AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 294 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 16, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. NOVI GROBOVI Frances Bolta ^soboto zjutraj je premini-v St. John's bolnišnici znana atlces Bolta, rojena Dolni-stara 53 let, stanujoča na Lena Ave. West Park. ,|taj zapušča tri sinove: *e> Stanley in Joseph, hčer 5llces in več drugih sorodni-Rojena je bila v Šmart-51 Pri Ljubljani, kjer zapu-'^ata Mihaela, sestri Ivano "arijo ter več drugih sorod-5v. Tukaj je bivala 27 let bila članica društva De-št. 257 SNPJ in društva * Jezusovega, št. 172 KSKJ. se bo vršil iz hiše žalo-v redo zjutraj ob 8:15 v ev Marijinega Oznanenja ™tem na pokopališče Kalva-i Pod oskrbo pogrebnega za-? Josip Žele in Sinovi. Naj Va v miru, preostalim naše "je. ; Frank Hočevar j ^ smo že poročali je umrl j 8v'0jem domu, 5432 Lake j dobro poznani rojak i ^ Hočevar, star 65 let. 3 ^ je bil iz Pijave gorice pri ^dkoder je prišel v Cleve-Pred 39 leti. Zadnjih 37 i bil zaposlen pri American 3 SJ & Wire Co. Tukaj zapu-' s°Progo Mary, rojeno Hab-'hčeri Mary in Frances La-' »tiri sinove: Frank, JOS' John in Edward ter več N1 sorodnikov. Bil je član Srca Jezusovega. Police bo vršil jutri dopoldne jl^etih v cerkev sv. Vida in 1 ^kopališče Kal vari j o iz * Zakrajškovega pogreb-1 zavoda, 6016 St. Clair . 1Naj počiva v miru v ame-, 2emlji, preostalim naše "ie. Mary Eppich fretek zvečer ob (9:10 je a v Mount Sinai bolnišnici l eppich, stara 62 let, sta-na 1615 E. 34. St. Roje-Jkila v vasi Masser v Jugo-'Ji- Njeno dekliško ime je ^chdber. Tukaj zapušča Antona in sestro Jo-Pogreb se bo vršil v , dopoldne ob devetih v ^ sv. Petra iz pogrebnega a A. Grdina in Sinovi. Frank Gron ,testni bolnišnici je umrl S Frank in Ethel Gron, 149th St. dva dni star Prank ml. Pogreb se bo !12 hiše žalosti jutri popelji eni v cerkev sv. Jeroni-j" Potem na pokopališče sv. J Pod oskrbo pogrebnega * Josip Žele in Sinovi. Dr. Anton Korošec, vodja Slovencev je umrl Slovenija je izgubila enega jhJojih najboljših nJodidelje-V Belgrad, 14. dec. — Danes je prenehalo biti srce enega najboljših Jugoslovanov, ustvarite-lja Jugoslavije, enega največjih voditeljev, kar smo jih Slovenci še imeli. Umrl je namreč dr. Anton Korošec. V petek večer je šel z več diplomati v opero, kjer se je zgrudil, zadet od srčne hibe in v soboto je umrl, star 68 let. Po stanu duhovnik, je foil skoro vse svoje življenje v politiki, dolgo let predsednik Slovenske ljudske stranke in mnogo let poslanec v dunajskem državnem zboru. Tam je dr. Korošec s svojimi kolegi, dr. Krekom, dr. žitnikom, Gostinčarjem in drugimi javno zahteval pravic za Slovence, odnosno Jugoslovane. V kraljevini Jugoslaviji je bil dr. Korošec skoro vedno pri vladi, zdaj v tem činu, zdaj v onem. Od 27. julija 1928 do decembra istega leta je bil celo ministrski predsednik. V Stoja-dinovičevi vladi je bil minister notranjih zadev in lansko leto je bil izvoljen za predsednika senata. Dr. Korošec je bil poznan kot sijajen in prepričevalen govornik in odločen državnik. Ne samo, da je bil vodja Slovencev, ampak je bil upoštevan tudi pri vladi, kot spreten diplomat, ki je poznal svetovno politiko in razmere časa. Kot ministerski predsednik se pa ni mogel vzdržati na vladi, ker ni mogel ali ni hotel zadovoljiti nezadovoljnih Hrvatov in Srbov. Kako zelo je bil priljubljen med slovenskim