LetoXVL LJubljana, 14* marca 194® 6tev.ll Dr. Valentin Korun f SITMMER WELLE8 V ŠVICI. Odposlanec ameriškega prezldenta Roosevelta na prehoda lz ene države v drugo v Svicl. Na levi ameriški poslanik pri bernskl vladi Harrison Praznik Antona Jakca Aleksander Korenini f -V ljubljanski bolnici je neiutvnu umri gliMi ravnatelj v p. dr. Valentin Korani Pokojnik Je nedavno praznoval svojo 15-Istnieo. Dr. Valentin Koron se je rodil r OUnJah pri Braslovčah. Osnovno šolo j» sblskoval v Braslovčah, gimnazijo pa t Celju. Po končanih gimnazijskih študija* Je odšel na univerzo v Oradec, kjer je študiral Jezikoslovje. Služboval je v ljubljanski realki, kot profesor v Kranju, potem V gimnaziji v Ljubljani in kot ravnatelj v LJubljani. Svojo službo Je kot profesor la kot ravnatelj izvrševal nad vse vestne hi bo njegovo ime trajno zapisano v zgodovini slovenskega prosvetnega življenj« ae samo k to vzgojitelja marveč tudi kot pisatelja. Objavljal je leposlovne črtice, potopise ln humoreske ter satire v raznih Ustih. Od 1. 1919 do 1925 je Ml dr. Valentin Korun tudi predsednik ljubljanskega Profesorskega društva in mnogo let tudi Francoskega krožka, ki ga je Izvolil sa svojega častnega člana. Pokojni ravnatelj Je bU velik prijatelj prirode in je bil ved-oo navdušen turist. Kot človeka ga je odlikoval zdrav humor, zato je bil vsem ljub ln drag družabnik. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save IV. in III. stopnje. Blagi pokojnik zapušča globoka ialujočo soprogo, sina dr. Milana in mnogoštevilno sorodstvo, ki jim Izrekamo ob prebridld IzgnM nafte najlskrenejše «»žalj*4 TSletnico rojstva je praznoval Anton Ja-kae, oče našega akademskega slikarja Božidarja Jakca. Po rodu je lz Zdrenja v Istri. Bil Je najstarejši sin uglednega gospodarja. Nemirni duh ga je odtrgal od rodne grade, da se je posvetil trgovskemu ta gostUnlčarskemu poklicu. Leta 1899 s« naselil s družino v Novem mestu, kjer pozneje zgradil hotel ln kavarno. Po pčljah ga je poznala vsa starejša Dolenjska. Med njegovimi znanimi gosti se bili Dragotln Kette, Janez Trdina, Igna-«lj Hladnik ln mnogo dragih vidnih m o*. Prevelika podjetnost ln zaupljivost ga Je zavedla v trgovske nesreče, nakar ga Je pot za kruhom zanesla v Belo Krajino h Kdnjl železnice, nato pa v Rumunijo, r ga je zajela svetovna vojna. Po vojni Je spet začel z gostilno v Novem mesta ter se je bavll s trgovino s poljskimi pridelki. Leta 1920 pa Je na Grosupljem padel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi. Pred leti sta mu umrli hčerka ln žena. Tako mu je od šestih otrok ostal samo še slikar Božidar. Po vsem težkem In razgibanem življenju praznuje Anton Jakae visoko obletnico pri sinu skoraj še mlade-nMkl. V Ljubljani je umrl g. Aleksander Koreal> ni, prokurist Kreditnega zavoda v pokoja, Pokojnik, ki ga je vsa Ljubljana poznala kot simpatično osebnost, Je Ml doma od Sv. Petra pod Sv. gorami, kjer So Je rodil kot sin uglednega posestnika in živi-nozdravnlka. Gimnazijo je študiral v Celju, nato pa je I, 1891 nastopil mesto blagajnika pri bančni tvrdki L. C. Lueta* mann v Ljubljani. Ko je dobrih 15 let pozneje to tvrdko prevzel Kreditni zavod za trgovino, obrt in industrijo, Je Mla nJemu podeljena prokura. Z vzorno vestnostjo Je Korenini vršil svojo odgovorno službo, vedno visoko cenjen pri vdstvu zavoda, a zaradi šegave ljubeznivosti je bH močno priljubljen med tovariši In r širokem krogu prijateljev. Dolga leta Je MU član ljubljanskega Sokola ln Je Ml voMo Timerom odkrit narodnjak in aaprednjafc. Naj r mim počiva! Najnovejše feOVOR SMRTI. Moderen ameriški bombnik % bombami, kt so pritrjene na spodnjem dein letala ANGLE21 PRI STROJNICI. Posnetek % zapadnega bojiMa, JfATRULJA NA OPAZOVALISCU. Posnetek z zapadnega bojišča. patrulja straži postojanko s strojnico AMERIŠKI FINANČNIK John Pierpont Morgan, ki Je svojo dosedanjo banko spremenil v zasebno podjetje. V FINSKEM UJETNIŠTVU. Ranjen ruski vojak, ki Je prišel na bojišču v roke finskim sanitejcem. Za njegovim hrbtom je zbrana radovedna mladina. ^SHRAMBA ZA ČLOVEŠKO KRI. V takšnih skrinjicah hrani francoska saniteta človeško kri za uporabo grl ranjencih z bojišča križem sveta NOVI TOPOVI NA LOVSKIH LETALIH. Sir Klngsley Wood pregleduje nov tip lahkega brzostrelnega topa za angleška lovska letala PERISKOP NA BOJIŠČU. Finski vojak opazuje skozi periskop (posebne vrste daljnogled) kretanje sovražnih čet v prednjih postojankah NEMŠKI VOJAK straži na utrdbi Siegfriedove črte na finskem bojišču bei liašč, da ga sovražnik ne opazi. Poleg ml« irofona ima za vsak primer pri rokah tudi puško ELEKTRIČNA UŠESA. Na francoskem bojišču so opremljeni z vsemi pripomočki za moderno volno. Pričujoča priprava na javlja Nižanje sovražnih letali STRAŽA NA DREVESU. Sodobna vojna ne pozna obzirov do človeškega življenja, Ce zahteva položaj, mora vojak vršiti stražno službo celo na drevesu, kakor ka« že ta posnetek z nemške strani zapadnega bojišča, enska kronika '»^m T » OBr « MBO. AngleSke pomorske mine, dolo««ue M efcra«nfco >*>•*•