marjan Miklavec se je rodil 1938. leta v Narmi, provinci Termi v Italiji. Od leta 1970 je zaposlen v Agrotehniki Gruda, TOZD Maloobmejni promet v Sežani. V delovni organizaciji Gruda v Ljubljani je lani imel samostojno razstavo. V sežanski Mali galeriji se tokrat predstavlja samostojno, leta 1985 pa je sodeloval na skupinski razstavi. Sodeloval je na skupinski razstavi istega leta na prazniku terana in pršuta v Kobjeglavi Tupelčah, v lanskem letu pa na ex tempom v Ilirski Bistrici in v Špetru Slovenov (Če-
dadu). OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V Cristallu gostovanje gledališča iz Beograda Boško Buha z delom Sola za klovne
Gledališče La Contrada prireja v okviru ciklusa »Gledališče za otroke« Sostovanje gledališke skupine iz Beograda Boško Buha. Gre za gledališče, k' se že 36 let ukvarja specifično z 'grami za mlado in najmlajše občin-stvo. Skupina iz Beograda bi bila mo-fsla nastopiti v Trstu že novembra lairi, a je gostovanje odpadlo zaradi 2hane ribiške afere.
Gledališče se bo predstavilo z de-‘orn Šola za klovne. Zgodba govori o resnični šoli za klovne, hkrati pa je povod za vrsto prizorov, skečev, dovti-P°v itd., ki sodijo v neumrljivi repertoar velikih klovnov. Njihova magija v smehu ostaja za otroke in odrasle še vedno izjemno privlačna in sugestiv-na- Komedija se je prav od klovnov tuarsičesa naučila.
Predstavi bosta prihodnji torek in sredo.
Znanstveno srečanje geografov SFRJ
Tradicija, sedanja praksa in načrtovanje prihodnosti zahtevajo delitev območij in področij v enote s povezujočimi lastnostmi. To dejstvo je zlasti pomembno za geografsko stroko; še posebej slovenska in celotna jugoslovanska sta pred nalogo z monografijami in atlasi prikriti ves naš prostor in prikazati njegove značilnosti ter gibanja v posameznih regijah.
Ker ta zahtevna naloga odpira tudi načelna strokovna vprašanja, so se o tem sestali — v organizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani — jugoslovanski geografi na znanstvenem srečanju včeraj in danes v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Simpozij, ki se ga udeležuje okoli 80 strokovnjakov iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije, obravnava predvsem..teorijo in metode v zvezi z vprašanji geografske regionalizacije. Da tudi v Jugoslaviji manjka specialistov za regionalno geografijo, se kaže v vse manjšem številu regionalnih monografij.
V Jugoslaviji ima takšne monografije v zadovoljivem obsegu le Hrvaška, Slovenija pa ima še v marsičem zastarelo monografijo (A. Melik) izpred treh desetletij. Nič bolje ni z geografskimi atlasi: Jugoslavija je poleg Albanije edina evropska država, ki nima takšnega atlasa.
Geografska monografija Slovenije pri tem vendarle počasi nastaja. Izšla naj bi v petih knjigah; splošni monografiji naj bi sledile štiri regionalne knjige, ki jih pripravljajo naslednje ustanove: severovzhodni del Slovenije - geografi mariborske univerze, Savinjski del - Geografski inštitut SAZU, severozahodni del - geografi ljubljanske univerze in jugozahodni del Slovenije - Inštitut za geografijo ljubljanske univerze. Posamezne knjige naj bi obsegale po okoli 500 strani, vse bodo bogato opremljene s kartami, prva naj bi izšla najkasneje do leta 1990. Vzporedno potekajo prizadevanja za izdajo slovenskega geografskega atlasa.
KOSOVeLOVa
KnjiŽNiCa
Vabimo vas na predstavitev knjige
KMECL-KRAVOS-VECCHIET „ SREDOZEMLJE”
in otvoritev razstave Franka Vecchieta v petek, 3.4.1987 ob 18. uri.
V kulturnem večeru sodelujeta še Marinka Počkaj in Igor Starc.
Noviteta v Kopru
Agencija za ločitve
Koprsko občinstvo je končno imelo priložnost videti (26. 3.) novo komedijo Andreja Jelačina Agencija za ločitve v uprizoritvi Gledališča brez tretjega iz Kopra. V nabito polni dvorani obnovljenega koprskega gledališča je občinstvo sprejelo novo delo domačega avtorja z velikimi simpatijami in je nagradilo izvajalce z večkratnimi aplavzi ob odprti sceni.
Po velikem uspehu komedije »Piknik s tvojo ženo« istega avtorja (doslej že 220 predstav) izgleda po ugodnem sprejemu občinstva, da bo tudi Agencija za ločitve doživela podoben uspeh v vseslovenskem prostoru in v zamejstvu. Glede na gledališko mrtvilo v obalnem prostoru, je trud Gledališča brez tretjega iz Kopra hvalevreden in ga tudi publika sprejema z velikimi simpatijami.
Na sliki vidimo prizor iz komedije, v katerem nastopata igralca skupine. Kot smo že zapisali, je dogodek naletel na lep uspeh med občinstvom. Gledališka dejavnost v Kopru pa je toliko bolj pomembna, ker je na Primorskem bila Obala bolj malo prisotna kot »proizvajalec« predstav. Nastajale so občasne predstave,, kar pa za ta prostor ni dovolj. Nastop domačega ansambla z noviteto domačega avtorja je torej razveseljiv dogodek.
Berite
»Novi Matajur«
Košarka: po uspehu v finalnem srečanju s telavivskim Makabijem
V Riu de Janeiru se je izkazal Alboreto
Tracer evropski prvak
Preporod ferrarijev?
Tracer - Makabi	71:69
(33:36)
TRACER: Bargna , Boselli, Pittis, D'Antoni 7, Premier 23, Meneghin 2, Gallinari, Barlow 18, McAdoo 21.
MAKABI: Lassoff 4, Aroesti, Corne-lius, Berkovitz 9, Lipin 1, Jamchy 15, Magee 16( Johnson 24.
SODNIKA: Douvis (Gr.) in Zyč
(Polj)
PM: Tracer 20:25, Makabi 16:27, PON: D'Antoni (38') in Aroesti (38'). TRI TOČKE: Tracer 3:13 (D' Antoni 1:7, Premier 2:4, McAdoo 0:2), Makabi 3:8 (Berkovitz 0:1, Jamchy 3:6, Magee 0:1). SKOKI: Tracer 45, Makabi 45. GLEDALCEV: 11.000.
LOUSANNE - Milanski Tracer je povsem zasluženo osvojil košarkarski pokal prvakov, ki mu je v prejšnjih štirih finalnih nastopih pripadel le .enkrat, natančneje pred 21 leti. Finalna tekma v Švici je bil vse prej kot lepa, kar je prav gotovo posledica velike živčnosti obeh ekip, toda je bila zelo izenačena in napeta.
Prvi polčas se je odvijal v znamenju stalne prednosti Tracerja, ki je imel v mlademu in včasih apatičnemu, a tokrat razpoloženemu Barlowu (8:15 v metih, devet skokov) svojega aduta. Milančani so imeli dokaj slab odstotek v metih, a Makabi je zelo slabo pokrival prostor pod košem in na lahek način puščal Tracerju prosto pot do koša. Telavivci so bili nevarni le v protinapadih, in prav na ta način so po 16. minuti dosegli delni izid 7:0 in povedli 34:31. Na koncu prvega dela sta imeli ekipi naslednji »sramotni« odstotek v metih: Tracer 11:40, Makabi 14:36.
V drugem delu je bila igra bolj statična in moška. Makabijevi beki so končno izkoriščali oba Američana Mageeja in Johnsona, ki sta igrala res dobro, medtem ko je Berkovitz (odličen v prvem delu) zmanjšal svoj učinek, Jamchy si ni upal metati, drugih kvalitetnih igralcev pa izraelsko moštvo itak nima. Tako so si v 30. minuti Milančani, kljub slabemu doprinosu, pri metu zelo nerazpoloženega D'Antonija, in nekaterim na-
pakam dotlej dobrega McAdooja v napadu, ustvarili prednost (58:52), ki so jo ohranili do konca, tudi zato ker je v izraelskem moštvu na koncu ostal na sceni le odlični Johnson. S provokativnimi reakcijami na sklepe, sicer povprečnih sodnikov, sta D'Antoni in Meneghin izzvala gledalstvo (milanskih navjačev je bilo najmanj pet tisoč), k sreči pa ni prišlo do izgredov.
