n Največji ilerensld dnevnik * Združenih državah | V<4i& r«t Tte leto - . . $6.00 9 Za pol leta -Za New York celo leto - - - . $3.00 $7.00 Za inozemstvo odo leto $7.00 GLAS NARODA rr largest Slovenian Daily la | the United States. I IM slovenskih delavce* T Ameriki L fw#ipt Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. j TELEFON: 00KTLANDT 3870 Entered sa Second Olssa Matter, tU 1908, at the PotfOfflct at Hew York, H. T, Act of 8,197» NO. 266. — fcTEV, 266. NEW YOKK, MONDAY. NOVEMBER 12, 1928. — PONDELJEK, 12. NOVEMBRA 1928. TXgJETOK: OOBTLANDT 8871 VOLUME XXX VL — LETNIK XXX VL Strahovit izbruh ognjenika Etne. TEKOČA LAVA UNIČUJE VSE KAR JI PRIDE NA POT Lava iz ognjenika Etna je odrezala železnico ter teče proti morju. — Messina-Catania železniška črta je pretrgana.—Laški kabinet se bo danes se-stal, da odredi odpomoč. RIM, Italija, 1 1 . novembra. - Predvčerajšnjim je kazalo, da je dosegel ognjenik Etna višek svoje sile. Včeraj je pa obnovil svojo aktivnost ter pošiljal iz sebe široke reke lave, o katerih se domneva, da bodo povzročile še večjo škodo kot se je pri prejšnjih izbruhih. Dve sicilijanski mesti, Nunziata in Carraba, o katerih se je še včeraj domnevalo, da sta izven nevarnosti, sta zopet resno ogroženi. Prebivalstvo obeh mest je pobegnilo. Njih lastnino so odvedli s pomočjo velikih armadnih tovornih trukov. Glavna železniška črta med Messino in Catani-jo je bila razžrta na enem mestu od tekočega ognja, vsled česar je mesto Catania sedaj odrezano od pot-r.iške zveze po železnici. Posebna potniška služba s čolni med Messino in Catanijo je bila otvorjena včeraj in po dva čolna vozita vsak dan v vsako smer, a ceni se, da ie to nezadostno za ekonomske potrebe prebivalstva. Majhno mestece Giarre, ne-liko bližje morja, je še vedno izven nevarnosti1; a nikdo ne ve, za koliko časa. Vulkanologi so prenehali dajati napovedovanja fcdede erupcij, ker bi bilo vse enostavno le ugibanje. Oni opazujejo lahko le, da se vrše erupcije naprej z isto intenzivnostjo kot na prvi dan in da so se otvorili novi kraterji poleg centralnega žrela, čeprav ne v popolnoma drugi smeri. Vsak napor so vprizorili, da se prepreči nadaljne izgube življenj in kjerkoli je prebivalstvo le količkaj v nevarnosti, se dotični kraj sumarično izprazni. Uničenje je bilo vsled tega omejeno v glavnem na materijalne stvari, čeprav je tudi ta škoda zelo velika ter je napravila na tisoče ljudi brez doma. Ponoči nudijo velike reke lave fantastičen in strašen prizor. Ko derejo po obronku gore, dobi človek vtis, kot da je bila velikanska metropola iz-premenjena v krvavo-rdeče koščke, kajti glavna reka lave je na nekaterih mestih cele pol milje široka. Vse, kar pride v njen tek, je uničeno. Včasih so obkoljene velike vodne cisterne in to proizvede smrtonosne pline, ki žare preko obširnih ozemelj. Včasih pa povzročijo eksplozije, povzročene vsled stvorjenja plina, da pošilja lava goreče jezike plamena visoko proti nebu. Domačini molijo k Bogu, da ne bi erupcija proizvedla potresov, kot se je že pogosto prej pripetilo. ATAN1A, Sicilija, I 1. novembra. — Proti večeru je delovanje Etne nekoliko ponehalo. Reka lave, ki je drla proti Nunziati in Carrabbi, se je zmanjšala. Nad žrelo ognjenika je poletel v aeroplanu profesor G. Ponte, eden najbolj znanih italijanskih vulkanologov. Pri tej priliki je ugotovil, da bo delovanje ponehalo. Po mestih in vaseh se vrše procesije. General Scipioni je otvoril svoj glavni stan v neposredni bližini točke, kjer bo lava dospela do morja. TRIDESET KOMUNISTOV ZAPRTIH V WASHINGT0NU Trideset komunistov je bilo zaprtih v Washington*!, ker so vprizorili protikapitalistično parado V zveznem glavnem mestu. — Demonstranti niso x imeli dovoljenja za demonstracijo. WASHINGTON, D. C., II. novembra. — Tri- deset mladih moških in žensk, ki so prišli v Washington iz New Yorka in industrijalnih središč Nove Anglije, da prizore "proti-kaptitalično in proti militaristično** demonstracijo, se nahaja' v celicah policijske postaje. Neumorno so si prizadevali dvigniti vsak o sto dolarjev jamščine, da čakajo v svobodi na proces pred policijskim sodiščem v ponedeljek. Izgredniki so nosili bandera, ki fio zahtevala takojšnje odpokliea-nje mornariških vojakov iz Nica-ragve in odpuščen je iz ječe John Porterja, }>odpredsednika unije tekstilnih -delavcev v New Bedford, Mass. Korakali so parkrat krog: državnega in vojnega poslopja ter so ravno hoteli oditi pred urad vojnega tajnika Davka s peticijo, ko so posegli vmes detektivi iz washingtorrskega policijskega departmental Ko so bili roditelji vprašani, če imajo dovoljenje za javen obhod ter priznali, da ga nimajo, je rekel eden detektivov; —O. K. Pa pa radi raj m o v policijski glavni stan. Vseh trideset se je pokorilo, čeprav so ostro protestirali, da jim nI bilo dovoljeno izročiti peticije tajniku Davoisu. V skupini je bilo osem delclie. ki ki ti".so še dosegle dvajsetega leta. Vsi so bili obdol-ženi paradiranja brez dovoljenja in vsak njih je bil stavljen pod jamščino stotih, dolarjev. John Porter j<; zaprt v Leavenworth zvezni jetnišnici, ker je ]>o-begnil iz armade. PROSLAVA 10. OBLETNICE PREMIRJA Predsednik Coolidge je Sedemleten deček ubil desetletnega. BOSS BAJE POVZROČIL NESREČO Osemnajst mrtvih in štiri nadaljni tik pred smrtjo. — Bo«s z gorečo smodko je baje povzročil nesrečo. LYX\\ Mass., 11. novembra. — Dvajsetletni Louis Rogers, osemnajsta žrtev strašne požarne katastrofe, >ki je uničila tvornice Preble Box Toe Company na Brookline St., je umrl v soboto zjutraj v Lvnn bolnici, lia posledicah opeklin. Smrt Harrvja Blanev se istota-ko pričakuje vsafko uro. Usoda njegove žene in petih otrok mu je ostala dosedaj neznana. Ostale žrtve (katastrofe so bili delavci v tvornici, katerim je bila odrezana pot na prosto od plamenov, ko so eksplodirale Skrajno nevarne kemikalije ter uničile tvornieo. Predno so pričele oblasti » preiskavo, so izjavili močno obžgani delavci, ki leže v bolnici, da je zakrivil katastrofo tvorniski superintendent Lewis E. Puffei. Puffer, ki je bil oČividno kot vsi bosi mnenja, da veljajo požarni 'predpisi le za njegove delavce, je Vodil Združene države hodil baje po tvornici naokrog z pri proslavi dneva pre-,?or^° smodko- Smodka Pa je po-• • C • ki motoma padla superintendent!! iz mirja. bpomin Ne- rokej materijal se jeunel in zavr- poznanega vojaka je bil šila se je strašna eksplozij?, počaščen. • I Kljub tem izpovedim pa so rzja- __• vile oblasrti, na najbrž nikdar ne WASHINGTON'. D. C.. 11. nov. bo dognati vzroka kata- Pod vodstvom predsednilka Cool strofe-idga je proslavilo narodno jrlav VST0UČENJE JAPONSKEGA CESARJA HIR0HITA V KIOTO Japonski cesar je bil vstoličen sredi mističnih obredov. — Hirohito je bil proglašen cesarjem »redi pestrih prizorov v Kioto. — Posvečen je bil oboževanju solnca in blagostanju podanikov. KIOTO, Japnoska, 1 1. novembra. — Pod ble-stečo mavrico, ki pomenja dobro serčo, je bil včeraj kronan Hirohito kot cesar cele Japonske v pestrem obredu, ki je prav toliko star kot japonsko cesarstvo. Topovi so grmeli pozdrav novemu cesadju. I 24. v japonski zgodovini, ko je zasedel prestol s svojo cesarico ter obljubil 75,000,000 Japoncem, da bo vlada novega administratorja mirna in srečna. Velikaaiske množice so zrle, ko I sta Hirohito in njegova žena Xaga-•ko prevzela vlado tega velikega cesarstva v eerimonijah, ki so bile zelo slikovite in pestre. 