narodom izpričuje to, da so v maju leta 1932, ko je obhajal 60 letnico rojstva, zažigali kresove po vsej Sloveniji, čeprav je bila to policija prepovedala. Leta 1918, ko se je bližal konec prve svetovne vojne, je bil dr. Korošec vodja Jugoslovanov v dunajskem parlamentu. Kljub vojnim časom, kljub strogi kazni za vse, ki bi si upali le črhniti besedo proti Avstriji, je obdržaval dr. Korošec javne shode, na katerih je zahteval od avstrijske vlade avtonomijo za Slovence, Hrvate in Srbe. "Mi zahtevamo," je grmel ognjeviti dr. Korošec na enem teh revolucionarnih shodov, "svojo popolnoma neodvisno državo, v kateri bodo sami sebi gospodarili južni Slovani. Prisegam vam, da ne bomo mirovali, dokler ne doseženo svojega cilja!" Cilj je bil dosežen še isto leto in dr. Korošec je bil eden izmed delegatov na konferenci v ženevi, Švica, kjer so se delegatje zedinili na skupni državi vseh treh jugoslovanskih narodov, Slovencev, Srbov in Hrvatov, Pozneje je bil izbran za člana Narodnega veča v Zagrebu, v decembru istega leta je bil izbran za predsednika začasne vlade v Zagrebu in ministrski predsednik prve jugoslovanske vlade. Leta 1920 je bil imenovan za ministra železnic, pozneje je bil ministrer šol. Leta 1925 je pa napadel vlado z izjavo, da se bodo Slovenci in Hrvatje postavili po robu diktaturi Srbov. Leta 1928 je postal minister notranjh zadev. V junju leta je bil izvršen zijiani atentat na hrvatskega voditelja Štefana Radiča v državni zbornici. V juliju je postal dr. Korošec ministrski predsednik, ter je poklical k vladi vse stranke. Toda po smrti Štefana Radiča so Hrvatje odklonili vsako sodelovanje pri vladi, kar je napravilo stališče dr. Korošca zelo težavno. Skušal je Hrvate pridobiti na svojo stran, pa ni se mu posrečilo. Hrvatje so bili proti njemu in tako je koncem leta podal ostavko kot premier. Ko je leta 1929 kralj Aleksander razpustil skupščino in postal diktator, je bil dr. Korošec imenovan za ministra železnic. Toda kmalu zatem ga je kralj odstavil in ga imenoval za ministra šume in rude. Toda s kraljem se ni dobro razumel in v septembru 1930 se je odpovedal ministrstvu. V aprilu leta 1932 je zahteval dr. Korošec, od kralja politično svobodo za vso Jugoslavijo, ki bi bila edina rešitev v težki situaciji. Notranji minister je radi tega zahteval, da se dr. Korošca zapre. Toda vlada si ni upala položiti roke nanj, ker se je bala Slovencev, ki so stali trdno za svojim voditeljem. V decembru 1932 je šel dr. Korošec še dalje ter je izdal manifest, v katerem je zahteval, da se združi vse Slovence, vključno one v Italiji, Avstriji, Madžarski in Jugoslaviji v eno neodvisno provinco. Zahteval je za Slovence avtonomijo v Jugoslaviji, finančno, politično in kulturno svobodo. Radi tega ga je vlada pregnala na nek dalmatinski otok, kjer je ostal do smrti kralja Aleksandra. V oktobru 1934 se je dr. Korošec vrnil domov. Najprej se je udeležil pogreba za kraljem in kmalu zatem je postal iznova prva politična moč v Jugoslaviji. Toda v vladni kabinet je sto- pil šele v juniju 1935, ko je bil imenovan notranjim ministrom. Tu je ostal do decembra 1938, ko se je odpovedal ministrski predsednik Stoja-dinovič. Pozneje so ga Slovenci izvolili v senat, kjer je bil izvoljen za predsednika in kmalu zatem je bil imenovan tudi ministrom vzgoje. V soboto pa se je njegova politična kariera končala za vedno. Jugoslavija je izgubila ravno