V zadnjem napadu je sicer poškodovani Meneghin zgrešil enostaven koš in 16" pred koncem so imeli Telavivci možnost, da s košem za tri točke premagajo Milančane, ali pa, da z manj tveganim metom vsaj izsilijo podaljšek, a Jamchy je prišel do meta iz povsem neizdelanega položaja, saj so Milančani dobro pokrivali ključne igralce, ostalih, ki so bili povsem »krotki«, pa so zanem.arili.
Za »starčke« Tracerja pomeni zma-
ga kronanje dolgoletnih naporov, vendar se z letošnjim uspehom ne morejo kdove koliko ponašati, saj je bilo tudi finalno srečanje zrcalo skromnosti letošnje izvedbe pokala prvakov.	„ .
Italijanska košarka: disciplinski ukrepi
V zvezi z dodatnimi tekmami osmine finala »play-off« je disciplinska komisija sklenila diskvalificirati za eno kolo člana Allibertija iz Livorna Aldi-ja in Benettona iz Trevisa Pressacca. Društvo Giomo bo zaradi izgredov gledalcev med in po tekmi z Liberti-jem (eden od navijačev je udaril sodr nika s ‘pestjo) moralo plačati globo v znesku 3.300.000. Še hujšo denarno globo je dobil Allibert. Kar se tiče »play-outa« sta'bila za eno kolo diskvalificirana Bigot (Spondilatte) in Procaccini (Pepper).
RIO DE JANEIRO — Po seriji neugodnih vesti iz tabora ferrarijev je na včerajšnjih neuradnih poskusnih vožnjah Michele Alboreto dosegel s svojim rdečim bolidom najboljši čas dneva. Alboreto je najhitrejši krog prevozil v 1’31 ”27 in za pol sekunde prehitel domačina Pigueta. Teo Fabfje bil na benettonu četrti z znamko 1'33"00.
Na dan je medtem prišla vest, da bo na dirkah F1 letošnje sezone Andrea De Cesaris sedel v brabhamu, podobno kot Riccardo Patrese.
Dirka za VN Brazilije bo na dirkališču Jacarepagua 12. aprila. Uradne preiskusne vožnje, ki bodo v svoji končnici odločale o sestavi startne liste, bodo na sporedu prihodnji teden.
Motociklizem: enduro v Lignanu
LIGNANO - V Lignanu bo 25. aprila na sporedu vzdržljivostna motociklistična dirka, na kateri pričakujejo nastop 130 dvojic iz Avstrije, Francije, Nemčije in seveda Italije.
Častna starterja dirke, ki bo trajala 12 ur, bosta avtomobilist Riccardo Patrese in bivši as F1 Švicar Clay Regaz-zoni. Preizkušnja bo veljala za trofejo "Luigi Sacchi‘.
Kolesarstvo: Saronni ogleduh
BELJAK Italijanski kolesar Giuseppe Saronni je obiskal v Beljaku progo, ki bo v začetku septembra gostila svetovno prvenstvo. Slabo vreme mu je preprečilo ogled na kolesu, izlet z avtomobilom pa je prispeval k izredno ugodni oceni proge. ''Sam bi si jo začrtal prav takšno," je povedal Saronni. Kolesar je izrazil le bojazen, da bi na dan dirke naletel na deževno vreme.
Ker je proga speljana v bližini italijanske meje organizatorji že sedaj pričakujejo masoven obisk Italijanov.
Sarajevo juriša na zimska SP
SARAJEVO — Delovna organizacija "ZOI 84", ostanek organizacije OI, se trudi, da bi za Sarajevo pridobila organizacijo raznih svetovnih prvenstev v zimskih športih. V prihodnjem letu nameravajo gostiti SP v hitrostnem drsanju za ženske in v umetnostnem drsanju za mladince. Predložili bodo tudi kandidaturo za SP v umetnostnem drsanju za članske kategorije za leto 1990.
Trening ”azzurrov“ z goleado
COVERCIANO — Med trening tekmo proti mladinskemu moštvu Fioren-tine je državna nogometna reprezentanca dosegla 7 golov, medtem ko obramba ni nikoli klonila. Gole so dosegli Altobelli, Vialli, Baresi (iz U-met-rovke), Serena (2) in Bagni (2). Zabeležena je bila običajno zastrelje-na 11-metrovka. Krivec je bil Mancini.
Smučanje: prvenstvo novinarjev
G. Vesel prvi
BELLUNO — Na državnem smučarskem prvenstvu novinarjev je med starejšimi veterani v superveleslalomu zmagal naš delovni tovariš Gorazd Vesel. Prehitel je Blanca od specializirane revije "Sci" in RAI-evca Billija. Proga je bila speljana iz Marmelade s startom pri 3.200 metrih nadmorske višine.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Careca: K Napoliju za nekaj dolarjev- manj
SAO PAULO — Brazilski nogometaš Careca se na vse kriplje trudi, da bi zmanjšal svojo ceno na nogometni borzi. Vodstvo kluba Sao Paulo zahteva zanj nekaj manj kot 5 milijonov dolarjev, Careca pa trdi, da mu je pred časom vodstvo izstavilo izjavo, po kateri je njegova vrednost določena v samo dveh milijonih. To ceno je za Careco tudi ponudil Napoli, matični klub pa bi seveda rad iztržil veliko več. Cena nogometaša je poskočila, ker se je zanj povečalo povpraševanje. Med kandidate za nakup prištevajo še druge italijanske klube, Real Madrid in 01ympique iz Marseilla. Careca bi baje najraje v Neapelj, kjer se mu obeta najboljši honorar.
Smučanje: Mair prvak v smuku - slalom Žanu
COLERE — Južnotirolski smučar Michael Mair je osvojil državni naslov v smuku. Mair je za 1"53 prehitel Sbardel-lotta in s prvim mestom ponovil uspeh iz lanske sezone.
MARIBOR — V slalomu veljavnem za točke FIS na Pohorju je prvo mesto osvojil slovenski smučar Žan. Drugi je bil-Bregant, Grega Benedik pa samo peti.
Boks: Leonardova strast važnejša od očes
LAS VEGAS — Povratek Raya Leonarda v boksarski svet so v Las Vegasu obeležili kot v starem Rimu. V hotelu Caesar so ga pričakale vestalke s cvetjem in fanfare. Leo-
nard se bo v ponedeljek spoprijel z Marvinom Haglerjem. Izvedenci ne dajejo Leonardu, ki se že tri leta ni boril, nobene posebne možnosti uspeha. Leonard je pred leti zapustil boks zaradi hude poškodbe na očesu. Po lastnih izjavah stopa ponovno na ring le zaradi ljubezni do boksa. Leonard je izjavil, da je njegov finančni položaj, tudi brez boksarskih podvigov, povsem varen.
Tenis: na ”Fila Trophy“ Cane - Živojinovič
MILAN -- Na teniškem turnirju za "Fila Trophy" je Jugoslovan Slobodan Živojinovič izločil Avstralca Drewetta (7:6, 6:3) in se bo v četrtini finala pomeril z Italijanom Cane-jem, ki je izločil Dyka (Avstral.) s 6:1 in 6:2.
Živojinovič se je v dosedanjih srečanjih odlikovcll z izrednimi servisi, dokaj spreten pa je bil tudi ob mreži. Cane je izrazil zaskrbljenost zaradi servisa in povedal, da bo skušal uveljaviti igro čez celo igrišče, s katero bi razmeroma težkega Živojinoviča utrudil.
Košarka: po tekmi na operacijsko mizo
REGGIO EMILIA — Center Cantine Riunite Spaggiari se je moral zateči v bolnišnico zaradi posledic nenamernega udarca med tekmo proti bolonjski Yogi. Zaradi poškodbe na trebušni slinavki so ga morali operirati in Spaggiari dalj časa ne bo mogel igrati.
Po končanem prvenstvu v moški odbojkarski C-l ligi
Pri 0K Val z obstankom zadovoljni uvrstitev pa bi lahko bila boljša
Prejšnjo soboto se je tudi za odbojkarje Vala Kmečka banka_ zaključilo prvo prvenstvo v C-l ligi. Standreška ekipa je svoj trud sklenila na 7. mestu, kar pa je najvažnejše, obdržala je status državnega ligaša. To je bil sicer tudi glavni cilj ekipe.