124. cesar Japonske je vstal ob sedmih zjutraj, na najbolj važni dan svojega življenja. Nato je odšel v G voden, kjer se je oblekel v bele obtoke, ki so bile del eerimo-lije. Ob devetih zjutraj se je pričela nato eerimonija sporočitve njegovim prednikom o njegovem vstolicenju. To je* zelo starodaven obred, -ki traija več ur. Malo po opoldne je zasedel črni in zlati presto!. Ob obeh straneh prestola so stali trije simboli, potom katerih je bila dana Ilirohitu pravica, da vlada: božansko zrcalo. posveten meč in sveti dragailji. Dva dvorjana sta nato odstranila preproge krog cesarja Ter razkrila t cesarja zbranim množicam. Dvp jdvorjanki -sta storili isto pri cesa-jriei. ki je sedela na manjšem pre- no mesto ria najbolj obširen naihi Moiki • hodJ. obleže.Ltol„. konec svetovne voine. odkar-se ie J wwrevc- .. . . J ni tako lahko kot ženske, s Kljub Slja-,nemu *koW __! Ia eerimonija sama skrajno preprosta, — tipična za Sinto vero. ki je IIARIIISBURG, Pa., 11. nov. — Mafrino Mannaro, star deset let, je bil ubit včeraj od Alberta Ma-narca, starega sedem let. v kuhinji Manareovega doma na neki farmi, šest milj iztočno od tukaj.'dobrodelnih organizacij, ki so bile Stariši obeh dečkov so delali na ofieijelno avtorizirane od Zdm-polju. ko se je završilo streljanje, ženih drža k tekom svetovne voj-Oba dečka ista .se igrala v bližini ne. da vrše dobrodelno delo tukaj vrnila domov ameriška ekspedšcij-»ka armada. S pričet kom popoldneva je romalo neb roj i j ud i k grobu Nepoznanega vojaka na Narodnem pokopališču v Arlington. Se pred večerom je bil grob natlačeno poln .s cvetkami in jutr^ bojo imele tam svoje eerimonija številne domoljubne družbe. Ameriški deški skavti, 500 po številu, so že včeraj obisckali grob Nepoznanega aojaka in par drugih grobov, kjer počivajo možje iz njih organizacije. Danes, ob enajstih zjutraj, ko je bilo dejanski podpisano premirje, sa položili na grob Nepoznanega vojaka venec zastopniki sedmerih hiše. Manareov deček je stopil v kuhinjo in par minut pozneje mit je sledil drugi otrok. Ko je Mafrino odprl kuhinjska vrata, je bila sprožena puška in strel ga je ubil na mestu. Družina se boji zastrup-Ijevalne zarote. in v Evropi za vojake. ATLANTIC CITY. N. J. 11. novembra.' — Ephraim Mulford, predsednik državne zdravniške j zveze v New Jersey, je rekel v svojem govoru tukaj: — Danes so ameriške ženske v ! boljšem telesnem stanju kot pa i moskT. En vzrok za to je. da ne nosijo preveč oblek. Pokriti od vratu nazdol -s težko obleko, zgre-še moški največji del dobičkov, katere bi imeli od ultra - v i jo 1 etn i h žarkov solnca. [državna vera na .Japonskem. Cenejše izseljevanje v Canado. MANCHESTER, Anglija, 11. nov. — Manchester Guardian pravi, da je bil sklenjen z parobrod-nimi družbami dogovor, vsled katerega bo znašala prevoznina za Izseljence mesto $91.15 le $71.50. To skrčenje je bilo omogočeno Dr. Mulford sam pa je nosil ta-j od angleške vlade, ki je obljubila ko obloko kot jo nosijo ponavadi j dati parobrodnim družbam pod-vsi moški. ; poro. BRATLLEBORO, Yt„ 11. nov. Oblasti so pričele preiskovati «e-meravano zaroto, da se zastrupi družino Mr. in Mrs. John Raithel iz West Du m m erston, šest milj od tukaj. Mrs. Rarthel se je pritožila v zadnjem poletju, ko ji je poginila Poincare poklican, naj zopet služi. PARIZ. Francija. 9. novembra. Predsednik Doumergue je poklical ob treh popoldne k sebi Ray- i monda Poincare-ja ter ga formal- j no naprosil, naj sestavi kabinet, \ da stopi na mesto onega, ki je od- j stopil v pondeljek. Poincare je ostal pri predsedniku. da razpravlja ž njim o motnostih rekonstrukcije kabineta narodne enotnosti, kljub opozieiji radikalnih socijaiistov. Obljubil mu je dati svoj odgovor «e danes srve- j krava od navideznega zastrupi je* Vojaštvo pomaga prebivalstvu pri odnašanju nJa in da 510 nejr|lanci stre- i»v. i l . • iljali na njeno dvanajstletno hčer- pohisiva in druge lastnine. , , .. , . , ... r ko. docim so ob neki drugi pnli- V bližini tukajšnjega kraja je veliko taborišče, videU ™*ega nepoznanega mo-i . i • i .. • v i -t iža v bližini njene liiše. v katerem se nahaja nad pettisoc beguncev. Za- ,. . ., . , . • i . . V| | ! * preteklem mesecu je baje na- Ilje skrbi vojaška oblast. Šla vrečo « -Strupeno zeleno barvo Povzročena škoda je ogromna. Na tisoče in ti-i* ^ \od.nja&a. _ • ' Dottfcna Rarthel se je preselila *OCe kmetov je izgubilo VSO SVOJO lastnino. |pred več leti v Vermont iz Adam«, ROJAKI, »MtOOAJTB BE Hi Človeških žrtev ni bilo dosedaj. ker se lava tako: j!^ v - liiiii • i i . J"? bila reoao zapletena v števiine i^HJUl VAEOtl4^t VUVECJI počasi premika, da lahko sleherni pobegne pred njo.1 procese • *medi. ptUTAE cer. PARIZ, Francija, 11. novembra. Po dnevu ftrdih političnih naporov se je posrečilo Porncare-ju zbrati jedro nove vlade "republikanskega soglasja" v svojem uradu na Rile de Rivoli, s katerim upa »tvoriti novo nravnano vlado. iAii DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,500 ..............$ 45.75 6,000 ..............$ 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ..............$200,00 ▼ Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 w 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. -i h r; ii^-u - ' Pristojbina znaSa sedaj sa izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300-r$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi-t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej t nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK n COKTLANDT STREET, NEW XOKK, N. X. • tfUJOmONl: OOITLAKDT Mtt ZAGONETNA SMRT VDOVE Policija v Detroitu je mi-stificirana. vsled pomanj kanja motiva umora bogate vdove. — Hiša ni » bila oropana. — Truplo je našla v bližini peči neka soseda. DE TISO ITH. Mich.. 11. nov. Mrs. J a ne Lantez, stara t-no in petdeset let. ki je živela sama v iive-sobni hiši, opremij-eni na liaTin, kot j«- bil razkošen preil t ridI-leti. je bila umorjena prr*l j>ar dnevi. liiia j.* vdova Frank II. Le t za, ki je tnnrl j»red polmjfim letom. IVed .srnrtijo se je umaiknil, da živi od dohodkov .svojega bogastva. katero si je nabral kot zemljiški trgovec ter prodajalce orijenta!- t>kih prej >rog-. Min. Lantz s-o na,sli v kleti njenega staromodnega stanovanja na 000 AVe^t o pre^ka!i postelje, pokrite r, i staromodni naein. Kukali so me 1 stare skrinje v podstrešju, polr.e spominov iz davno minulih časov. V hiši je bilo vse polno dragoe« -nih stvari, vključno demante i.i denar, a nobena stvar ni bila pr* -liiaknjena. Policija pravi, da ni b'J rop m"-tiv umora, a priznava, da ne v«r. kaj bi bil motiv tega dejanja. V>. -ki detektiv, prideljen morilnem i oddelku, sknša iznajti celo stvar. Pomožni coroner dr. Georgo Berg, naglas « tem, da je bil izvršen umor. Do nikaklh drugih z.i-kljuekov ui mogoče priti. Zadnji človek, s katerim je govorila Mr*. L«ntz. je bila njena sestra, Mrs. Alexander Mcall. — Povedala mi .je. — e je ona ravno oblačila ter odšla ven. — Pozneje proti večeru *em se zopet oglasila, a ona mi ni odgovorila. Oglasila sem se zopet zgodaj zjutraj ter klicala toliko časa, do* kler ni neka soseda razkrila, kaj se je zgodilo. mKHK&V-i -»ft.. , vOIjAS NARODA, 12. NOV-. 1028 GLAS NARODA (BLOTKNK DAILY) livosti iz Jugoslavije. Linčan in na kol privezan. Mirno selo Gračani, kamor kotli jo Zagrebčani injsebiio radi na oddih, je pretekle dni obiskal ne- MERJENJE BRADE Ommed and Published by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) ., . Frank Sakatr, President Louia Benedik, Treasurer ■kt tu<^ kl * v vasi naj- _________vetje razburjenje. »Seljatk M i jo of the corporation and addresses of above officer«: i>ek*u 1 a je ,ponoči alarmiral vadča Place of business 82 CortlazLdfc St., Borough of Manhattan, GLAS NABODA (Voice of the People) J »sued Every Day Except Sundays and Holidays. New York City, N. Y. !ne, češ, da se je na njegovem podstrešju skril "razbojnik". Prihi-. teli so sosedje in navalili na podstrešje, kjer je bil razbojnik skrit. "Privlekli so jja podstrešja in ga Za celo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado ____________________$6.00 Za pol Uta________________________KM Za ietrt Uta .......................J$U50 Za Ne te York ta celo leto —$7.00 Za pol leta .