v teh najbolj kritičnih časih velikega in bistroumnega državnika, ki ima gotovo velike zasluge, da se je znala Jugoslavija dozdaj tako spretno ogniti bojni vihri, če je bil radi tega imenovan "nekronani kralj Jugoslavije," je to zaslužil. Vzdržati deželo v mirni vodi v časih, ko butajo vanjo od vseh strani valovi splošnega preobrata v Evropi, je gigantsko delo in je treba za to moža, ki zna zastaviti veslo tako, da plava državni čolnič varno mimo vseh čeri. Jugoslavija je dolžna dr. Korošcu veliko, Slovenija mu je dolžna š© več. Ljubljana ne bi imela nikdar svoje univerze, če bi ne bilo dr. Korošca. Prerano si umrl, veliki naš dr. Korošec! In prav zdaj si šel od naroda, ko bi Te najbolj potreboval. Morda Te je strlo ogromno delo in velika odgovornost, pa skrb za domovino, za katero si delal vse življenje, trpel zanjo in zanjo umrl. Tvoj cilj je bil vedno: lepša bodočnost za Tvoj slovenski narod, za mlado Jugoslavijo. Umrl je veliki vodja Slovencev, a njegov duh bo živel med slovenskim narodom za večno. Počivaj mirno v svobodni domovini! Angleži nameravajo uničiti vso italijansko armado v Afriki V skrajnem obupu skuša razbita italijanska armada braniti svojo lastno zemljo v Libiji potem, ko so jo Angleži izgnali iz Egipta. ANGLEŽI SO ZAJELI ENO ČETRTINO VSE ITALIJANSKE ARMADE V EGIPTU Kaira, 14. dec. — Italijanska armada v Afriki, razbita in razkropljena, neprestano zasledovana od angleških bombnikov*, je bila izgnana z egiptovske zemlje. Zdaj se skuša ustaviti zmagoviti angleški armadi na svojih lastnih mejah v Libiji. V zgodnji jeseni se je bila vsula laška armada iz Libije v Egipt in je bila prodrla 75 milj na egiptovsko zemljo. Od tam si pa ni upala naprej, dasi je bil njen namen pohod proti Suezu. Zdaj je pa naenkrat udarila angleška armada po Italijanih in jih zapodila nazaj do Libije. Italijanska ofenziva se je spremenila v defenzivo za lastno Libijo. Angleži so zdaj namenjeni, da ne bodo samo zapodili Italijanov iz Egipta, ampak da bodo šli za njimi v Libijo, kjer nameravajo italijansko armado popolnoma uničiti. Poročila zatrjujejo, da so angleški vojaki že prestopili libijsko mejo in zavzeli tam trdnjavo Capuzzo. Angleži so zajeli ogromno število italijanskih vojakov. Vendar še ni znano natančno število, Neuradno poročilo jih ceni nad 26,000 poleg ogromne zaloge vojnega materiala, bojnih tankov, topov itd. To bi bila več kot ena četrtina laške armade, ki je bila prišla v Egipt in katero so cenili na 80,000 mož. Ostanki laške armade, ki so ušli ujetništvu, so tako disorganizirani, da ne štejejo kot bojna sila skoro nič. Angleški avijatičarji nepre-. stano bombardirajo italijanske postojanke v Libiji, kamor so poleteli celo 150 milj v notranjost. Angleški bombniki neprestano obstreljavajo umikajoče italijanske kolone s strojnicami. V zadnjih 24 urah so Angleži sklatili 15 italijanskih bojnih letal. To je vrhu škode, ki so jo povzročili angleški bombniki po italijanskih zrakoplovnih pristanih. Dve novi bojni ladji izgotovljeni Camden, N. J. — V tukajšnji ladjedelnici sta bila spuščeni v morje dve ladji za ameriško bojno mornarico. Ena je Vulcan, ki je veljala $13,997,000 in ki je nekaka popravljalnica na vodi za bojne ladje. Opremljena je z vsem potrebnim, da lahko izvrši manjša popravila ladjam, ne da bi jih bilo treba pripeljati v pristanišče. Druga je pa Hornet, ki bo vozila bojna letala. Na krov jih