Tako meni predsednik odbojkarskega kluba Sandro Corva, ki je takole nadaljeval:
»Samo prvenstvo nam je pokazalo, da bi lahko dosegli tudi kaj več, kot le obstanek v C-l. Dejstvo pa je, da smo kot novinci plačali davek neizkušenosti, saj smo marsikatero srečanje izgubili prav zaradi tega. Prvenstvo samo pa nas je izučilo, da ne smeš niti za trenutek popustiti, koncentracija mora biti stalno na višku in nasprotniku ne smeš dati niti najmanjše prednosti. Poleg tega smo v teku prvenstva naleteli tudi na nakatere objektivne težave. Tako je treba povedati, da je naš začetni trener in igralec Božič Grilanc težko združeval obe nalogi. To je tudi razlog, da se je Grilancu, pri vodenju ekipe, pridružil Ivan Markič, ki je prejšnja leta vodil našo člansko ekipo. Oba sta dobro izpeljala nalogo in uresničila naš osnovni cilj. O igralcih bi povedal, da so v tej zahtevni sezoni pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in to se je poznalo že na treningih, ki so jih vedno polnoštevilno obiskovali. To velja tudi za one, ki so prihajali iz Trsta, saj je zanje večkratno potovanje v Gorico pomenilo dodatni trud. O njihovem pristopu k igri moram povedati, da smo zadovoljni. Naši domačini so zares dali dušo na vsakem srečanju. O novih bi poudaril, da je Palin igral zelo dobro, če upoštevamo, da je letos prvič nastopil kot krilo, doslej je bil namreč center. Allesch je služil vojaški rok, tako da ga je to precej oviralo pri treningih in tekmah.«
»Marsikateri obiskovalec Valovih tekem v štandrežki telovadnici se je spraševal, zakaj je Val večkrat po vodstvu 2:0 zgubljal tekme. Drugo vprašanje zadeva igralce. V nekaterih srečanjih je bilo opaziti na igrišču premalo discipline. Kje so razlogi za to?«
»Logično je, da v teku prvenstva, forma posameznih igralcev niha, tako da je prispevek posameznika k igri včasih različen. Ko to velja istočasno za večje število igralcev, je logično, da se odraža tudi na igro oziroma na sam izid srečanja. To je prvi razlog, zaradi
katerega smo nekaj srečanj izgubili, potem ko smo že vodili 2:0.
Na drugo vprašanje je težko dati točne razlage. Žgodilo se je, da je med nekaterimi tekmami prišlo do nesporazumov med igralci oziroma med nekaterimi igralci in klopjo. Mislim, da je za to kriva predvsem izredna napetost, ki je bila prisotna pri vseh nas. Prepričan pa sem, da se to dogaja tudi v drugih ekipah.
Kar zadeva našo bodočnost, o tem se bomo morali znotraj društva še po-globlje pogovoriti in pripraviti delovni program za naslednjo sezono. Logično je, da je naš cilj ta, da bi se naslednje leto še izboljšali. V poletnem času pa bomo, kot vedno, sodelovali na raznih turnirjih in prijateljskih tekmah, v jeseni pa nameravamo sami pripraviti kakovosten turnir v Štan-drežu.«
Ivan Markič je nekje sredi prvenstva pričel trenersko sodelovanje. Sam, kot večletni trener članske in mladinskih vrst Vala, je -fante dobro poznal, zato smo tudi njega vprašali za oceno o letošnjem prvenstvu.
»Obstanek v ligi je za nas pomemben dosežek. Dejstvo pa je, da je bila ekipa boljša, kot to kaže končno mesto na razpredelnici. Če izvzamemo Belluno, Motto di Livenza in Rangers, moram reči, da bi se morala naša kakovost ustaviti okoli 4. mesta. O naši ekipi bi povedal le tole, da so nekateri igralci zares dali vse od sebe,'tako da je tudi težko od njih pričakovati več. Mislim, da je sedaj čas, da se ozremo v bodočnost. Brez dvoma bo treba v ekipo vnesti nekatere spremembe, predvsem je treba postavo obogatiti z mlajšimi silami. Tako, z resnim pristopom vseh, sem prepričan, da bo Val lahko dosegel še pomembnejše rezultate.«
Kaj več povedati o letošnjem prvenstvu (naslednji teden bo Igor Orel podal podrobno tehnično oceno ekipe) je težko. Ob zaključku bi le radi omenili nekaj, kar je v tako zahtevni ligi bistvene važnosti. Za uspeh je treba vložiti veliko truda, resnega dela in discipline. In prav te zadnje je včasih manjkalo pri ekipi. Dejstvo je, da mora v taki organizaciji vsakdo stati na svojem mestu. Igralec mora igrati, trener voditi, vodstvo skrbeti za organizacijo itd. V trenutku, ko se vloge zamenjajo, nastane zmeda. Prepričani smo, da je to prava pot za uspehe Vala, ki si jih seveda vsi še naprej želimo.
RUDI PAVŠIČ
Mladinski nogomet: v zaostalih tekmah
Odličen obračun naših moštev
________NARAŠČAJNIKI____________
COSTALUNGA - PRIMORJE 2:3 (0:1)
STRELCI: Prasselli 1, Princival 2.
PRIMORJE: Blason, Sullini, Pečar, Princival, Tence, Prasselli, Frassinelli, Štoka, Pascut (Štefančič), Tomasetig, Digovich (Gherbassi).
Čeprav je v tej tekmi padlo pet zadetkov, je bila igra res skromna. Na obeh straneh je bilo malo zaporednih podaj in akcije so bile skoraj slučajne. V prvem polčasu so imeli gostitelji rahlo premoč, ko pa bi naši znali bolje izkoristiti protinapade, bi z lahkoto povedli. Do prvega zadetka Prassellija je prišlo iz prostega strela.
V drugem polčasu so Tržačani izenačili, a nato so naši dvakrat zadeli s Princivalom: prvič v protinapadu in drugič s čudnim strelom od zelo daleč, kakih 35 metrov. V zadnjih minutah so gostitelji zmanjšali zaostanek. (Š. M.)
NAJMLAJŠI
ZAULE - BREG	1:5 (1:5)
STRELCI: Buzzi, P. Dazzara, Impel-lizzari, R. Gombač (2).
BREG: Giglifano, Strain, Ota, M. Gombač, Švab (Grilanc), K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Impellizzari (De Grassi), P. Dazzara.
S petimi goli v prvem polčasu so se Brežani oddolžili lastnim navijačem in se ponovno postavili v ospredje prvenstva. Končni izid zgovorno dokazuje, da so bili Brežani gospodarji na igrišču in da je bil drugi polčas le dober trening za nedeljsko tekmo. (R. G.) SAN VITO - PRIMORJE 0:1 (0:1)
STRELEC: Škabar.
PRIMORJE: Franza, De Carli, Pahor, Luxa, Škabar, Ligozzi, Riolino (Husu), Štoka, Battigelli (Vodopivec), Sardoč, Zacchigna.
Že od vsega začetka so rdečerumeni stalno napadali. Vratar Franza v prvem polčasu ni imel dela. Odločilni zadetek je padel proti koncu polčasa, ko je Škabar zanesljivo izvedel prosti strel. V drugem polčasu sta si bili ekipi enakovredni do zadnjih 15. minut, ko so Tržačani začeli napadati. Rdečerumeni so bili v težavah. Ob zelo dobri priložnosti za nasprotnika je odlično posegel vratar. (Š. M.)
Rokomet: prijateljska tekma
Krašovci v Sežani niso zadovoljili
Partizan Sežana - Kras Trimac 33:25 (17:8)
_ PARTIZAN: Cotič, J. Žiberna 8, E. Žiberna 5, Daolio 4, Miljkovič 3, Vrhovec. Sila 8, Birc 5, Kakovič.
KRAS TRIMAC: Glavina, M. Grilanc 6, Kozlovič 2, Pegan 1, Raseni 4, P. Sardoč, Skupek 1, Volk, Simoneta 4, M. Milič 1, Čebulec 6, Malalan. , Čeprav so prvenstveni boji že mimo, pa se rokometna dejavnost pri Krasu še ni zaključila. V programu ima odbor še nekaj prijateljskih tekem s so-lidnejšimi klubi, s pomočjo katerih naj bi Krasova vrsta pridobila na uigranosti in izkušenosti. Eno podobnih srečanj je bilo v sredo v Sežani proti ekipi, pri kateri nastopa večletni Kra-sov trener Miloš Cotič. Predvsem nepopolno ogrevanje in velika dvorana, na katero krasovci seveda niso vajeni, sta glavna vzroka za precej bledo predstavo v prvem polčasu. Predvsem slaba je bila igra v obrambi, pa tudi v napadu so težko našli pravo pot do gola. Gostje so negativen vtis nekoliko popravili v drugem polčasu, v katerem so se z mnogo bolj dinamično igro enakovredno upirali sicer močnejšemu nasprotniku.