___$3.50 Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta ............ .$3.50 Subscription Yearly $6.00 'zveaali z verigami ter ga privezali na kol na dvorišču z debelo žico. Poklicali so tudi orožnike. Ko je bil razbojnik na varnem, se je Sekala. pomiril in začel pripovedovati, »kako je »evarnegra tujca iz- ___ sledil na. podstrešju. Zvečer sta Se- "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praznikov. fcnlova sinova Marko in Drago Spisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj ae|odfla ,m podstrešje spat v seno, blagovoli pojil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-,k^ *a naletela na neznanca, ki n tudi prejii najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement. uiagoxm fjMSiijBfci yv »IVIWJ v«.«*.*. » »• "i" v———---------j. . kov, proximo, da ae nam tudi prejtojo bivališče naznani, da hitreje;^ n*kaJ mrmral, eesar Pa nKta 'razumela. Prestrašena sta. pokliea- "GLAS NARODA' , 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 jla očeta mi pomoč. Neznanec na New York, N. Y. podstrešju je začel metati opeko J s strehe na sinova. Ko je Sekula pripovedoval to -zgodbo, je neznanec na kolu težko dihal. Po obra- VOLITVE V NICABAGVI \7M je bil ves krvav. Ni se mogel . Predsednik Coolidgea je jako razveselil izAd volit-'ganiti, ker je imel zvezane noge . . . ' , , •»-i •____in roke. Šele orožniki so ga odve- ve v Niearagri Ta izid je nekako opravičil njegovo po-,^. .n ^ za8lifali litiko napram tej eentralno-ameriški republiki. j hspovedal je. da *e piše Anton Novim predsednikom Nicaragve je bil izvoljen ge- Hroga in je oče treh otrok ter neral Jose Moneada. Če bi ameriško vojaštvo ne nad-/1*3 v Hvaletincn, kjer stal- , . „ ... no prebiva. Ker je vojni invalid, zorovalo volitev, bi njegovo izvolitev najbrž ne bila mo-, je ]X)ve}jstvo lKttvalo gOČa. ,na pregled v Zagreb. Xa. ]>ovrat- General Moneada je voditelj nicaraških liberalcev, ku ga je prehitela noč baš v Gra- Pred dvemi leti je zasnoval in vodil revolucijo proti ri}K.tiia pr_ sodnik Diaz, ki je bil pri nicaraškem narodu vse prej kot va nesreča,'ki je zahtevala tudi člo-priljubljen. Jveiško žrtev. Xa Baroševi cesti je Navzlic temu je pa navzočnost ameriških čet precej >tela f"*oračiti ^ogo Kata P>e-, v . - ^ Jdekovic, 34-letna kmetica iz Jaku- izboljšala položaj. Tja je bil namreč odpotoval po na-!-evca Ta fas jp priv{>/il mim0 ročilu predsednika Coolidgea polkovnik Harry L. Stim-;tramvaj, ki ga je kmetica pre}>oz- son, kojega naloga je bila poravnati spor med naspro-|no opazila, ker je bila obložena s tuj očimi si strankami. I t5iTOt;t !a t>0(1 k°- . , w le«sa tramvaja. Kondukter .-je sicer Prvi Stimsonov pogoj je bil, naj Niearazani odloze _takoj ustavil tramvai T(xla nefire. orožje. General Moneada kot voditelj liberalcev je u- če ni bilo mogoče preprečiti. Ka-godil tej zahtevi, dasi so bili proti temu njegovi najožji t0 Bede>kovič so potegnili izpod prijatelji in pristaši. Vse orožje svojih vojakov je izročil ameriškim oblastim. To je storil vsled obljube generala Stimsona, da se hodo volitve svobodno in neovirano vršile. Moncadov tovariš general Sandino se ni hotel pokoriti ameriški zahtevi ter je nadaljeval boj na svojo lastno pest. pridna. Marija Karaš se je zastrupila * solno kislino. Pri liubakovi je .služila 3 leta in bila ves ta čas pridna, in poslušna. JSamo včasih je vzdilinila. da človek nima ničesar od življenja. To je pa bilo le mimogrede in ] Krst al a je zopet ve-aela. Gospodinja je mislila, da se je Marija spomnila svojega nesrečnega zakonskega življenja, zato je ni »praševala. kaj ji teži srce. l\a-rasova je bila namreč že omožena. Omožila se 'je že pred 6 leti. toda v zakonu je živela samo leto dnu Potem se je ločila od moža in je stopila v službo, ki jo je opravljala v zadovoljstvo-svoje gospodinje, dolcler si ni končala življenja. Izpila je večjo količino solne kisline. Gospodinja je poklicala .sosede, ki so se trudile na vse načine, da bi samomoriLko rešile. Služkinja je bila pri polni zavesti in se je zvijala v strašnih bolečinah. Odklonila je odločno v>ako pomoč. češ. da hoče na vsak način umreti. Gospodinja ji je vlivala mleko in vodo v usta. umirajočo ne&rečni-ca je pa vse zavračala. Govoriti ni več .mogla, ker ji je otekel jezik in je imela od strupa v ustih •trašue opekline. Kislina ji je razjed la požiralnik in želodec, tako. da je nsrečniea 'bruhala kri. Poklicali so hitro rešilni voz. ki jo je odpeljal v bolnico, toda vsaka jK>moč je bila zaman. Ko je njena prijateljica Bara Metko izvedela. da je umrla, se je hotela tudi ona zastrupiti. Izpiia je večjo količino joda. Tudi Jiariea je bila omožena in ločena. Rešilni voz je tudi njo odpeljal v bolnico, kjer .so ji izprali želodec in jo rešili. 14. aletobra je v Zagrebu izvršil samomor še tretji in sicer Av-do Kektovič iz Sarajeva, star 27 let. Izpil je večjo količino lizola, •ker ni mogel dobiti službe. miw ntuit w»h a. C Več 'kot .">00 študentov Illinois Un:versity v Champaign, 111., je sklenilo. da se ne bodo brili. Xa sliki vidite par t h ko-matim-ev. Kako je na Liparskih otokih. Fašistovska revolucija .se uio- gospodinjstvo. Eden ra braniti" vzklikajo fašisti. hi e si»oiu!adi precej Če se hoče režim iznebiti ljudi, o j /boljšale življenske razmere katerih misli, da .so mu nevarni, otokih. Včeraj so obhajali deseto obletnico premirja. Ob tej priliki se je zdelo predsedniku Coolidgu potrebno opomnili ameriški narod, da mora povečati moč armade in mornarice. Če je njegov nasvet umesteu aH ne. je težko reči, lahko bi pa prihranil za kitko drugo prilika, kot za to pomembno desetletnice. 1'red desetimi leti je bilo sk!e- njeno premirje. Vse kaže da je doba. v kateri živimo, le premirje, ne pa mir. 1'rem.irje med vojno, ki je j končala leta 1918 ter še strašne^šo j vojno, ki bo izbruhnila enkrat v bližnji bodočnosti. Učenjaki so dognali, da j.' v Ameriki 150 vrst komarjev. Kako S4» med seboj razlikujejo, ne vem. Zdi se mi pa, da .->o vsi «>na-ko oboroženi in da >o vsi v dr< n i New -Tersev. ;i zadn.|i»m ea>u > slabšajo, ši- posebno. V(>1. 'tramvaja težko ranjeno. Trije samomorilni kandidati Marija Hubak, branjevka v Za-grebru je imela služkinjo, ki je 14. oktobra iz\"ršila samomor. Prodajalka je pripovedovala, da se zelo čudi, da si je Marija končala življenje na ta način. Nikdar ni ni- Ameriška vlada je držala obljubo, ki jo je zadala komur povedala, da jo kaj teži in nicaraškemu narodu. Vsled navzočnosti ameriških vojakov so bile volitve dne 4. novembra prve v Nicaragvi, pri katerih niso diktirali vojaški voditelji. Prvič se je tam vršila volitev potom glasovnice, ne pa potom meča. Prvič v zgodovini republike so bile volitve mirne, brez prelivanja krvi. V Washington!! bi bili sicer bolj zadovoljni, č« bi bil kdo drugi izvoljen, toda Washington je rešil svojo nalogo, naj je bil izvoljen ta ali ta. Izid volitev bo navzlic temu utrdil prijateljske odnosa je med obema republikama, in od tega more imeti Nicaragua edinole dobiček. tudi vedla se je tako. da ni mogel nihče slutiti, da «i namerava končati življenje. Bila je poštena in jim pa n(. more dokazati nikakc-ga formalnega prestopka niti i'a-'j0 konfiniraneev šLstovskih zakonov, tedaj s že pO konfinaciji. Procedura je prav tako revolucionarna. Ob 7. uri zjutraj fe aretirajo, drugi dan prejmeš v ječi od kvesture (policijskega ravnateljstva) odlok, da si predlagan za konfinaeijo '*radi protidržavne propagande"; jtčar ti obenem izroči polo papirja, na katero lahko napišeš svojo obrambo kakor se ti zdi. da boš bolj učinkovito miniral to čisto splošno obtožbo. Kaj si .storil proti fašizmu, kdaj in kako ti obtožnica ne pove. Glavno je, da si pri policiji "na glasu neuklonljivega opozieionalca fašizma." Xato se sestane konfina-ci.i-*ka komisija, ki ji predseduje pref"kt in -e-toji iz policijskih in miličnih častnikov. A* tekn nekaj minut si izločen za pet let iz človeškega življenja. Drugo jutro ti izroči ječar konfinaeijski d.kret ter pripomni, da laliko j>otom odvetnika rekuriraš na komi>ijo v Rimu. Rekurs stane okoli .">(»00 lir. Ne plačaš samo odvet nikove-i ga dela. ampak tudi njegovo ko-je upal napraviti čedal i Dopis. S pota. Dne 3. novembra je bil na Ely, ilinu., pogreb rojaka Geo. Peškur-ja, doma iz Poljan pri Črnomlju. Na cesti ga je zadel mrtvoud. Star je bil t>6 let. V Ameriki oziroma na Elj' je bival toliko časa, da mu je plačevala železniška družba ikj-kojnino. V domovini zapušča soprogo, na Evele+h, Minn, pa sestro. Kot ro- j , - .. . . . -raizo, Ua se je uital napraviti re- doljub je zapustil sto dolarjev za', . 