PRED VOLILNO PROGRAMSKO SEJO VIŠKIH MLADINCEV
Vse slabši položaj mladih
Mladi se v tem času srečujemo z zao-streno družbeno krizo in $ problemi, ki pri mladi generaciji puščajo še globje posledice. Njihova nesinhronizirana mla-dost, ko se ob koncu študija ne morejo osamosvojiti, ker najprej ne najdejo ustrezne zaposlitve, stanovanja, ne mo-rejo si ustvariti družine, pogojuje še na-daljno odvisnost od starejših ter s tem vse večje nezadovoljstvo s svojim polo-žajem.
Subjektivne sile so pri razreševanju ekonomskih problemov čedalje bolj ne-močne, mladim pa se je zaradi njihovega zaostrenega položaja še povečal občutek nemoči in brezperspektivnosti, pa tudi nezaupanja v tiste, ki v naši družbi vodijo tako politiko, ki v čedalje večji meri za-govarja centralizirano reševanje obstoje-čih problemov.
Ravno to nezaupanje vpliva na samo aktivnost mladih v osnovnih organizaci-jah ZSM. Mnogi, že skoraj sprijazneni s svojo usodo, se niso več pripravljeni vključevati v razne oblike organiziranja, še težje pa jih je mobilizirati za politično delo.
Kljub temu, da je v mladini akumulira-nega največ znanja, ki bi ga lahko skupaj z mladostno zagnanostjo izkoristili za hi-trejši razvoj, še vse premalo izkoriščamo njihove ideje in znanja, to pa zato, ker v naših organizacijah združenega dela še vedno preveč velja beseda mojstrov, ki so si s svojim delom pridobili delovne izkušnje in potrebna znanja za obvlado-vanje položaja in s tem ohranjanja statu-
sa quo.                     '"'¦        :         ';¦'¦.
Zato se mladi vse bolj zavedajo, da bo potrebno doseči vse večjo vključenost mladih strokovnjakov v odgovorna dela in naloge. Istočasno pa spodbujati vse delavce k izobraževanju ter tako doseči večjo kvalifikacijsko strukturo zaposle-nih, tiste, pa, ki se nočejo kljub vsem možnostim dodatno izobraževati preme-stiti na drugo, njihovi izobrazbi ustrezno mesto.
V nezavidljivem položaju je tudi šola-joča mladina, ki opozarja na slabo vsebi-no izobraževanja, na slabe učbenike, prehrano, opremo šol, higienske razme-re. Z mladimi, ki prihajajo iz srednjih šol so nezadovoljni tudi v organizacijah združenega dela, kjer pa tudi ne storijo dovolj za to, da bi pridobljena teoretična znanja pri praktičnem delu maksimalno izkoristili.
Mladi so kljub nakopičenim proble-mom naredili pomemben korak pri svo-jem delu. ZSMS se od manifestativne organizacije počasi približuje politični or-ganizaciji, čeprav so nekatere manifesta-tivne, športne in kulturne oblike dela še vedno potrebne tudi za to, da se ta poli-tična vloga še bolj utrjuje.
Ob vsesplošni nezainteresiranosti za politično delo je čedalje tnanj mladih pri-pravljenih aktivno sodelovati pri razreše-vanju svojega položaja v sredini, kjer bivajo, se šolajo ali delajo, kar je vse posledica prepočasnega reševanja pro-blemov.
DARJA ERHATIČ