Z. S.
Mladinske igre: velik uspeh naših dijaških odbojkarskih šesterk
Za kolajne kar pet slovenskih ekip
Odbojkarske ekipe slovenskih nižjih srednjih šol niso doslej v okviru mladinskih iger še nikoli požele takega uspeha kot letos in se tako pridružujejo zmagoslavju naših višješolskih šesterk v Dijaškem prvenstvu.
V	moški konkurenci se bosta v pokrajinskem finalu, ki bo v petek, 10. t. m., v tržaški športni palači, srečali ekipi naših zavodov »Srečko Kosovel« z Opčin in »Simon Gregorčič« iz Doline, za tretje mesto pa se bosta spoprijela »Ivan Cankar« in italijanska šola »Rit-tmayer«. Ne glede na končni razplet je to že zdaj doslej največji uspeh naših nižjih srednjih šol med fanti. Res . je, da je bila konkurenca med dijaki slabša kot med dekleti, a ne gre prezreti dejstva, da je to dokaz, da se v nekaterih okoljih še naprej skrbi za moško odbojko, ko je kazalo, da bo ta športna igra na Tržaškem povsem odpisana.
V	ženski konkurenci bosta v finalu nastopili ekipi »Kosovela« in italijanskega zavoda »Bergamas«, za tretje mesto pa se bodo potegovale zastopnice »Cankarja« in šole »Čampi Elisi«. Med dijakinjami sta bili dve polfinalni skupini. Na Opčinah so v telovad-
nici šole De Tommasini igrali »Kosovel«, »Levstik« in »Cankar«. V drugi skupini pa so bile tri italijanske šole: Čampi Elisi, Bergamas in Brunner. Slavile so zastopnice Bergamas, ki so premagale oba nasprotnika z 2:0.
Openska polfinalna turnirja sta bila dokaj zanimiva. V prvem polfinalnem srečanju pri fantih sta stopili na igrišče ekipi »Kosovela« in »Cankarja«. Gostitelji so upravičili vlogo favorita in zasluženo zmagali, Šentjakobčani pa so tokrat igrali veliko slabše kot je bilo pričakovati. Dosti bolj izenačen je bil spopad med »Gregorčičem« in »Rittmayerjem«. Prvi niz so Dolinčani izgubili, potem so igrali bolj zbrano in si tako priborili pot do finala.
Med dekleti so dijakinje »Kosovela« najprej premagala vrstnice »Levstika«, ki so bile v drugem nizu veliko bolj enakovredne nasprotnice. »Levstik« je nato gladko klonil še pred »Cankarjem«, ki pa je v odločilnem nastopu zgubil s »Kosovelom«. Igralke openske šole so pokazale boljšo skupno igro in so v odločilnih trenutkih tudi manj grešile. Tekma je bila lepa in zanimiva ter na dobri tehnični ravni.
IZIDI
Fantje
Kosovel - Cankar 2:0 (15:8, 15:7), Gregorčič - Rittmayer 2:1 (13:15, 15:12, 15:9)
SREČKO KOSOVEL: Milič, Mesar: Slobic, Marc, Stopar, Maver, Križman, Renar, Ban, Natalicchio in Cijak.
, SIMON GREGORČIČ: Giacomin, Švab, V. in P. Bandi, Chert, Komar, Basso in Šavron.
- IVAN CANKAR: Radetti, R. in M-Gombač, Furlanič, Blasi, Pavlica, Liven, Padovan, Jevtič, Ciliberto in Buda.
Dekleta
Kosovel - Levstik 2:0 (15:5, 16:14), Cankar - Levstik 2:0 (15:8, 15:4), Kosovel - Cankar 2:0 (15:10, 15:8).
SREČKO KOSOVEL: Krizmančič, Grgič, Skerk, D. in S. Jogan, Fabi, Milič, čebulec, Gregorutti, Vidali in Repinc.
IVAN CANKAR: Brazzani, Pertot, Milanič, Možetič, Tersar, Fučka, Vižintin in Urlini.	<
FRAN LEVSTIK: Gruden, Kocman, Grilanc, Regent, Rebula, Kralj, Doljak, Cibic, Živec, Samar in Bukavec.
G. F.
Košarka: promocijsko prvenstvo se bliža koncu
Derbi kola med Borom Radensko in Libertasom
Naše šesterke v pokrajinskih ligah
Na Tržaškem start under 14 ženske
Preteklo kolo promocijskega prvenstva ni prineslo kdove kakšnih novosti. razen negativnega obračuna slovenskih peterk, s samo izjemo Bora Padenske.ki je slavil visoko zmago Proti miljskemu Interju. V ponedeljek Pa so Kontovelovi košarkarji odigrali zaostalo srečanje s Santosom in na žalost kot poraženci zapustili igrišče. Že Oekaj časa ponavljamo, da je Santos verjetno presenečenje prvenstva. Me-heghelovi varovanci so, posebno v povratnem delu lige, izbojevali niz pozitivnih izidov in se iz nižjih predelov razpredelnice »preselili« na 4. mesto. Z zadnjo zmago proti Kontovelu so košarkarji Santosa odločno podprli lastno kandidaturo za vstop v play-off in če bodo nadaljevali s tako igro, jim bo to brez dvoma uspelo.
Osrednje srečanje predzadnjega kola bo dvoboj med Libertasom in Borom Radensko. Za Libertas je namreč ta tekma zelo pomembna glede uvrstitve v končnico lige, saj zaostaja dve točki za četrtouvrščenim Santosom, ki Pa se bo tokrat pomeril s šibkim Gre-en Starom. Tudi za Vatovčeve varovance bo tekma težka preizkušnja, saj t>o direktno odločala o njihovem startnem položaju v play-off.
Zdi se, da je dve koli pred koncem vse odločeno tudi pri »repu«. Od promocijskega prvenstva se bodo poslovili Green Star, Inter Milje in Breg Ad-riatherm, ki se v teku letošnje sezone res ni proslavil s kontinuiteto in dobro igro, četudi razpolaga s prav čednim izborom posameznikov. Sicer pa v preostalih dveh kolih (Radenska in Polet pa morata še nadoknaditi izostalo tekmo) so še možna presenečenja zadnjega trenutka. Menimo pa, da to ni tako verjetno in da bo vse ostalo pri tem.
Bregovi košarkarji bodo odšli v goste k Ferroviariu, ki mu sedaj ne preti bojazen pred izpadom, tako da bi Korenovi fantje lahko ujeli prestižno zmago, če bodo nadaljevali s solidno igro iz zadnjih nastopov. Na tujem bo zaposlen tudi Kontovel Electronic Shop, ki se bo spopadel s hitro in agresivno Alabardo. Openski Polet bo na domačih tleh pričakal veterane milj-skega CGI. (Cancia)
1. divizija
Pretekli teden so sklenili prvi krog tekmovanj v skupini brez pravice do napredovanja. V prvem kolu povratnega dela bo na sporedu derbi med
Borom in Kontovelom, ki je še vedno na dnu lestvice brez točk. V zadnjem kolu v A skupini bo na sporedu zanimivo srečanje med Sokolom in moštvom pristaniških delavcev. Pred zadnjim spopadom so tudi košarkarji Ci-cibone, ki bodo v gosteh preverili vnetljivost tržaške Fiamme. (Cancia)
NA GORIŠKEM
Po jutrišnjem ključnem srečanju bo jasno, kdo se bo še naprej boril za napredovanje v D ligo. Domovci bodo namreč gostili močno peterko Ardite, ki je skupno z našimi in Albo Gioio iz Krmina na samem vrhu trenutne les-tvice.V prvem srečanju so Semoličevi varovanci v izredno dramatičnem fini-šu zmagali le z eno samo točko prednosti. Danes bodo belo-rdeči gotovo dali vse od sebe. Nastopili bodo po vsej verjetnosti v popolni postavi (do danes s federacije še niso javili o morebitnih izključitvah po ognjeni sobotni tekmi v Gradežu). Čaka nas gotovo izredna košarkarska predstava in mislimo, da bo tokrat telovadnica Kulturnega doma pretesna za številne ljubitelje goriške košarke. Igralo se bo s pričetkom ob 20. uri.
Pred tem srečanjem bo na sporedu še tekma 1. divizije, kjer bodo domovci igrali z močnim Basket Gorizia.
Rokomet: moška D liga
Za konec - poraz
NTER Nabrežina člani -
KRAS TRIMAC mladinci 28:25 (13:12)
KRAS TRIMAC : Klinc, Marko Mi-jič 1, Pegan, Simoneta 5, Volk 2, Kozlovič 3, Mitja Grilanc 11, Marko Sardoč 3, Glavina.