4-,, t - i • t-» t-t kurs proti f as is lovskemu ukrepu : cdovenski Narodni Dom na Elv. ' vsaj odvetnik tako zatrjuje. na zopet števi-uioži. Večkrat >" tudi pi-iift;. da slerli-jo že lie prostovoljno moškim v kout'inacijn in delijo z njimi trdo usodo. Konfiuiraiu'i ->i> navadno prosti O'l 7. zjutraj S v.ve'er. 15 <»I j nevarni koufiuiraiici pa >e morajo zglasiti večkrat ua dan pri kara-biuerjih. Izobraženci >i i;rat i in ča> z ličen jemi pasehjio jezike radi študirajo: učijo druir drugega. Sicer pa s,, mej seb'jj vedno ločijo po strankah in :-<• v pregnanstvu se ne morejo sprijazniti. Matija Pogorele. ŠTORKLJA. Pri rodbini Mr. Kolanda Kus;n, ravnatelja Sakser Stale Bank. -c je oglasila gasj>a Štonklja ter pustila za spomin krepkega fanta. Sinček in mati sta zdrava. Čestitamo! POTREBUJE SE 20 drvarjev za delati črna drva; $2 od klaftre. Clawson Chemical. John Troha Co., Bear Creeck, Kane Star Route, Pa., Box 22. NEKOLIKO PREGLEDA Ob desetletnici premirja je sestavil poseben odbor Lige narodov seznam, iz katerega je razvidno, da hi bilo danes na svetu 37 milijonov več ljudi, če bi se svetovna vojna ne vršila. Na zavezniški strani je padlo pet in pol milijona vojakov: Nemčija in njene zaveznice so izgubile tri in pol milijona mož. Za fronto je število smrtnih slučajev naraslo na šest milijonov. Ljudje so umrli vsled slabe prehrane, postali so žrtve revolucij, vstaj itd. Svetovna vojna je zahtevala vsega skupaj 37 milijonov človeških žrtev. Njeni atrošta so znaš^ 363 tisoč milijonov dolarjev. Največ ata potrosili Nemčija in Francija. Obe državi boaU ntf*rali še ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo Iz poslovanja v velike* obrata, pridejo našim strankam v korist. N»H stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled lesar so eene pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, kl mora poslati Vašo nakaznico v izvršenje v New York. Hitrost natega poslovanja je nedosegljiva, ra« našega velikega prometa lahfee vzdržujemo tako obuirne zvezo, da m posveta m£2m nalogom najvešjo Našo denarne nakaznice odpotajeam s kom. ki odpluje iz New Torka — tacaj bres saam ki nadaljnja posredovanja. Naše cono so objavljene tero Ti BO tauuno naj vet. potov a kar i ilr in »je. da se lahko okoristi a pa najajho to takp dalei prot od Pošljite toraj Tašo izvršitev. Preskočimo raiš,. poglavji* o ravnanju s konliniranci v j či. Na pot v konfinaeijo lahko vzaim* pregnanee .s seboj polu nahrbtnik prtljage, več ne more. ker ga peljejo vklenjenega v močne verige. Pravijo, da je pot v konfinaeijo nekaj neznosnega. Xeki konfini-ranee se je vozil iz Verone takol'-: 5 dni v ječi v Verorii. o dni v Milanu. 2 dni v Modeni. o dni v Rimu. 2 dni v Palermu. 12 dni v Trapani. nato z ladjo na otok Pantelleria. ki leži med Sicilijo in Afriko. V ječi je bi! z navadnimi razbojniki. Med. pot jo .so jra ini"li vedno tesno vklenjenega. ima konfiniranee denar, se lahko izogne temu križevemu potu s tem. da plača sam vožnjo na otok. Plačati pa mora tudi pot in dnevnica karabinerjem. ki 00 lir za osebo. Konfiniranei živijo na otokih in sicer so Lipari največje taborišče. Za njimi pridejo Ponza. T'stiea. Pantelleria. Fa vi gnana (pri Trapani) in Lampe dosa. Xa j udobnejše si lahko uredijo življenje konfiniranei na Liparih. na katerih leži mestece Lipari z 10.000 prcbilvaei. Konfiniranei si lahko najmejo zasebno sobo v hotelu. Od države prejmejo 10 lir dnevno in s tem se morajo sami vzdrževati, j Veliko slabše je na drugih otokih, j Taborišča sesiojijo f|o\Ječini iz j impitoviziranih povsem primitivcih barak, ki ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Povsod primanjkuje vode. Včasih je tudi po 10 konfinirancev natrpanih v eni "sobi." Kakor rečeno morajo sami skrbeti m hrano. , Fri- KUvvr )(t z'.t f 'nthno' ? Francoska javnost očita morna-ri<"ii'*mu minL-trstvu. da (imlinor-niku 4*t'mHne'' na njejrovi prvi poizkii^ni vožnji ni dalo nobenega spremstva podmornikov. kakor j'- ti> drugače oliičajno. Ist' -;ako r»čitajf> grškemu kapitanu, k: je zavo/.il v pedinornik. neopravičljivo ravnanje. Xe Je. da na me^tu nesrer • ni pora kal jutra, marver •> nesreei tudi ui t<» noč brezžično tvizglasil, da ji- na "nekaj" zadel, a na |K>dim>ruik niti na-mignil ni. dasi sedaj priznava, da je ri.sto dobro vid--l. da je bil pod-mor>ki čoln. 'lasi ni mogel razločiti nieirove narodnosti. OBISK V našem uredništva -se je /glasil znan; rojak Mr. Jakob Stonieh. ki se je vrnil iz starega kraja, kamor je bil odjvotoval dne Ki. junija. Prepotoval je večji lel -Jugoslavije i n Avstrije ter obiskal več nemških velemest. T/, nje-iroveira pripovedovanja smo razvideli. ,e vrne na svoj dom v Californiji.. -estavil daljši spi.^ o svojem j>*»tovauju ter jra poslal našemu listu v priobčite v. Zoper revmatične bolečine Še nikdar v zgodovini 7*lrii/>-jiiii držav se ni registriralo toliko volilcev kot pred sedanjimi volitvami. Politiki .so ->e začudeno vpraš-vali, kaj da to |K>uieni. Sedaj imajo oduje človek. ki je ie mesece in mesece brez dela. za nadaljevanje pro^peri-tete. Xa svetu je vse|>ohio stvari. Bibiča .sta sla ribe lovjt. Tri ure sta sedela in molčala. In ničesar ujela, seveda. Xa j>oti proti domu pravi prvi: — Tak triurni počitek je nekaj krasnega. — Da. — je odvrni! drugi. — Niti ribe naju niso motile. * Daleč v vse mir ju je zvezda, katero imenujejo učenjaki Mars. Približno tako je velika kot naša zemlja in je približno v istih odno-šajih s solncean kot naša zemlja. Če človek pogleki tečejo navzdol/, in p-/.. Sam ne vem, iz kakšnega razloga so začeli učenjaki domnevati, da žive na Marsu ljudje. Xe vsi učenjaki, seveda. Kot skoro v vsakem vprašanju, so tudi v tem razdeljeni v dva tabora. Xekateri pravijo, da so na Mai--su ljudje, drugi pa pravijo, da jih ai- Števiino člankov in knji^r je /•.* izšlo o tem prepiru. Ko se je bil pred par leti približal Mars zemlji na precejšnjo bližino. ->o vsi domnevali, da bo zago-netka rew*na. V>e zvezdarne so namerile vanj svoje doljnoglede. trnla brez u>[»e-ha. Zagone tka ni bila pojasnjena. Toda nekateri učenjaki vztrajajo pri svoji trditvi, da so na Marsu ljudje. Pa ne samo to. Še dalje gredo v svojih trditvah. Vedo naprimer povedati, s čim ■se bavijo. kakšne sit roje imajo it 1. Angleški učenjak dr. Mansfičld je Še dalje segel. Xa podlagi računov in klimatič-n"rh razmer (a!i kaiko se že pn»vi vsemu temu zlomkuK je dogi-al. kakšni ljudje so na Marstt. Pred kratikim je napravil kip lepotice z Marsa ter ga pokaz-*d strmečemu svetu rekoč: — Poglejte in čudite >e: taki ljudje so na oni oddaljeni zvead*. Slika je objavljena danes na tretji strani našega lista. Xič. ne rečem — lušten kost run-ček, samo za moj o^:us ima ušesa nekoliko prevelika. Toda tolspži me prepričanje, da ima profesor Mansfield za par in-čev «e večja ttSesa ikot jih ima *» lepotica z Marsa. , C ./ _'_ Metod Golmajer: GLAS NARODA. 