lahko vzame 83 hkrati. Tako ima ameriška mornarica enako število nosilcev letal kot Japonska in enega več kot Anglija. -o- Miklavž pri št. 10 SŽZ Nocoj bo Ipirired'ila podružnica, št. 10 Slovenske ženske zveze božičnico za članice mladinskega oddelka v Slovenskem domu na Holmes Ave. Miklavž jih bo obiskal s polno vrečo dobrot, zato naj nobena članica ne izostane. Lahko pridete tudi starejše članice, ako hočete imeti zabavo z mladino. Bo prav luštno! Sestanek se sklicuje za pol sedmih zvečer. Ameriški Slovenci žahijeml Globoko nas je pretresla vest o smrti velikega Jugoslovana in odličnega voditelja Slovencev, dr. Antona Korošca. Ameriški Slovenci klonemo glave v globoki žalosti nad to veliko izgubo, ki je zadela slovenski narod in vso Jugoslavijo. V imenu ameriških Slovencev izražam domovini sožalje! Dr. James W. Maly, častni konzul Jugoslavije Cleveland, O. -o- Angleška ladja, ki je vozila letala, je bila torpedirana New York, 14. dec.—Angleški tovorni parnik Western Prince, ki je vozil domov v Anglijo 60 potnikov in več bojnih letal, je poslal radijsko poročilo v soboto zjutraj, da je bil topediran 400 milj severovzhodno od irske obale. Potem pa ni bilo več slišati o njem. Največ potnikov je bilo Angležev, ki so šli domov za božične praznike. Ladja je imela tudi 80 mož posadke. Anglija je s tem dobila tri močne udarce, če je tudi ta parnik izgubljen. V petek se je potopil norveški parnik Oslo-fjord, ki je bil v službi Anglije za prevoz vojakov. Zadel je na mino ob angleški obali. Admi-raliteta tudi poroča izgubo oboroženega parnika Forfer. Tudi parnik Orari, ki je vozil meso iz Avstralije, je poslal radijsko poročilo, da je bil torpediran 700 milj zahodno od Francije. -o——- Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 pobirala asesment v stari šoli sv. Vida. Grki stalno prodirajo proti Valoni ANGLEŽI TRIKRAT BOMBARDIRALI NAPEL Rim, 15. dec.—Včeraj so angleški bombniki trikrat bombardirali italijansko pristanišče Niijpel. Bombe so zadele srednje veliko bojno ladjo, pri čemur je bilo ubitih in ranjenih 50 mornarjev. V mestu samem je bilo ubitih osem oseb. Kot nalašč je metal včeraj ognjenik Vezuv ogromen rdeč in rumen sij, kar je bilo angleškim avijatičarjem za kažipot. Bombe so zanetile več požarov v mestu. * London, 15. dec.—Admirali-teta poroča, da so angleški ru-šilci potopili italijansko podmornico Nalade, ki jih je hotela napasti ob afriškem obrežju. Podmornica je hotela napasti angleške ladje, ki so bombardirale laško pristanišče Bardia v Libiji. —-o- Seja Zadruge V pondeljek večer ob 7:30 bo seja direktorija Slovenske zadružne zveze, v torek ob osmih bo imel pa sejo ženski odsek. Obe' seji bosta v uradu Zadruge. Važen sestanek Nocoj ob sedmih je važen sestanek staršev mladinskega pevskega zbora Kanarčkov. Grške čete se pomičejo ob Jadranskem morju proti severu z namenom doseči pristanišče Valo-no. Italijani baje že zapuščajo Valono, ki je eno izmed zadnjih treh pristanišč, ki so še v italijanskih rokah. nemu metežu pa grško topništvo neprenehoma bruha ogenj v italijanske utrdbe, ki stoje po ondotnih hribih. Včeraj so se Grki zagnali na eno teh utrdb in jo zavzeli po hudem boju. Zasegli so mnogo vojnega materiala. Iz Struge na jugoslovanski meji se p&roča, da je del mesta Tepelini v plamenih, kar je posledica grškega topovskega ognja. Na eni točki so prišli Grki na eno miljo do Tepelini. Italijani