Zadnji nastop so v nedeljo proti na-orežinskim sosedom opravili tudi Krapovi mladinci. Kljub porazu so zapustili nadvse pozitiven vtis. Srečanje je bilo vseskozi izredno izenačeno in okipi sta se večkrat izmenjavali v vodstvu. Njihov nastop je toliko bolj pozitiven, saj so nastopili v precej okrnje-bi postavi brez najboljšega strelca Ra-senija, Čebulca in Grudna.
Stanje je bilo izenačeno skoraj do konca (do 20:20). Le v zadnjih šestih minutah so postale njihove ideje vse manj jasne, tako da je nasprotnik pridobil rahlo prednost treh zadetkov, ki 1° je obdržal do konca. Svoja prva zadetka v letošnjem prvenstvu je tokrat, ce ne upoštevamo internih derbijev med člansko in mladinsko vrsto Krasa Trimac, zabil tudi Igor Volk. (Z. S.)
Sončne in senčne plati
Kakšna bodočnost se piše naši košarki? Če smo še pred štirimi ali tremi leti zaskrbljeno ugotavljali, da je prišlo na mladinskem področju do stagnacije in da izgledi za bližnjo bodočnost niso ravno rožnati, moramo danes priznati, da je splošno stanje na mnogo boljši stopnji in da sta sedanja oziroma »polpretekla« situacija med sabo neprimerljivi. V pičlih treh letih so mladi trenerji z začetniki kar precej napredovali v znanju in svoje sposobnosti so dokaj razvili igralci, ki so se pred štirimi leti šele vključevali v organizirano vadbo.
Danes je zabeležiti manjši ali večji napredek v vsaki od naših sredin, v katerih se ukvarjajo s košarko, »vrhunec« pa dosegajo ekipe v kategorijah dečkov (1973), naraščajnikov (1972) in kadetov (1971), torej razmeroma mladi tekmovalni razredi, v katerih nastopajo igralci, ki so šele na polovici svoje košarkarske poti in prav navedeni igralci so tisti, ki bodo morali zamejski košarki zagotoviti kontinuiteto obstoja na določenem nivoju.
Toliko o sončnih, sedaj pa še nekaj o senčnih plateh te tematike. V vseh navedenih ekipah je sicer nekaj nadpovprečno visokih posameznikov, še vedno pa tare naša društva kronično pomanjkanje višine. Nato še naslednje: vzporedno s kakovostno rastjo naših ekip ne gre prezreti kvalitetnega padanja splošnega nivoja, kar tudi predstavlja neko merilo. Ob koncu pa še tole: več kot postopoma tako rekoč poraščajoče, je opaziti slabitev osnovnih funkcionalnih in psihofizičnih sposobnosti otrok, kar lahko delno pripisujemo spremenjenim življenjskim navadam. Proti temu pa se je treba boriti in če ne verjamete, oglejte si uro pouka telesne vzgoje na eni izmed naših nižjih srednjih šol, pa vam bo vse takoj jasno. (Cancia)
NA TRŽAŠKEM	NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA	1. MOŠKA DIVIZIJA
Treba je žal zabeležiti, da so se Brežani odpovedali nastopu v povratnem delu prvenstva. Letos so pri dolinskem društvu formirali člansko ekipo z namenom, da bi pripomogli h krepitvi odbojkarskega ozračja in nekaterim mlajšim omogočili nastop na višji tekmovalni ravni. Zaradi slabega odziva igralcev pa je ta hvalevredna pobuda zamrla.
Borovci so medtem dokaj nepričakovano zgubili s DLFAC, ki je bil na papirju slabši tekmec.
IZIDI 12. KOLA: La Marmotta - Le Volpi 0:3, Libertas Rozzol - CUS TS 0:3, ASSDI - Volley Club TS 3:1, Bor -DLFAC 0:3, Prevenire - Inter 0:3.
LESTVICA: Inter 22, Le Volpi 20, Prevenire 18, CUS TS 16, Volley Club Ts 14, ASSDI in Bor 12, DLFAC 10, Rozzol in Pallavolo TS 6, La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina B
Prvi dvoboj za osvojitev končnega prvega mesta v skupini med OMA in slogašicami se je končal z zmago Tržačank, a slovenske odbojkarice imajo na voljo še povratno srečanje. Eden od tolikih slovenskih derbijev, se je tokrat končal z zmago Brega nad Sokolom Indules. Vsekakor, razen Sloge Koimpex, se vse ostale (mlade) slovenske šesterke borijo zgolj za obstanek.
IZIDI 10. KOLA: Montasio - Bor Fri-ulexport odložena, Vivai Busa - NPT 0:3, Prevenire - Sloga Koimpex 0:3, Breg - Sokol Indules 3:0.
LESTVICA: OMA Armes in Sloga Koimpex 16, NPT 12, Prevenire 10, Bor Friulexport in Breg 6, Montasio in Vivai Busa 4, Sokol Indules 0.
UNDER 14 ŽENSKE
Ta konec tedna se bo začelo tudi to prvenstvo. Prijavljenih je trinajst ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Sestava je naslednja: v skupini A so DLFAC, Virtus, Volley Club, Sloga A, OMA, Breg A in Bor; v skupini B pa so Kontovel, CUS, Sokol, Sloga B, Ric-reatori in Breg B. Prisotnost slovenskih šesterk je množična, upamo, da bo tudi kakovostna. Tudi letos se bo igralo, po lanskem sistemu, ki je požel splošno odobravanje. Ekipe bodo namreč v vsakem primeru odigrale tri sete, za zmago pa se podelita dve točki, za osvojeni niz pa eno točko.
Na vrhu lestvice je prišlo do presenečenja, saj je prvouvrščena ekipa gasilcev Caldinija na domačih tleh klonila pred Fincantierijem. Arredo 1 je tako dohitel Goričane na vrhu lestvice. Za nas pa je bil najzanimivejši slovenski derbi med 01ympio in Našim praporom Carrrozzeria Mužič-Korečič. Zmagali so Goričani 3:2.
OLVMPIA KOMJANC VINI -CORRIDONI 3:1 (3:15, 17:7, 15:7, 15:6)
OLVMPIA: Spazzapan, Jarc, Temon, Sfiligoj, Lutman, I. in R. Cotič, Košič, Battisti, Bello.
Mladi igralci 01ympie so izbojevali pomembno zmago. Slovenski odbojkarji so slabo začeli tekmo in prvi set izgubili. V nadaljevanju pa so igrali odločneje in strli odpor Corridonija. (gs) IZIDI 11. KOLA: 01ympia - Naš prapor Carrozzeria Mužič-Korečič 3:2, Cal-dini - Fincantieri 1:3, Capriva - Corridoni 3:0, Cormons - Arredo 1 0:3, Intrepida -Torriana 3:0.
LESTVICA: Caldini in Arredo 1 18, Intrepida in Fincantieri 14, Torriana in 01ympia 10, Capriva 8, Naš prapor Carrozzeria Mužič-Korečič in Corridoni 6, Cormons 2, Pall. 86 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej konkurenci je še vedno prva ekipa Sis iz Ločnika, ki je v zadnjem kolu po 5 setih, strla odpor Sovodenj Agoresta. Slovenska ekipa je prav proti prvouvrščeni potrdila, da je med boljšimi postavami prvenstva. 01ympia je premagala šesterko iz Fossalona.
IZIDI 11. KOLA: Soteco - Cormons 1:3, Intrepida - Capriva 3:0, Fincantieri - Azzurra 0:3, Sovodnje Agorest - Sis Lucinico 2:3, Mossa - Farra 3:0, Fossa-lon -. 01ympia 0:3.
LESTVICA: Sis Lucinico 20, Intrepida 18, 01ympia, Cormons, Azzurra in Mossa 14, Sovodnje Agorest in Farra 10, Soteco in Capriva 6, Ronchi 4, Fincantieri 2, Fossalon 0.
UNDER 14 ŽENSKE
V tej ligi je premoč slovenskih ekip očitna in vse kaže, da bo tako tudi do konca.
IZIDI 7. KOLA: Soča - Lucinico 1:2, Morarese - Azzurra 2:1, Sovodnje Agorest - Intrepida 3:0, Mossa - Cormons 1:2, Dom Agorest - Fincantieri 3:0.
LESTVICA: Dom Agorest 14, Sovodnje Agorest 13, Soča in Cormons 11, Intrepida, Fincantieri in Mossa 9, Lucinico 8, Morarese 5, Azzurra 4.