12. SOV. 1928 Upor v Codroipi. (Spomini ob desetletnici.) v roke. "Tu iww! na belem: 328.328.328. Vsak c je izključen. Prosila me je. francosko Gospodar j«' pridušeno kriknil in poveril roko .s časopisom. "Kaj ti pa je.'" ga je vprašala tfospa. "Meni nič. A zgodilo >** je nekaj nezaslišanega: Mina je zadela." "Zadela* Kaj pa?" "Oh kaj! Pred nekaj tedni, saj vei, me je Mina vprašala za svet, kako najbolj^ ualojila svoje prihranke. Dejal sem ji. naj kupi .vrečko. Ko — h> ?lajle berem da je t» srečka s Številko 328.328-328 zadela glavni dobitek. Mina j«* dobila I'M) tisoč frankov." "O, Hog pomagaj!" je za ječa-la gaspa,"' "100 tisoč frankov, ona. Mina, ki Min? jo potegnili tako r«'koč us blata." "Iz blata ne," je dejal gospod, "r»'kli miio ji le, naj gre o»\ kar se zgodi, pravično, tedaj bi se prokleto malo /godilo," je pripomnil gospo.1. "Treba jo Mino obvestiti." "Jaz pa valnieo p.o spodična bo zdaj o-l samih obrati živela in..." Gospodiena, ali bolje, Mina, pa je povsem mirno sprejela novice 0 bogaslvu, tako mirno, da je bilo dvoje mogoče: ali da nima nobene domišljije, ali pa. da se je že povsem ^jdrekla dobrotam tega sveta. S dvojimi črnimi prsti je segla po srečki in brez vsakeara razburjenja je vprašala svoja de- 1 oda j a ve«, ali sme iti popoldne ven. "Pa sevetla," jt dejal gospod "Zdaj boMte šli pač stran od nas. kajne?'H I Mina ni nobene zinila. Okre-nila se je na svojih ozkih petah in .svečanostuo odšla iz sobe. Go spoil in gospa sta se osuplo spo- gledala. ure povrnila, ju je našla še vedno na istem meotu. Mina pa je pila povsem drugačna v obraz, oči-so .s.- ji L-skrile in lica j»o ji bila :*deea. Xi se dalo dognati, ali je iiila v "rožeah," ali je tako pritekla ali pa je bila tako razburjena. "Xo( Mina?" je vprašal gospod. "Moj l>og." je dejala Mina.- Potem je oba pozorno pogledala in rekla: "Sklenila .sem. da ostanem, če Vam je prav. Kam bi pa šla? Xo-henega nimam več. In če boste dobri z menoj. Vam zapustim po smrti vse svoje premoženje. Ste zadovoljni ?" "Oh, Mina!" je vzkliknila gospa. "Sedite!" je dejal gospod in jo potisnil v nadanjae. Odsihmal je bilo v hiši vse narobe. Doklej je služila Mina, zdaj sta pa gospod in gospa služila pri Mini. Xajprej se je Mina pritožila, da so težka dela preveč, naporna zanjo in ji povzročajo bolečine v križu. Zato je zdaj gospod žil parkete in donašal premog iz kleti. Potom ni hotela več pomivat i in likati; gospa je morala kupiti poseben pralni stroj in j" od- .Po nenadejanem porazu avstrij škili čet junija na Piavi ^ je Gorski streLski polk št. 2 vrnil Codroipo in okolico. Začelo se je staro življenje: vežbanje, strad-nje, pohajkovanje. Zopet so nas "Nočem prej umreti, preden va-|obiskovali razni generali in obču-ma ne povem...." jdovali slovenske fante in množico "Le govorite, Mina...." , odlikovanj na njihovih pndh. To-"....da je bilo tisto v časopisju da ti obiski nas niso navdušili, do-pred desetimi leti tiskovna pomo- segli so baš nasprotno: postali ta. Ni zadela številka 328.328.- smo nejevoljni radi večnih parad 328, ampak številka 327.327.327. in nastopov, in malodušni. Go-V banki so mi bili to takoj pove- spodje so to čutili, pa so nam pridni- ' redili kar cel teden trajajočo ve-"O, Bog pomagaj!" je zajeeal selico. Malo smo se že ogreli, to-gospod, a gospa je omedlela. "To- da premalo, zato je sledila še ena rej ste naju osleparili! In niste veselica v spomin na boje na Sv. zadeli glavnega dobitka!" j Gabrijelu v septembru 1917. Lep "Mislite?" je rekla Mina. "Nič travnik v Codroipu so zastavili z ne vem." Nasmehnila se je, pre- vrtiljaki in drugimi rečmi, da bi križala spočite roke na prsih i n nas malo "preguneali" iz n&še umrla. (otopelosti. Tudi plesali so. kdor ----- je znal in se mu je pri praznem želodcu ljubilo. Aražirali so tudi razne atrakcije, katerih smo se ,pa udeleževali samo v toliko, kolikor so "nam nesle." Iz zaledja so nabiranje Pa privlekli novost k nam : karte. NOVA VRAŽA Francoski Urad za narodnega blaga je ugotovil, da >e Vsak Je nakupil lahko raznih kart, širi po deželi nova, pred svetovno tako l>r- 7M vrt'ljak. gugalnico. vojno nepoznana vraža. Nihee V'1K>. P>VD- konjske klobase, mar-noče tretji prižgati drugo cigare- mplado itd. Kolikor je bilo denar-to ob isti vžigalici. V tem sluča- -ia na razpolago, smo sra pognali, ju za lene baje tretjega kadilca občutju praznih žepov in pri vedno nenadna smrt. Poizvedova- pogledu na častnike in njih izvo-nja so ugotovila, da so prinesli to Ijenke, ki so se na ograjenem pro-vražo vojaki s fronte, a ti so jo storn mastili brez kart in konjskih pobrali od oddelkov iz Južne Afri- klobas, smo zabavljali na debelo, ke. Izkazalo se je. da so kadilci spet je bil dosežen nasproten burski vojni leta 1002. hudo uspeh, .trpeli. Buri so bili preslabi, da lo je reglanje kot na fronti, samo s še večjo zagrizenostjo na obeh straneh. Med tem so .se pa nekateri podali na drug posel: izpraznili so vsa vojaška skladišča in blago tako dobro poskrili, da ga niti pri najnatančnejši priskavi -niso našli. Silna premoč, trije polki na polovico polka, je vedno bolj stiskala mesto. Slovenci so bili izmučeni, primanjkovalo je munfi&je.' pa so se polagoma umikali in zasedli trg. postavili na križišče eest strojnice in sekali Nemce. ki so končno v naskoku zavzeli zadnje pozicije šele proti jutru. Takoj so se spravili na razorožitev polka. Toda vse. kar je le moglo doseči skrivališče, je tako mirno in nedolžno spalo, kot da se ni prav nič zgodilo.... Pobrali so puške, bajonete, nože; granat in municije pa itak ni bilo več. Nad, vsako našo četo sc postavili dve,Vlta» kjer Je Boroevičev štab, eksekueijski. Polovili in odp^!ja-j^° nazaj vjse jutro. To. li so okoli dve sto mož v Videm za ^ 11 ^ šlo naprej.... Ku- na vojno sodišče. Toda čas jih je;ri,i Mno cesti, se greli in prehitel in pozneje smo se z nji- Osebna posojila. J«* včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan isdatek. Ce zahteva slučaj vei denarja kot ga je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) 3t% tn *e več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je. da s« delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal rlovek večni dolžnik. . Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $20.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. • Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Z® jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih os?b ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna poliču iuL Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLA.NDT STREET NEW YORK. N. Y. slej sama prala. Mini tudi ni bi napadali angleške osvojevalee. prijalo obomorsko ozračje in zato Zato pa so jim nagajali ponoči in so odšli vsi v hril>e na počitnice, po njih streljali iz zasede. Po "Saj bi sama lahko plačala zdrav- j vročem dnevu so posedali angle-uioram brž v posredo-jnika", je dejala Mina, "pa se no- Tommvji (kakor pravijo vo-dru-jro .služkinjo. Go- čem iotakniti denarja; boste pojjakom) v nočnem hladu in kadili moji smrti vsaj ver podedovali." svoje pipiee. Vžigalic jim jf» ve-Zaradi zlomljene noge je imela, dn° primanjkovalo radi slabih dober izgovor, da ni hodila Zaustavile kašlje! KaiitlJ naj s« na razvije v nevarno bolezen. Zaustavite O« s Severa'« Couqh Balsamom. Zaustavit* ičeaetan]e in pomirite q»io. Stalno -Hravilo zoper kašell ie 49 let. Vsrno. uspeino Pri važern lekarnarju 2Sc in £>Cc -iSEV^A'__ COUGHBALSAM ba ji je bila tako všee, da de>etih dopoldne ostala v postelj Pusto vreme, mnogo štrapaeov, kuhana voda trikrat na dan — to se je vleklo do dne 24. oktobra. Ta dan so namreč začeli združeni nasprotniki na Piavi z ofenzivo in isto popoldne je naš polk prejel poleg ukaza pripravljenost i za odhod tudi v.se potrebno, kar se pae rabi. Pa so nam našteli patronov, ročnih gflanat, svetlobnih raket da so se trgali siari nahrbt- , „ , . . . ... , ------- Torej tako: namesto hrane ie fio i eek, ga je Takoj opazd iz zasede j . . „ je ao Z . ■ • i — svinec in žveplo! Kako je pri- »stelii sovrazm strelec. Ko je prejemal^ i prometnih zvez. Zato se je poslu- dober izgovor, da m hodila vpl-ik"""" ..........' [ročn na trg in nato v šesto nadstropje. ževalf> kadilcev ene vžigabee.L^ (ki kazali ji sobo za tujce. So-1 A ko je vzplamtel drobm plamen- 1 vžigalico drugi kadilec, je že na- fšlo prav za prav. nihče ne ve. in se Že s kurami spravila vanjo, [' ...........''' , iKar butnilo je iz nas. Našel se je a gospa je pripravljala mrzlo ve-^rd Bur pusko. Tretjega kadiUj^^. ^ ^ ^ ^ vraga" že ne nato je pa a iwpa je pripravljala mrzl-, ve- "' ;n(.ki vojak. se pri(i čerjo in se mufiU .s pomivanjem>» J- V "^" kranjsko da "tega To udobno življenje je trajalo de-|Pr<*na krogla k, je priletela ka- _ ^ set let. Zdaj je imela Mina bele roke. gospa pa rdeče. Mina se .je zredila, gospod in gospa sta pa shujšala. C'e sta se pritoževala, pa sta koj umolknila, ko jima je Mina namignila o svoji poslednji volji. Slednjič je Mina. resno zbolela I in videti je bilo. da bo umrla. Rrez strahu je vprašala zdravnika. koliko časa ji je šo živeti. "Komaj dve uri!" je dejal zdravnik. "Kar sprijazniti se moratp s to mislijo." "Ah. ?