Gospodarske stvari. Kmetijska zadruga v Horjulu na Kranjskem. (Konec.) Da je zadruga že v prvem letu svojega obstanka blagonosno delovala, najjasneje priča ugodno letno poro6ilo, iz katerega naj posameznosti navedem. Denarni promet od 1. aprila do 31. decembra 1897 je znašal 65.728 fl. 19 kr. Nakupili so razli6nega blaga in sicer fižola 68.820 kg. za 6303 fl. 80 kr., drv 100 sežnjev za 480 fl., pSenice 5000 kg. za 600 11. 4 kr. otrobov 50.000 kg. za 2450 fi., moke 10.000 kg za 1752 fl. 40 kr., železa 30.000 kg. za 3279 fl. 39 kr., špeceriiskega blaga za 1523 fl. 29 kr., manufaktuinega blaga za 3531 fl., galanterijskega za 911 fl. 24 kr., koruze 40.500 kg. za 2550 fl., vina 32.800 lit. za 5912 fl. 64 kr., ovsa 1709 kg. za 91 fl. 49 kr., knietijskega orodja dumačega izdelka za 373 fl. 69 kr., prašicev in mesa za 2022 Q. 3 kr. Od tega so prodali do konca leta 1897 ffžola 68.790 kg. za 6445 fl. 25 kr., pšenice za 540 fl. 78 kr., otrobov 38.000 kg. za 1560 fl., moke za 1720 fl. 75 kr., železa 20.000 kg. za 2390 fl. 63 kr., špecerijskega blaga za 1246 ff. 76 kr., razne drobnine za 100 fl., manufakturnega blaga za 2055 fl. 12 kr., vina 17.780 lit. za 2685 fl. 20 kr., koruze 30.000 kg. za 1420 fl. 90 kr. in drv za 400 fl. Skupni dobiček znaša za prvo leto 3238 gld. 56 kr. in se tako-le razdeli: pristopnina 230 gld., dobi6ek pri blagu 2922 g 1 d. 56 k r., dar kranjske hranilnice 50 gld. in nepovrnjeno na železnici 36 gld. Od tega dobička se je plačala nagrada 324 gld., obresti od posojila 145 gld. 22 kr., užitninski davek 335 gld. 56 kr., vožnina, dnina, pisarna itd. 1641 gld. 89 kr., obresti in dividenda deležev 104 gld., tako da znaša 6 i s t i kone6ni dobiček687gld. 89kr. To je gotovo lep gmoten uspeh za za6etek. Ker ima zadruga svojo lastno hišo, katere vrednost z inventarjem vred presega 4000 gld., je tako sedaj popolnoma samosvoja in ji je nadaljni napredek s tem zagotovljen. Kar so udje pridelali, so takoj spravili v denar: prodali so pridelke zadrugi, katera jih jim je dosti bolje plačala, nego prekupci in sicer ali v denarju takoj, ali pa jim je dala drugo jim potrebno biago v zameno. Zadruga pa je po6akala ugodnega 6asa, da so bile cene dosti visoke, potem pa je pridelke na veliko prodala, n. pr. cele vagone fižola. Blaga je zadruga narocila naravnost iz tovaren in od prvih posestnikov, tako da ie napravila dvojen dobiček pri tem. Ce trgovec kupi od tovarne, ostane njemu dobi6ek dražje razprodaje. Ijudje pa morajo blago dražje p!a6evati. Ta dobi6ek pa je odpadel tu na zadrugo; na vsakega uda nekaj. Udje pa so vsled tega za 10—20 odstotkov ceneje dobivali blago pri zadrugi nego pri trgovcu. Vsak ud ima svoj delež; ta se mu tudi obrestuje in od čistega dobička Se dobi svojo dividendo. Iz tega je jasno, koliko je koristila zadruga Horju]6anom. Že prvo leto, in koliko koristi lahko naSim ljudem sploh, kjer si ga bodo ustanovili. V Horjulu se je veliko žganja popilo, {dokler se ni ustanovila zadruga, ki to6e po ceni pristno vino. Sedaj Ijudje zmerno uživajo vino, žganje pa opu86ajo. V prvem letu delovanja zadruge se je dac na žganje v Horjulu za 3000 gld. znižal, kar je gotovo vesela prikazen. Če kmet kaj ima, ne more prodati, ali pa mora prodati pod vrednostio za najnižio ceno, ako ho6e sploh kaj denarja dobiti. In dostikrat mora čakati, da se mu blago še pokvari. V tem oziru so kmetu najboljša pomo6: z a d r u g e. Pri njej lahko udje hitro spravijo v denar svoje pridelke in dobiCek. ki ga sicer vtaknejo v žep obilni oderuški židovski prekupci in barantači, ostane zadrugi, to je njenim udom. /.adruga torej drago prodaja pridelke udov in jim dosti ceneje prodaje blago, v tem obstoji velika korist in važnost zadrug. Za6nimo torej tudi na Štajarskem z ustanavlianjem zadrug, posebno v kraiih, kjer so trgovci naši najve6ji nasprotniki in ne hranimo ve6 teh pijavie, ki žive od nas, pa so našega naroda najve6ji sovražniki. Vino, sadje in poljske pridelke naj pokupijo zadruge, tako bo ostal dobiček med nami. Kjer so pošteni krš6anski naši trgovci, jih z zadrugami ne uni6imo, temve6 ondi se zadruga pe6aj z nakupovanjem in razprodaianjem na veliko, kjer so pa nasprotniki, tam si pa uredi popolnoma prodajalnieo. Dokler ne bomo na lastni zemlji s svojim denarjem sami gospodarili, ne bo boljše ne v gmotnem ne v narodnem oziru. Zadruge, slovenski kmetje, so naša rešitev! ToreJ povsod na delo! In kmalu se bo obli6je naSih južnoštaiarskih vasij, trgov in mest spremenilo.