Damjana Kralj

totocakio
Ascoli - Verona	X	
Atalanta - Juventus	X	
Avellino - Milan	1	X
Empoli - Napoli	X	2
Inter - Como	1	
Roma - Fiorentina	1	X
Sampdoria - Udinese	1	
Torino - Brescia	1	
Catania - Pescara	1	X
Lecce - Taranto	1	X
Triestina - Genoa	1	
Benevento - Casertana	" X	
Venezia - Ospitaletto	1	X
Pamjana Kralj (letnik 1963) je aktivna v naši športni stvarnosti celo vrsto let.
od svojega enajstega leta se je ukvarjala z odbojko pri nabrežinskem Sokolu. Najprej je igrala v mladinskih ligah, nato pa tudi v prvi ekipi. Po Poškodbi na kolenu je opustila aktivni šport ter se posvetila treniranju naj-•hlajših Sokolovih odbojkarje. Štiri leta je bila odgovorna za športno dejav-host pri jadralnem klubu Čupa, poleg tega je tudi inštruktorica jadranja.
Prejšnji teden je Igor Korošec zadel 9 izidov.
V	Milanu (galop) bo dirka zelo napeta in zanimiva. V sk. 1 je verjetno najboljši Mister Edoardo, vendar pa [Penimo, da je favorit Saldino Boy, "i je dokaj hiter na dolžini 1800 m. V sk. 2 pa je dober Cicciobomber, ki iahko poseže tudi po končni zmagi.
V	Rimu (galop) bo nekoliko enig-niatično. Po našem mnenju je verjetno najboljši Patris (sk. 2), čeprav ima nuda konkurenta za končno zmago v Neuvilleju (sk. 1) in Corazzi da Sig-na (sk. X).
Tudi v Modeni bo dirka zanimiva, ^[ajboljši je verjetno Benservito (sk. N, dobri konji pa so tudi v sk. 2. Tako verjamemo v Bwano Om in Celentana RV, ki sta vsekakor solidna.
V	Neaplju ni absolutnih favoritov, jerjetna favorita sta Arneodo (sk. 1) [n Ebro KS (sk. 2), dober pa je tudi nonj Danmark WH, ki je vključen v lupino X.
V	Firencah bo dirka dolga kar 2060 metrov. Zato je tudi krog favor fitov širši. Dobrih konjev je namreč več. v sk. 1 je Dibattito, v sk. X je Verjetno najboljši Bogli, v sk. 2 pa je Corisanda trenutno v dobri formi.
Tudi v Tarantu se napoveduje prav lepa tekma. Naš favorit je v sk. 2, saj je Carde prav dober konj. V sk. 1 je Clyde zelo soliden, soliden pa je tudi Egalik (sk. X).
Dirka tris
Naši favoriti na dirki tris so sledeči: Efper (št. 6), Beato (9), Binnel N (7). Dodatek za sistemiste: Eterno MB (14), Quen Chamiere (16), Beliza-rio (2).
			totip	
1. — prvi	X
drugi	1 2
2. — prvi	2
drugi	X 1
3. — prvi	X 2
drugi	2
4. — prvi	1 2
drugi	X
5. — prvi	2 X
drugi	1 X
6. — prvi	2
drugi	X 1
Drevi 33. redni občni zbor SPDT
Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja drevi v Gregorčičevi dvorani v Trstu s prvim sklicanjem ob 20. uri ter drugim ob 20.30 33. redni občni zbor, na katerem bodo člani in odborniki polagali račune za pravkar zaključeno sezono. Slednja je bila kar uspešna na smučarskem, alpinističnem in izletniškem področju, marsikaj pa bi lahko bilo boljše izpeljano. Dnevni red bo sledeč: odprtje občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, poročila, razprava, poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu ter volitve novega odbora.
Izlet SPDT - ŠŠ-Ts za osnovnošolsko mladino
Slovensko planinsko društvo prireja to nedeljo, 5. t. m., skupno s Športno šolo - Trst, ocenjevalni planinski pohod za osnovnošolsko mladino. Ta izlet po vzhodnem Krasu spada v okvir olimpiade športne šole. Zbirališče bo pri Obelisku pred Opčinami ob 9. uri, nato pa se bodo otroci s svojimi spremljevalci, vodniki SPDT, pa tudi starši in učitelji, ki so izrecno vabljeni na izlet, podali peš proti Frlugom ter po grebenu naprej do Padrič in še do Bazovice, kjer jih bodo okoli 16. ure pričakali starši in prijatelji.
Med pohodom bodo otroci lahko občudovali kraško planoto, med potjo pa se bodo ustavili na travniku, kjer bo na sporedu otroški poligon, ki bo vseboval celo vrsto spretnostnih igric in drugo. Pa tudi med pohodom bodo dobili polo z vprašanji, na katera bodo morali otroci odgovoriti čim točneje. Skupno bo kake štiri ure počasne hoje. Priporočamo primerno obutev in obleko, hrano pa si morajo otroci prinesti sami v nahrbtniku.
V primeru slabega vremena izlet odpade. Vse informacije dobite pri načelniku mladinskega odseka SPDT Borisu Paoliju (tel. 910836).
Predavanje Lucijana Miliča o reševanju v gorah
Predavateljska sezona SPDT se bo nadaljevala v četrtek, 9. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20.30 (torej pol ure kasneje kot običajno, ko pa je že nastopila pomlad -tudi ponedeljkove seje SPDT se bodo začele ob 20.30). Predaval bo alpinist in član tržaške gorske reševalne službe Lucijan Milič na temo »Reševanje v gorah« ob 30-letnici organiziranega gorskega reševanja na Tržaškem. Pre-
Glavni vrh Lotseja (8516 m), Srednji vrh (8420 m) in Lotse Šar (8400 m) na sliki, ki jo je za propagandno razglednico himalajske odprave posnel Franček Knez
davanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
Slovenski himalajci so se oglasili
Pred kratkim smo poročali o slovenski himalajski odpravi, ki se je podala na pot pred kakim mesecem in ki ima izredno ambiciozne cilje. Alpinisti namreč nameravajo osvojiti izredno težak stranski vrh četrte^ najvišje gore na svetu Lotseja, Lotse Šar (8400 m) in še edini neosvojeni osemtisočak (ki pa ga ne štejemo v serijo štirinajstih, ker je pač stranski vrh), 8430 m visoki Lotse Ta. Menimo, da sta ta dva cilja upravičena, saj je sestava ekipe vrhunska. Le nekaj imen: Tomo Česen, Andrej Štremfelj, Filip Sence, Silvo Karo...
Odprava je zaradi raznih težav odpotovala v treh delih. Namestnik vodje in obenem odgovorni za izvedbo vzpona Andrej Štremfelj je odšel že 18. februarja, 21. februarja so poslali 600 kg tovora, drugi člani pa so odleteli 27. februarja. Glavnina je prišla v Katmandu 2. marca. Iz nepalskega glavnega mesta so odleteli v Luklo 7. in 8. marca, 14. marca pa so že dosegli mesto za bazni tabor na višini 5.250 metrov. To je kar zgodaj, zato smo kar optimistično razpoloženi, kar se tiče uspeha odprave. Bistveno je namreč, da imaš čim več časa na razpolago za vzpon, kar pomeni, da so nevarnosti, da ti slabo vreme zagode, vse manjše. Vremenske razmere pa so v Himalaji bistvene...
Doslej največje srečanje alpinistk
V Kranjski gori smo že imeli mednarodno srečanje alpinist RHM, od 12.
do 19. t. m. pa bo v Paklenici torej že drugo mednarodno žensko srečanje alpinistk pri nas. Znana slovenska alpinistka Ines Božič (ki je med drugim lani maja demonstrativno plezala v Ospu pred TV ekrani), ki vodi priprave, dobiva prijave od vsepovsod. Iz Francije je napovedanih 12 udeleženk, ne dosti manj iz Nizozemske in Velike Britanije, številno zastopane bodo tudi Italijanke in Zahodne Nemke.
Iz Irana sta se prijavili dve alpinistki, tudi iz Grčije pride najmanj ena, žena prvega osvajalca Everesta pokojnega Tenzinga je sporočila, da sicer še nima vsega urejenega, toda vseeno upa, da bo lahko prišla. Udeležbo obljubljajo alpinistke iz ČSSR, Poljske in Bolgarije, pa tudi iz Skandinavije. Lahko se celo zgodi, da pride tudi kaka predstavnica iz čezmorskih dežel. Torej srečanje, ki ga alpinistke že dolgo čakajo in ki se ga je vredno udeležiti.