so pustili tukaj močno za-slombo, ki naj zadržuje Grke, da ne dosežejo Tepelini, a glavna italijanska vlada se zbira južno od reke Skumbi, kjer se nameravajo postaviti Grkom v bran, ali jih pa celo napasti. Francoski ministerski podpredsednik Laval je bil nenadoma odstavljen Zadušnica V torek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Jennie Stražišar v spomin devete obletnice njene smrti. -—o- Pittsburgh, Pa. — Dne 30. novembra je tu umrla Josephine Jordan, stara 63 let in doma iz Broda na Kolpi. Zapušča moža, sina in hčer. 1?. ™ ^ jfc vojski prehoda Švica, 16. dec.—Iz za-, v'h virov se poroča, da je u ela poslati Nemčija svojo v Afriko in Grčijo preroškega ozemlja, da bi J1 Pomoč Italiji, toda na-.5 francoske vlade, maršal ^ je to odločno prepoveduje je imel tozadevni do-,. Z Nemci podpredsednik ti' Predno je bil odstavljen H. se poroča, Nemčija ne jm P°slati svojega vojaštva , Italije, ker bi se s tem jCl .'Pijanski narod zelo uža-jj»j11 moralno ponižan. Zato Pa hotel poslati Hitler H v°jaštvo v kako franco-jJIJ^istanišče na Sredozem-Ij.^orju, odkoder bi ga p redraw. italijanske ladje v Afri-m V Grčijo, Atene, 15. dec. — Grške čete prodirajo po cesti ob jadranskem obrežju, ogrožujoč Chi-maro, ki leži 28 milj južno od važnega pristanišča V a 1 o n a. Poročila s fronte trdijo, da Italijani že izpraznujejo Chimaro ter se umičejo proti Valoni, kjer čakajo prazni italijanski tovorni parniki, da vzamejo na krov vojake, če bo potrebno. Grki pritiskajo na Chimaro v smeri ob obrežju in drugi oddelki pa od vzhodne strani čez gorovje. Najnovejša poročila vedo povedati, da Italijani že izpraznujejo Valono. Na fronti zapadno od Ohridskega jezera divja snežni vihar. Italijani tukaj že več dni izvajajo silovit odpor. Kljub snež- ■................................. I Vichy, Francija.—Maršal Pe-tain, načelnik francoske vlade, je nenadoma začel čistiti svoj kabinet in kot prvo potezo je odstavil svojega podpredsednika Pierre Lavala, moža, ki se je na vso moč trudil, da bi zvezal Francijo z Nemčijo in Italijo. V političnih krogih se je smatralo, da bo Laval Petainov naslednik. S tem je Petain napravil veliko senzacijo v diplomatskih krogih, ker je odstavil Hitlerjevega prijatelja, a obenem izjavil, da bodo ostali od-nošaji francoske vlade nespremenjeni napram Nemčiji. Petain je imenoval na Lava-lovo mesto kot zunanjega ministra bivšega premierja Flandi-na, ki je tudi znan privrženec Hitlerjev in Mussolinijev. Petain je obvestil Hitlerja o tej spremembi in ga zagotovil, da bo Flandin bolj sledil prijateljskim zvezam med Francijo in Nemčijo. Laval je bil znan sovražnik Anglije in morda je njegov padec v zvezi s tem. Kot se trdi v diplomatskih krogih, se je zdel Laval Petainu vse preveč naklonjen Nemčiji in se je bal, da bi Francijo popolnoma prodal Nemčiji, ko bi Petaina ne bilo več. Petain je imenoval Flandina zunanjim ministrom, ker si ne upa nasprotovati Hitlerju. Dasi je tudi Flandin naklonjen osišču, pa mu Petain vendar bolj zaupa kot je Lavalu. Flandin je bil na vladi, ko je bila prodana Cehoslovaška Hitlerju in je Flandin deloval na to. Hitler se mu je takrat osebno zahvalil. Politika Sovjetske zveze Danes, ko je preteklo eno leto, odkar so Sovjeti sklenili prijateljsko pogodbo z Nemčijo, s čimer so zavarovali svojo sosedo v hrbtu in ji tako omogočili vojno z zapadnima demokracijama, se jasno razvidijo razlogi, ki