>aj mi ni nič za to." je odvrnila Mina in poklicala gospodarja k postelji. V.sa onemogla od dela in prečutih noči sta pokleknila pred posteljo, iu Mina je za-šepetala : kor iz neba. V oddelkih bur.skih poveljnikov Botahe in Croniera je' „ _ ' . t- t << m bližnjim voglom je za grmelo, da se bilo polno siicnih "upihovalce\ I f ° J_ . , t* * i .1« hisa stresla. Začeti je treba, lučk. Angleži so slednjič opazi- . - , , , i«'to je vsa umetnost, — je rekel dr. da morajo biti previdnejši m. u J potegnil vžigalno vrvico in za so nehali rabiti po trije skupaj jKrek- In začelo se je.... Za prvo eno vž-galico. To navado so ob-,granato je padla druga; puške so varovali tudi v svetovni vojni i »»cele pokati, rakete v vseh mo- ________j gočili barvah so švigale po zraku. kričanje in vpitje je glušilo ušesa: ("Dosti imamo te proklete vojne! .Ne gremo na Piavo!" Hrup se je ,širil po vaseh, kjer je bil polk nastanjen. Kot je pa stara nava-, da, da se človek zncse nad tistim, kar ga Židi in peče, tako tudi tu-jkaj: oficirska menaža je šla v ifranže. vojaški dom 44. divizije. bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi širom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNI2ANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih* ki znaša le po 2°fc oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj Je $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $1.—. Cen« dinarska tn naka»il» v lirah najdete v poaebnem oglasu. ODPREMITE VASE BOZlCNO NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE Sak&er State Bank 82 Cortlevndt St., New York, N. Y. SLOVENSKI AMERIKANSK! KOLEDAR ZA LETO 1929 bo v kratkem potov. Letos bo zelo zanimiv, ker rsekuje pole« koledarja xelo zanimive članke in povesti ter je opremljeni s lepimi slikami. Cena 50c. BLAZNIKOVE PRATIKE bodo tudi v kratkem dospele. Cena 25c. Tudi nekaj iztisov Vodnikovih Knjig bomo prejeli ter jUt poslali onemu, ' ki nam pošlje $L50. STENSKI KOLEDAR je pa i« gotov in jih slali vsem naročnikom v prihodnjih dneh. Naročila ptKtijite lahko takoj in s tem nam omogočite, da Vam takoj vse odpoSlemo kar boste naroČili. Gletle vseh poSiljater bomo seveda tudi vselej v listu poročali, da vsakdo lahko ve. kdaj približno bo naročene knjige prejel. V zalogi imamo «e nekaj izvodov VODNIKOVIH KNJIG LETA 1928 in jih zdaj pošljemo skupno s gornjim naročilom za samo $1.00, seveda dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA , __•* i t _ ki je bil precej dobro založen z vinom, je bil demoliran, in vino je t 'podžigalo. Začelo se je splošno pijančevanje, in 10 je bilo smrt za upor. Sicer so poskušali nekateri v noči vso stvar organizirati, kar se jim je pa le deloma posrečilo. Navdušenja in vina pijani so ustavljali avtomobile in se norčevali iz častnikov in njihovih spremljevalk. Toda stvar je postajala re^ia. Da uduše upor, so poklicali osta-jle tri polke divizije, pa še neko j madjarslšo topništvo. Seveda so jXemci, ki nas že itak niso mogli z veseljem in užitkom nastopili proti puntarskhn Slovencem. Začelo se je obkoljevanje. Prišli so v Iudico. kjer je bila tehnična četa. ki pa zaradi oddaljenosti in pretrganih telefonskih vodov sploh »i vedela. kaj> se godi v Codroipu. Ko so pa zagledali okoli sebe Xe»mce v polni bojni opremi z na strel nastavljenimi puškami, so se zavedli. Toda prepozno. Bili so razoroženi. ^ ■ a Medtem so se pa trezni v Codroipu arg^aiziroU, napedili bejno linijo okoli mesta in otvorili boj jili • st<^p lopne ocrkve in cače* mi .sestali v Gorici. 25. oktober. Na vse zgodaj bi morali odriniti proti Piavi. toda bili smo brez orožja, poleg t^ga smo pa zadržali od odhoda na b>>-jišče še vse ostale polke in divizije ker so bili "zaposleni" z nami. Ta dan se je začelo boljše življenje. Kuhalo se je in peklo, da je bilo veselje. Cmoki iz bele moke. dozdaj neznana j<» ha fronti; sladka kava itd. Vse velike zaloge so bile pod deskami, na katerih je moštvo .spalo. Pa je zaigrala godba GSch. 1 na trgu. Mi komodno s finimi cigaretami, na trgu pa pol larncga bataljona v službi. Ta dan so prišli tudi civilisti iz skrivališč in se potuhnjeno smejali. Medtem so že pobrali mrtve in jih znosili a* mrtvašnico. Bilo jih je 22, povečini Xemci in Ogri; naših je bilo malo. Naslednje dni smo izborno živeli : nikakega dela. pa dobro je-lo. Marsikak častnik ki prej ni znal črhnrti slovenske besede, je s^daj lomil in se mučil s slovenščino in nam dajal nauke, naj se poboljšamo in naj ne delamo več neumnosti. Mi smo pa zavijali oči. češ: "Samo orožje nam dajte nazaj, po bomo vse popravili." i> raz-imeli ! rij>k i ira-n Xa Piavi so grmeli topovi, odporna moč se je manjšala, naprej pa le niso še prišli. Dne 28. oktobra so zbrali polk skupaj pred grmado pušk in strojnic, pristopil je vojni kurat, blagoslovil orožje, spregovoril general Wurm. "da tnoramo ta vin oprati s krvjo", in dobili smo puške in strojnice. Xato smo prepevali, da so se častnikom jasnila lica. Razumeli nas niso.... Zvečer smo pa že odhajali proti Tagliamentu. Vse mogoče steze in pota so nas bila polna. Vsaka četa zase po drugi poti, vmes pa nemške čete. Toda smola! Preko Tagliamenta samo en most in fcljub največji previdnosti se je na nasprotni strani reke pri Ca-sarsi zbral zopet — kompleten polk. Sedaj je bilo pa že bolje organnizirano. Na znak s svetlobno raketo bi morali obstati. Pa se je v noč zapodila rdeča luč, in še ena in še več, da so vsi videli znak. Obstali srno na cesti, vse prigo-"^varjanj? ni nie pomagalo, ko so pa zavohali nekateri na pasta j i Casarsi vlak z "jerušem'*. je bilo vsega konec. Pričela je rekvizi-cija in v mrzli noei na cesti je malo "njega" vsakomur prav prišlo. Ko niso mogli spraviti polka naprej, so se zaceli z^njim pogaia-ti. "Ordonanci so švigali ix St. čakali dne. Prori jutru pa iznenadenje: proti nam od Piave .so pripeljali aeroplanov. potem pa par motornih baterij — s ("ehi. Bili igrane volje in večina m> kape brez "Korlna." A\ cenzuri v čast moram tla ni smo i-meli niti pojma o tem, ka se je godilo v zaledju. Da so pobirali podpise za maj>ko dekh eijo, to smo že vedeli, drugo Popusti so bili vsled "nalezljivih bolezni" v zaledju ».stavljeni, časopisov ni bilo. pUma so p;i romala v koš. Ko smo zagledali nazaj vračajoče se (Vlie. smo .se obrnili še .mi. pa j- šlo naza j pt, poti. po kateri .smr> ravno pred letom dni zmagoslavno mendrali. Razlika .je bila le ta, da >mo pred letom po_ dili Italijane, sedaj pa smo šli prostovoljno, ne da bi bilo duha o Italijanih. Nihče izmed nas ni vedel, kakšen je položaj, pa smo šli kar na slepo srečo. Ker >mo -e pomikali bolj počasi, so nas dohitevale baterije in od teh smo zvedeli da se tudi na Piavi