Kavkaz raste... zares
Natančne moritve, ki so jih opravili sovjetski znanstveniki, so znova potrdile, da se glavni kavkaški greben še naprej dviga. Toda popravki višin zaradi teh dviganj še ne pridejo v poštev: ta geološki pojav namreč povzroča le minimalne spremembe: Kavkaz namreč rase le 11 milimetrov na leto.
Osvajalci Everesta in sedaj K2 so lahko sedaj pomirjeni. Nihče jim ne bo vzel primat, da so osvojili najvišji vrh na zemlji oz. tisti vrh (K2), ki je kar naenkrat v neki neznani ameriški univerzi (ki je seveda kar čez noč zaslovela, ko pa je opravila tak meritve-ni »boom«) zrasel za 248 metrov in tako za 11 metrov prehitel svetovnega očaka. Kavkazijci imajo že en rekord (svoje stopetdesetletnike), saj ne potrebujejo drugega...
Smuški pristopi v Himalaji
Smuški pristopi so posebna disciplina alpinizma. V Alpah so jih doslej opravili že na številne vrhove, v Himalaji pa enega. Švicar Stefan Schaf-ter (33 let) je, kot kaže, prvi, ki se je s smučmi (tekaškimi) na nogah (med napornim plezanjem jih je seveda snel) povzpel na kak osemtisočak. Bilo je lani, bil pa je na Šiša Pangmi (8045 m), ki je edini osemtisočak na Kitajskem (osem jih je namreč v Nepalu, pet v Pakistanu ter eden, kot rečeno, v Tibetu). Sicer pa Schafter ni neznanec v alpinističnem svetu: s tekaškimi smučmi je opravil že številne ture v Alpah, pa tudi prečenje Cordil-lere Blance v Peruju.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
3. aprila 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in liska	Trsi
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Državni tajnik Shultz se bo moral pogovarjati v zasebnem letalu
Vohunska afera v ameriškem veleposlaništvu v Moskvi dobiva dramatične razsežnosti
NEW YORK — Včeraj so agenti FBI aretirali še tretjega marinca, ki je v ameriškem veleposlaništvu v Moskvi opravljal dolžnost stražarja, ker sumijo, da je sovjetskim obveščevalcem dovolil vstop v najbolj tajne prostore veleposlaništva. Nekateri ameriški strokovnjaki za protiobveščevalno dejavnost ne izključujejo možnosti, da je imela SZ na ta način več kot leto dni vpogled v celotno aktivnost ameriškega veleposlaništva v Moskvi.
Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je kompromitirano do te mere, da predstavniki State Departe-menta izražajo bojazen, da državni sekretar George Shultz med svojim bližnjim obiskom v SZ (v Moskvi bo 13. in 14. aprila) ameriškega veleposlaništva ne bo mogel uporabljati za zaupne pogovore z ameriškimi diplomati v Moskvi. Kot piše del ameriškega tiska bo imel državni sekretar zaradi bojazni, da so v vseh glavnih prostorih veleposlaništva skriti mikrofoni, povogore z ameriškimi diplomati v svojem letalu, s katerim bo prispel v Moskvo. Iz letala bodo pošiljali v Washington tudi vse zaupne brzojavke saj se bojijo, da so vse najpomembnejše elektronske šifrirane naprave v veleposlaništvu, kompromitirane.
Sam obisk ameriškega državnega sekretarja v Moskvi, po izjavah predstavnikov State Departe-menta, zaradi te najnovejše vohunske afere ni ogrožen.
Po odkritju omenjene afere so v ameriškem veleposlaništvu v Moskvi prekinili pošiljanje vseh zaupnih brzojavk v Washington s pomočjo elektronskih naprav v veleposlaništvu. Poročila, namenjena v VVashington, prenašajo posebni ameriški diplomatski kurirji do Frankfurta, od koder jih po radijskih zvezah pošiljajo v ZDA.
Ameriški protiobveščevalni strokovnjaki ne izključujejo »najhujšega scenarija«, to je, da so sovjetskim obveščevalcem padli v roke nekateri najbolj zaupni dokumenti, s katerimi je razpolagalo veleposlaništvo, vključno z vsemi šiframi in seznami agentov CIA v SZ, čeprav zaenkrat o tem še nimajo ustreznih dokazov. Eden izmed protiobveščevalnih strokovnjakov, ki preiskujejo to afero je izjavil, »da ni izključeno, da gre za eno izmed najbolj škodljivih vohunskih akcij proti ZDA v zgodovini«.
Nekateri strokovnjaki namreč izražajo bojazen, da so Sovjeti brali najbolj zaupne brzojavke med
ameriškim veleposlaništvom v Moskvi in administracijo v Washingtonu, tudi pred, med in po sestanku med voditeljema obeh velikih sil v Reykjaviku tako, da je bilo sovjetsko vostvo do podrobnosti obveščeno o ameriški taktiki na teh pogovorih.
V posebnem tajnem poročilu je CIA sicer že nekajkrat opozarjala na to, da v veleposlaništvu varnosti ne posvečajo ustrezne pozornosti, večkrat so trdili, da je veleposlaništvo stalno obsevano z nekakšnimi tajnimi žarki, da sovjetski obveščevalci kontrolirajo gibanje ameriških diplomatov z nekim tajnim (strupenim) praškom itd., vendar pa teh obtožb doslej niso mogli dokazati.
Med sodnim procesom proti bivšemu ameriškemu mornariškemu častniku Johnu Walkerju, ki so ga lansko leto zaradi vohunjenja v korist SZ obsodili na dosmrtno ječo, so odkrili, da je sovjetskim obveščevalcem padla v roke tudi naprava za dešifriranje brzojavk, vključno z vsemi najpomembnejšimi navodili in programi. Ameriški protiobveščevalni strokovnjaki ne izključujejo, da je SZ omenjene naprave »nabavila« v ameriškem veleposlaništvu v Moskvi.
UROŠ LIPUŠČEK
Novi pevci za 10 dolarjev
NEW YORK — Nekateri sanjajo, da bi postali Ulmske zvezde, drugi pa bi se najraje uveljavili kot pevci ali kantavtorji. Za prvo kategorijo ljudi še nimamo pravega recepta, i ki bi jim zagotovil uspeh na velikem zaslonu, drugim pa je priskočil na pomoč 29-letni (in dokaj nadobudni) Rick Goldberg. Ta si je izmislil in ustanovil Centre Stage, kjer si je mogoče registrirati kaseto s svojo izvedbo priljubljene popevke in to za pičlih 9,95 dolarja (približno 13.000 lir).
Cena je izredno ugodna, če pomislimo, da stane v New Yorku najem povprečnega studia (brez glasbenikov) 40 do 50 dolarjev na uro. Centre Stage pa ponuja svojim strankam glasbeno spremljavo, registracijo motiva (največ šest) in izdajo kasete v rekordnem času. Kvaliteta kasete je verjetno v skladu s kvaliteto pevcev, za marsikoga pa je to edini način, da se predstavi pomembnim talent-scoutom.
Sicer pa so Newyorčani odkrili, da je registracija popevke lahko tudi prijeten način posredovanja voščil, ljubezenskih izjav, pozdravov. Goldberg si veselo mane roke, saj ima v načrtu, da se kmalu razširi tudi na Evropo.
Uradna napoved tiskovnega urada Svetega sedeža
Vatikansko sodišče bo odločalo
Zagonetne smrti znanstvenikov v VB
o izročitvi Marcinkusa Italiji
VATIKAN Monsignor Marcinkus, Luigi Mennini in Pellegrino De Strobel so obtoženi kaznivih dejanj, za katera je možen pregon tudi v Vatikanu in bi jih torej morale vatikanske oblasti, na osnovi 22. člena lateranske pogodbe, izročiti italijanskim sodnim oblastem. Na osnovi tega prepričanja je milansko sodstvo zahtevalo od Vatikana izročitev predsednika, upravitelja in glavnega knjigovodje vatikanske banke IOR. V Vatikanu je do srede tega tedna prevladovalo mnenje, da bo državno tajništvo samo arhiviralo zaporne naloge proti trem voditeljem vatikanske banke, ki so bili vpleteni v stečaj Calvijeve Banco Ambrosiano. Med potovanjem v Južno Ameriko pa je papež v pogovoru s časnikarji dejal, da bodo resno vzeli v pretres zahtevo italijanskega sodstva, čeprav je takoj dodal, da. je Marcinkus žrtev grobega preganjanja. Nekaj ur kasneje je tiskovni urad Vatikana objavil vest, da so gradivo, ki ga je posredovalo italijansko sodstvo, takoj predali vatikanskim sodnikom v »obvezni pretres«.