so Moskvi narekovali to zadržanje. Brez dvoma je vidno, da so se oblastniki v Kremlju potem, ko se je preživela prva doba internacionalnega utopizma njihove komunistične zasnove svetovne države, vrnili k imperialistični politiki ruske države bivših carjev, ki je skušalr. pridobiti ruskemu narodu izhod na morje tako na severu, kakor na jugu. Slednji je najvažnejši, ker nam statistika pove, da Sovjetska zveza dan^s uvaža in izvaža v svet 70% vsega blaga skozi Dardanele. Kakor so bile za ruske carje, izučene v nemški politični šoli Petra Velikega, merodajne za zunanjo politiko gospodarske koristi ruskega ljudstva, ki se ni dalo nikoli voditi od zapadne teorije vseslovanstva, ampak zgolj od svojih, to je ruskih interesov, tako so tudi Sovjetom v prvi vrsti pred očmi poli-tičnoekonomske koristi njihovega ozemlja in vodilnega naroda v njem. S tem pa se seveda niso odpovedali svojemu komunističnemu gledanju sveta, marveč skušajo svoj cilj: zrevolucioniranje Evrope, kolikor se jim sploh še zdi dosegljiv, doseči po drugi poti, čeprav jim ta ni zgolj sredstvo v dosego cilja, ampak očividno tudi neka samovrednota: namreč na podlagi močne države ruskega naroda. Vsaka druga razlaga politike današnje Moskve je v temelju zmotna in more roditi le (škodljive utvare. Da so torej pred letom, ko so šli v Moskvo zastopniki Anglije in Francije, da jo pridobijo za zvezo, naperjeno proti Nemčiji, doživeli vsi prijatelji zapadne demokracije veliko razočaranje, kar je iznenadilo skoraj ves svet, to nam danes ni več nerazumljivo. Zapadna zaveznika nista hotela plačati za zavezništvo sovjetske zveze cene, ki se je glasila: upostavitev ruske države v njenih starih mejah, vrh tega pa še svobodni prehod skozi morske ožine, ki vežejo Črno morje s Sredozemskim, dočim se Nemčija ni niti trenutek pomišljala, da v to privoli, utemeljujoč to svoje stališče s tem, da je odvrnil Nemčijo od tako imenovanega1 večnega prijateljstva z Rusijo, kakor je bil aksijom Bismarkove politike, samo politično skrajno kratkovidno in v samega sebe zaljubljeni cesar Viljem II. Sovjeti pa se od svoje strani pri zasledovanju tega svojega cilja niso dali niti malo voditi od kakšnih ozirov na tiste male in srednje države, ki so menile, da bi morala sovjetska zveza biti na strani tistih, ki so politiko ohranitve svoje svobode in neodvisnosti naslonili na obe zapadni demokratični velesili. Ne bo brez koristi, če se pri tem spomnimo na čisto podoben primer, ko je zunanji minister pokojnega carja Nikolaja II., Sazanov, brez najmanjšega pomisleka podpisal londonski pakt, očividno prezirajoč obstoj jugoslovanskih narodov, ki so težili za svojo državo. Poglejmo sedaj, koliko se je Sovjetom v teku enega leta posrečilo uresničiti cilje, ki so si jih bili postavili, ko so že za trdno računali s tem, da se bosta evropska tabora spoprijela za življenje in smrt. Septembra 1939 je rdeča armada v smislu dogovora med Moskvo in Berlinom vkorakala v vzhodne predele poljske države. Rusija sicer ni dobila vse Poljske v obsegu bivše carske varšavske gubernije, pač pa večji del ukrajinske Galicije, ki je bila pred minulo svetovno vojsko avstrijska dežela. En del teh pokrajin so Sovjeti združili z belorusko sovjetsko republiko, drugi del pa z ukrajinsko, kakor to približno odgovarja dejanskemu narodnemu stanju bivših vzhodnopoljskih pokrajin. Konec marca mesca je mir med Moskvo in finsko