spun-tali in vse pusrili ter da s^ vračajo sedaj kar naravnost domov. Pa bodo rekli Italijani, da .s() P'a-vo "zavojevali"! — "Med potjo smo tudi zvedeli, da se naše "prijatelje" GSeh 1 zajeli ravno pri menaži in da Italijani > silno "nn-glieo" pritiskajo za armado. Vi je vrgla puško v koruzo. Pri begu so bili bolj gibčni, s-daj jim pa kar sama šla pot izpod nog. Naš polk se ni prav nič žuril. pa jih nismo videli še oddaleč. razen nekaj aeroplanov. pa še ti so bili francoski. In tako smo prišli 31. oktobra 1918 v Gradiško. Močan deček »OOO « UMMRWXO. H. t Helmut l^diierfeld v Berlinu. Da^i-ji- star komaj o»em let. za-more na svojih pr>iii držati konja in j. zdeca. Že nsl'i oddelki pri bankah. Xeka amsterdamska velebanka je po ameriškem zgledu uredila poseben oddelek za ženske intere-sehte, ki ga vodijo izključno ženske moči. Ženska z Marsa. ŽBNITOA POM0BBA. Slovenec srednje starosti t nekaj prihrankov bi se rad seznanil s poltenim naprednim slovenskim dekletom v s vrh o ženitve, vdova ni izvzeta; tajnost zajamčena. Pišite na: "81ov«nee" c!o Olii luodt, m (2x 10412) Nifree ne ve. kakšni ljudje prebivajo »a Marsu (če sploh prebivajo), toda profesor Mansfield tadi, da so tam take lepotice kot afm jok we sHdu Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je Damenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne lz-ku.šnje Vam mi za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washington«, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselniškega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odiK)tovanjem, knkor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI! IZ STABEGA KRAJA Od prvega Jallja je v veljavi nova amei^ška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« In neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mole s katerimi so bile pred 1. junijem lf>28. leta poročene. Izven kvote. Jugoslovanska kvota znaSa Se rs-dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSi ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in po* ljedelci. oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-driavljanov, ki so bili postavna pripuSČeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brn vsake prednosti t Isti, pa m m sprejema nikakih prošenj m rfkanake vizeje. STATE BANK rrtfli're na uči m mesto tega biti veleposestnik in vljnstelin .. . — To pa bi lalrko j»rišlo pozneje. Tim jt> skomignil z ramama. Seveda bi lahko prišlo. Mati pa mi je enostiivno prepovedala ti v Sandhurst Oe pa bo kdaj izbruhnila vojna, Scira. — položil je svojo roko na njeno koleno, — ti prisegam. em biJ bedak. nklic ali ,.a mesto tega ostal tukaj na deželi, kjer bi usahnila -vsa njegova ko-prnenja. \* ->voji duši je sklenila predložiti eelo zadevjo Elizabeti, ka-korhitro se ji bo nudila prva prilika. Za trennt' k j>a je sedaj obrnila predmet pogovdra na zvit lta-*".n na druge stvari ter stavila Timu predlog, naj jo spcremi v Fallow-»len -. kjer j<» imela neki opravek na pošti. On je željrio privolil v to. ! ot da se bo na ta način i znebil svojega nadležnega 'bremena misli. Z okna sprejemne sobe njegove žene je opazovaj major Dur-«l)a. ko sta se napotila proti vasi. oči vidno najbolj«* sporazumlj--ia in s smehljajem na ustih. — Ali misliš, da je kaj v tem? — je vprašal major, ko je videl, da slede i>ogledi Elizabete isti smeri. Nemogoče je reči, — je odvrnila mirno. — Ti si domišljaš, ila je zaljubljen, o tem ne dvomim. V .starosti dva in dvajsetih let pa si vsak deček domišlja, da je zaljubljen v polovico deklic, s kate-i i mi se sestane. — Jaz si nisem domišljal tega. — je rekel Geoffrey takoj. — Zaljubil sem se v tebe v zreli starosti devetnajstih let — in nisem nikdar več popustil. Elizabeta se jc ozrla nanj z očarljivim smehljajem. — Mogoče bo potem Tini sledil tvojim korakom. — je predlagala resno. — Well, ali bi bila ti zadovoljna? — je vztrajal njen mož tor pokimal z glavo v smer, v katero sta izginila Sara in Tim. — Jaz bi bila vedno zadovoljna z žensko, ki bo osrečila Tirna, — je odvrnila povsem priprosto. Dunvard je molčal za trenutek. Nato pa .se je vrnil k naskoku. — Ona je zelo čedna, mlada ženska, ali ne misliš? — Sara ? Ne. jaz bi je ne imenovala vodno. Njen Obraz je pre-• eč t enak, močan in poželjiv. Ona pa je nenavaden tip ter neizmerno mična. S«le več dni pozneje je mogla spraviti Sara pogovor na profe-- i jo Tirna in to se je zgodilo nekega popoldne, ko sta ona in Elizabeta sedeli skupaj te^ čakali povratka obeh moških za čaj. Dovolj prof »-sije bo >.a TLma, da pazi na lastnino.--se je glasil odgovor Elizabete. — On nastopi lahko kot agent za svojega oče-■i ter ga oprosti velikega dela potrebnega biznesa. katerega je tre-i»a rz vršit i. Govorila je z gotovo odločnost jo, vsled katere je bilo težko nadaljevati predmet, a Sara se je v pomnila trdih, mladih oči ter vztrajala pri »predmetu. -- Prava žalost je. da ne more stopiti v armado. — ker je tako željan, — je predlagala jKrnkusno. ('udua izprememba je prišla preko lica Elizabete. Sari se je zde-i > kot da je padla koprena izza njenih oči, ki so jo motrile tako bojevito. (Mgovor, katerega je dala, pa je bil lahek dovolj. O. eden iz družine v službi je dovolj. Jaz bi mogla videti ta-o malo mojega krasnega Tinia. če bi bil vojak, — le na kakem "dopustu". — - Bil bi zelo dober vojak. — je rekla Sara. — Po mojih mislih je ta najfinejša profesija na svetu za vsakega moža. - Ali mislite tako? — -e je oglasila Elizabeta hladno. — Dosti rizikov je sj»ojenih ž njo. Sara je imela občutek odpora. Ona ni pričakovala ,da bo Eliza-hetn »strašljiv tip ženske. Ženske tako sijajnih teles in prekipevajoče vitalnosti so le redkokdaj obsedene od praznih strahov. —- Jaz ne mislim, da bi imeli riziki kaj pomena pri Tinin. — je tekla gorko. — On je popu men .. . Nato pa se je ozrla s presenečenjem ia ELizabeto. Nenadna tr-dost se je razširila preko obraza starejše ženske in rožnata rdečica, Ki je ponavadi polnila njena lica, se je umaknila mlečni barvi. Da. — je odvrnila z zadušenim glasom. — Jaz ne domnevam, da je Tim strahopetec. Vendar j>a mislim. — da sem jaz strahopet-na. rliiz ne maram armade kot profesije. Tim je moj edini otrok. —| l<' dostavila kut v sam ©opravičil o. — Jaz ga ne pustim izpostavljati se rizikom — katerekoli vrste. ' Ku je govorila to. se je jiolastil čuden občutek Sare. Iiilo je. kot j da s«- je čudni strah j»red nečem preselil tudi nanjo. Sresla se je. Ta vtis pa je prešel tako hitro kot je prišel in pri-eela je govoriti izzivalno, kot da skuša potolažiti samo sebe. — Ni dosti rizika v teh mirnih časih. V sedanjem časi* ne umro vojaki v bitki. Umaknejo s penzijo. — Ne umro v bitki! Ali ste mislili, da sem se bala tega? Nenadno, ostro zaničevanje je tičalo v glasa Elizabete. Sara je zrla nanjo s presenečenjem. — Al se niste bali? — je vprašala obotavlja je. —• Vse je kazalo, da bo izustila Elizabeta, strasten odgovor. Naenkrat pa se je ustavila in Sara se je zopet zavedla onega čudnega, tajnega izraza v njenih očeh, kot da je na straži. • j — Dosti je hujših stvari — kot pa smrt. — je rekla izogibno ter ramenoma obrnila pogovor v drugo smer. Tekam dni, ki so sledili, se je pričela Sara zavedati kpmaj opaz-^ r« razlike v njenih odnošajšh z Efcrzabeto. Slednja je bila še vedno tn-ko očarljiva kot jroprej. a »gledalo je, kot la je postavila mejo svo-j ji intimnosti ž njo. — določno mejo, katere ni nikdar nameravala pre-; koračiti. Več kot enkrat je Sara razmišljala v zadnjem času o svojem predidočeim od potovanju z Barrowa ter pričela govoriti o tem. a ma-j jor Purward je vedno izjavil, da noče razpravljati o tem zopernem pr«-. 