Tudi znotraj vatikanskega obzidja se torej nekaj premika. V milanski sodni palači so takoj zanikali govorice, da vatikanska zakonodaja ne predvideva pregona za stečaj,
kajti Vatikan je leta 1929 osvojil trgovski zakonik italijanskega kraljestva in torej tudi priznal vsa kazniva dejanja, ki jih ta zakonik vsebuje. Izvedenci kanonskega prava so sicer ugovarjali, da ta zakonik v Italiji ni več v veljavi, saj sklep Pija XI. iz leta 1929 jasno določa, da Vatikan osvaja trgovski zakonik in vse spremembe tega zakonika, torej tudi kasnejše spremembe, ki so jih uvedle italijanske oblasti pred in po drugi svetovni vojni/Obstajajo sicer nekatere omejitve, ki pa naj bi ne zadevale garantnih pisem, ki jih je IOR posredoval Calvijevi banki.
Sedaj ima torej besedo vatikansko prvostopenjsko sodstvo, ki je pristojno za odločanje v primeru, ko italijanska sodna oblast sproži kak postopek v zvezi z dejanji, ki so kazniva tudi na osnovi italijanskega zakona. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je kardinal Casaroli, kateremu je papež Janez Pavel II. predal upravne posle med svojim potovanjem v Latinski Ameriki, vedno trdil, da je bil Marcinkus žrtev in ni odgovoren za Calvijev stečaj. V Vatikanu pa ne obstaja tako jasna delitev pristojnosti sodnih in političnih oblasti kot v Italiji.
Grace Kelly: življenjske črepinje
NEW YORK Bralci šokantnih in pikantnih življenjepisov ameriških filmskih zvezd, bodite pripravljeni! Kmalu se bo na knjižnih policah pojavilo delo Grace: življenjske tajne neke princese, ki ga je napisal veteran hollywoodskega nizkotnega natolcevanja James Spada.
Pokojno princeso, ki so jo že hoteli proglasiti za blaženo, je Spada dobesedno raztrgal. Opisal jo je kot pokvarjenko, ki si je utrla pot do Olimpa filmskih zvezd tako, da je marsikatero noč prespala v objemu soigralcev in drugih moških likov, ki so imeli v Hollywoodu glavno besedo. Vas zanimajo imena? James Spada trdi, da so to bili Bing Crosby, William Holden, Ray Milland, David Niven. Poleg teh naj bi se Grace-zvodnica lotila tudi Clarka Gabla, ki pa jo je pustil na cedilu.
Spada je najbrž izprašal vso hollywoodsko golazen, saj je pobral in vestno zabeležil tudi vest, da je bila Grace pijandura, ki je neizmerno ljubila moške. Pisec je nato sestavil dokaj zanimivo teorijo dednosti, zaradi katere naj bi obe princesi, Caroline in Stepha-nie, podedovali od le navidezno nežne in blage mame nenavadno »živahnost«.
Veliko »filmske« pozornosti je Spada posvetil tudi prometni nesreči, v kateri je bivša igralka izgubila življenje. Po njegovem mnenju si je Grace kajpak pijana — vzela življenje, ker jo je morilo vzdušje na gradu Grimal-dijevih. Spadi je treba vsekakor priznati pogum. Princ Rainier je namreč že pripravljen, da ga toži...
Mestni vedavji-kolesarji
V gostem londonskem prometu se je izkazalo, da je kolo najboljši »prijatelj« mestnih redarjev, ki jim res ni treba več pešačiti, zato pa lahko nemoteno vdihujejo izpušne pline javnih in zasebnih prevoznih sredstev (Telefoto AP)
LONDON — Zagonetne smrti treh znanstvenikov britanske vojne industrije, četrti je še bolj zagonetno izginil, odpirajo kopico vprašanj, saj prihajajo na dan nova ozadja, ki mečejo čudno luč na delovanje britanske tajno-obveščevalne službe. Poslanec John Cartwright je kot odgovorni v opoziciji za obrambna in vojaška vprašanja navedel, da so tri dni pred neobičajnim samomorom agenti tajnoobveščevalne službe obiskali laboratorij Davida Sandsa, ki je proučeval nov tip radarja. Sandsov samomor ni seveda prepričal nikogar. Znanstvenik se je namreč z avtom, natrpanim z ročkami bencina, zaletel v pročelje neke restavracije.
David Sands je delal v elektronski industriji Easams, ki je povezana z obratom Marconi. Ta industrija sodeluje v raziskavah o tako imenovani Strateški obrambni pobudi (SDI) in je v dosedanjih kompjuterskih simulacijah baje dosegla boljše rezultate od svojih ameriških in sovjetskih »kolegov«. Zagonetne smrti so se začele avgusta lani, ko je napravil samomor Vimal Dajibhai pod nekim mostom blizu Bristola, oktobra se je obesil Ashad Sharif, januarja letos je brez sledov izginil neznano kam Avtar Singh-Gida, marca pa je končal svoje življenje David Sands.Vsi so delali pri tajnih načrtih, po trditvah znancev in prijateljev pa ni bil nihče sit življenja.
Umetnine gredo v denar bolje kot delnice in zlato
LONDON — Na dražbah umetnin v Londonu se daljšajo ničle pred decimalno vejico. Zgovoren je primer ponedeljkove prodaje Van Goghovih Sončnic za bajno vsoto 24.750.000 funtov (50 milijard italijanskih lir). Ta nov pojav pa nima nobene veze z ljubeznijo do umetnosti, temveč je le nova oblika investicij. Na dražbe so sedaj prihiteli ljudje z odvečnimi milijardami, ki so po borznih igrah in drugih investicijah odkrili sodobne likovne umetnike živih barv.
»Umetnine kupujejo, kot da bi igrali
Po daljši agoniji smrt japonske državne železnice
TOKIO — Smrt japonske državne železnice je nastopila natanko ob polnoči, ko je njen predsednik Takaja Sugiura na muzejski lokomotivi ganjeno sprožil oglušajočo sireno in s tem naznanil Japoncem, da se bodo odslej peljali na zasebnih železniških kompozicijah. Agonija državnega podjetja pa je trajala že leta, pri življenju so ga držali z injekcijami kapitala, pred kakim mesecem pa so se odpovedali tudi temu in sklenili razkosati ogromno podjetje med 11 družb. V zadnjem davčnem letu je namreč primanjkljaj narastel na 15.000 milijard lir.
Zaman je leva opozicija skušala preprečiti to razprodajo, zaman so bili protesti in stavke. Premier Jasuhiro Nakasone je po privatizaciji telefonske družbe in tobačnega monopola'sklenil isto storiti z železnico. Trenutno ni še jasno, kakšne bodo posledice za potnike, ki so bili nad dosedanjo točnostjo japonskih železnic navdušeni. Nesporno pa je dejstvo, da je ta primer največji prehod državnega kapitala v zasebne roke po koncu druge svetovne vojne.
na ruletko!« je navedel neki londonski antikvar. Z zagnanostjo strastnih ha-zardistov riskirajo ogromno, če pa zadenejo pravo umetnino, lahko podvojijo svojo investicijo že v enem letu. Leta 1986 je Sotheby prodal umetnin za 602.500.000 funtov (1.250 milijard lir), kar je 19 odstotkov več kot lani. Christie je realiziral 900 milijard lir, leto prej 740 milijard lir. Po Evropejcih in Američanih se sedaj na dražbah številnejši pojavljajo Japonci, saj odpade na njih že 25 odstotkov vseh
Bodo v ZDA končno zagotovili tajnost zasebnega življenja?
VVASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan se že pripravlja na nov spopad z demokratično stranko. Tokrat bodo demokrati skušali odvzeti vsedržavni ustanovi za varnost (NSA) nadzorstvo nad vso dejavnostjo zasebnega civilnega kompjuterskega, telefonskega in telegrafskega omrežja. Ta pooblastila je Reagan dal vojaški pro-tivohunski službi, da bi »zavrl sovjetski prodor v ZDA in nevarnost sovjetske vohunske dejavnosti«. V praksi pa je NSA počenjala bolj vprašljive posle. Vtikovala je nos v zasebno življe-
nje ljudi, prisluškovanja so bila na dnevnem redu, vdori v kompjuterske pomnilnike običajna praksa.
Nič čudnega torej, da so demokrati napovedali odločen boj temu pooblastilu. Nekdo mora seveda imeti nadzorstvo nad tem občutljivim sektorjem, to pa lahko bolje opravi civilna ustanova, ki je med drugim podvržena politični kontroli kot pa vojaki. NSA je v preteklosti že končala v sodnih dvoranah, kjer so ji dokazali nezakonita prisluškovanja in nadzor nad zasebnim življenjem ljudi.