1 metli. Sf-tlaj pa, ko se je pričela zavedati, da vznenrirja mir Elizabete na ta ali oni način, je sklenila napraviti -definitivne korake glede svoje neposredne bodočosti. BAZNE POVESTI IV KOMAMI: mt ! fit. 7. Predtriani, Prešera in oild v gramofona .............J5 Pri godbe tebeU« Maje, trda rn ..IJt Ptice selivke,' trdo ve«...........25 1'ikov^ Aju < Puškin, ..........J« Pred nevihto ....................JI Pravljice (Mličinskl) ..........L- fravljice In pripovedke (Koiatnlk) X« cvezek 2. sves»fr ..................A9 Popotniki ...................... Poznava Bo«a..................J« Pirhi ......................................Jt PovodeoJ........................ J* Praški jndek ....................Ji Prisega Ifuronskega glavarja .... Jt Prvi« med Indijanci ............J* Preganjanje Indijanskih misjonar- Jev ........................... JI RinaJdo Rinaidini .............. Jt Robinzon........................ .6* Robinson (Crusee) ..............1._ Roman treh src ................1.50 Kablji, irau ves .................75 Rdeča megla .................. .76 Revolucija na Portugalcem.....Ji Romantične dnše (Cankar» ......Jt Razkrinkani Habsburiani ....... J6 Roman treh src ................ 1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur- tana .........................1JI Rdeča hj bela vrtnica, povest .... Jt Slovenski šaljivee ...............48 Slovenski Robinzon, trd. vez. .... .75 Suneški Invalid ................J5 Skozi Širno Indijo ..............Jt Sanjska knjiga, tnala.............6« Sanjska knjiga, nova velika ...... JN Sanjska imjiga Arabska .........L5t Spake, humoreske, trda ves.......Jt strahoto vojno ..................Jt štiri smrti , 4. zv. ...35 Skrivnost najdenke ...............50 Smrt pred hišo ..................05 Stanley v Afriki .......-____*.. .50 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potoralca...... ..1.50 Stritarjeva Anthologija, trda vet .. JO Stritarjeva Antbologija, broS. .. Jt Sisto Šesto, povest is Abrueev .... Jt Sin medvedjega lovca, Potopisni ro- Stric Tomova koča ..........................Jt Student naj bo, V. zv......................,35 Sveta Genorefa ..............................J3 Sveta Notburga..................J5 Sredozimci, trd. ves.............Jt brofi.........................40 Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Za slovensko mladino priredila j Grajski pisar; V Za!l; Izgubljeni ntva. lil ntr_ h rs* ..........jsj bog. Pomlad ............ 2Jt Štev. 8. Akt. štev. 113..........75 je Su ». K Univ. proL dr. »rane Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. .......... fit. lu. (Ivan Albrentj. Andrej Terooue, relljefns ks-'Vsturs Is minulosti, 55 str., brofi......... fit 11. t Pavel Goltaj Peterčksvo poslednje sanje, bozlena povest v 4. slikah. 84 sfr_ broA. ...... St. 12. (Frsn Mllčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 delanjih. 91 str.. brcA. ........ fit. 13. (V M. Gsršin) Nadeida Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žnn. 112 str^ brofi...........Jfi fit 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrla, 23« str^ brofi. .........................J| fit 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperln. p revel ...................... .40 fit. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str„ brofi. ...........45 fit 17. (Prosper Marimee) Verno dufie v vieah, povest prevel Mirko Pretnar, 80 str.............J« fit. 18. (Jarosl. Vrehllekv» Oporoka luksvikega grajSčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., brofi. .. J5 fit 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenU Anton t-unren. 124 Str., brofi.........Jti fit. 20. (JuL Zever) GompačI In Komnrasakl, japonski roman, is če&ne prevel dr. Fran Bradač. 154 Btr.. brofi..............45 St. 21. (Fridolln Zolns) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. brofi. ..........................J Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................60 fit 23. t Sopbokles ► Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str^ broširano...................... St 24. (E. Lu Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del. 365 str.. o«»»«»«»»o«ooooo»ooooooao *8S fit. 25. Poslednji dnevi Pompeja..... II- del ......................JI fit 2«. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st. brofi...........................J| fit. 27. (Frsn Erjavec; Brezpo-slenost In problemi skrbstva sa brezposelne} 80 str.. hroS. .....Jft Slovenski pisatelji IV. z v. Podlim-barski: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2-"»6 13. novembra: Presidents Wilson. Trst Tisoč in ena noč, mala ....... XisoC in ena nof, velika izdaja, 2 knjigi ................... Tik za fronto ....... ........ iatlč, Bevk. trd. vea........... Tri indijanske povsU ......... Tunel, soc. roman ............. S Trenutki oddiha Turki pred Dunajem ..... Ugrabljeni miljoni, roman L'ra z angeli ............. JO 3.00 . .70 . .75 . Js 1J0 Jt Jt 1J0 .1.2» 14. novembra: Aqultanla, Cherbourg L« via than. Cherbourg 16. novembra: Berlin. Havrs 17. novembra: lie de France, Havre Majestic Cherbourg Arabic. Cherbourg Mlnnetonka, Cherbourg Corrte Grande. Napol I Genova Albert Ballin. Cherbourg, llamburj Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam George Washington. Cherbourg Bremen. 21. novembra: Rerenifarla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 22. novembra: Megan tic. Havre Dresden. Cherbourg. Bremen V robstvn (Matlcič) ............US Velika pratika Vodnikovo drnibo za leto ltf27 ................. .411 V gorskem zakotja ..............J& f V oklopnjakp okrog sveta, 1 det.. J% lid •••••o*aooooooas*»oa«o ^^ Veliki inkvizitor ................L— Vera « Waldova), brofi. ..........J5 Višnjega repa t i ca, roman, 2 knjigi 1J0 Vojni, mir aii poganstvo I, zv. J5 V pustiv Je šla. III. zv......... .35 Vrtnar, (Rablndratb Tagorei, trdo vezano ..................75 brofiirsno ................... M Vojska na Balkanu, s slikami____Ji Volk spokornik in druge povesti. L— Trdo vezano................ 1.25 24. novembra: Olympic. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Augustus. NapoM, Genova N«-w Amsterdam. Boulogne sur Mer Rotterdam 23 novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen President Harding. Cherbourg. Anlvorpta Bremen (NAŠ BO- c . . , ..................... „ t St 2». Tarzan sin opice........J* Splsje, male povsetl ............/2 ' St 31. Roka roko .............J8 Svitanje (Gorekar; ............1.00 Ar Stezosledec ..........................................Jt Sopek Samotarke ............................J5 Spomini Jugoslovanskega dobro- volca. 1014—1018 ........................1*3 Slike, Moi s raztrgano dušo .... 1.— Sveta noč .......................31 Svetlobe in sence ............................t Jt fit 32. Živeti fit. 36. (Gaj Salustlj K ris p) Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, brofi. .......... SFIAKESPEARETVA *)RLA Machbet, trdo vez. ....... brofiirano............. Otbelo en Cleveland. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Nai»l«>n. tienoa Vulendam. Boulogne Sur Mer. Rut-tt-rdara I'residfnt Roosevelt. Cherbourg. Itr»-m»*n II. decembra: Saturnla. Trst I »HutschlanU. Ch»>rb -urg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Hrcmcn 12. decembra: Roma. X:tpoIi, Gcnoa Ciei«rg»- Washington. Ctierbulfrg. Bremen 14. decembra: Iierenguria, Clit-rbourg 15. decembra: Minnetonka, Cherbourg Hamburg, Ch.-rb««urg. Hamburg 18. decembra: Paris. Havre 20. decembra: Stuttgart. Cherbourg. lirem«-n 22. decembra: Olympic. Cht-riKjiirg %iinn»-k:ihda IVmlogne Sur M>-r St. Louis, CherlKiurg, Hamburg 27. decembra: Pre«iurg I'ennslan«!, Cherb(AIetter) .... Jt At a Penguin's Picnic. Pnermeazo. (Aletter) .....................Jt Naročilom /t prUoiiti denar, b* diei v gotovini, Money Order aii poštne znamke po J al 2 cent*. <5« poHjete gotovino, rekomandirajte pizmo. No naročajte knjig, katerih ni % Knjig* poNjam* pottnini prost* "GLAS NAHODA" ^dl la'SS Oorthadt St, n* f«l ——