republiko prinesel sovjetski zvezi Karelijsko ožino z Vizorgom ter najvažnejšo strateško postojanko ob vhodu v Finski zaliv, pa važne od-stopitve tudi ob Severnem ledenem morju. To ozemlje so Sovjeti združili v avtonomno sovjetsko republiko Karelijo z glavnim mstom Petrozavodskim na Oneškem jezeru. Obenem ie bila ta republika, ki je tvorila prej samo okraj, pov-zdignjena v dvanajsto republiko sovjetske zveze. Prebivalstvo te pokrajine znaša kakega pol milijona. Ta republika ima danes velik pomen tako v gospodarskem oziroma prometnem kakor v strateškem oziru, ker tvori dohod k Mur-manski obali, ki je danes edina ledu prosta obal ruske države na svetovnem morju poleg Vladivostoka v Aziji. Sovjeti pa s tem niso nasičeni .in nobena tajnost ni, da si hočejo sčasoma priključiti vso Finsko v mejah, kakor so obstojale med Rusijo in evropskimi državami na severu pred minulo svetovno vojno, ako ne bodo mogoče skušali doseči še več in si priključili važno norveško pristanišče Vardo, kjer so se, kakor vemo, skušali v tej vojni vsidrati Angleži. V polnem obsegu pa so si Sovjeti pridružili tri baltiške države: Estonsko, Latvijo in Litvo. Ta proces se je začel že oktobra 1939. leta s pogodbo s Sovjeti in temi tremi državami, kat se je, kakor vemo, letos 1. avgusta 1940 končalo s tem, da so te tri države postale 13., 14. in 15. Sovjetska republika. Dne 25. avgusta tega leta se je oblikoval začasni vrhovni sovjet sovjetske Litve, ki je preložil prestol-j nico iz Kaunasa v Vilno. Isto se je godilo v estonski sovjetski republiki, ustanovitev latiškega sovjeta pa je bila skle-. njena istega dne. Vse tri republike so seveda tudi dobile svojo vlado, oziroma svoj sovjet ljudskih komisarjev. Prc- Na svežem grobu matere , i V navzočnosti nebrojne množice in jokajočih otrok in vnukov je bilo položeno k večnemu počitku truplo matere, za katero ne vem kako bi ji dal primerno ime. Lahko bi jo imenoval: "Veliko in močno ter duhovno mater," mater pionirko, mater dela in molitve; mater, ki naj ostane vzgled ostalim materam. Pekovo mater mislim, katero so krstili pred 86 leti za Apolo-nijo Bedenk, in ki je bila potem po ženinu dobila še ime Za-lar, s pnidevkom "Pekova mama." Zakaj silim vzbujati spomin na mater, ki je že odšla od nas in se nahaja njena blaga duša v večnosti? Za to, ker se mi zdi, da je naša dolžnost, ki smo jo poznali toliko let in poznali njeno življenje in njena dela, da to sporočimo še drugim za vzgled, da bi jo posnemali, če jo že ne moremo posnemati, pa da bi nam bila vsaj za v spodbudo na potu našega življenja pfr)ti večnosti. Mnogo se lahko naučimo od nje. Za to ne smemo iti od groba, dokler se malo bolj ne seznanimo z njenim življenjem, ki je tako polno naukov za nas. Ob njenem grobu bomo videli njeno življenje vse drugačno, kakor vidimo življenje mnogih ljudi, kateri življenja ne smatrajo za tako važno in vredno, kakor je v resnici. Kar mislim i tem reči je to namreč, da je i-a pionirka, Pekova mati, živela duhovno po veri in v veri vzorno, kakor prava katoliška mati vseskozi, kar spričuje njen življenjepis, kateri je bil pri-abčen že leta 1933, pred sedmini leti in kar o njej povedo drugi. Kaj dobimo tako važnega, da je vredno opisati, bo rekel kdo v teh dneh, ki se za tako pionir-stvo tako malo zmeni svet. Odgovor temu naj bo to: "Moli in delaj!" Ne poznam osebe, ki bi vpo-števala bolj zgorajšnji izrek, kakor je to dejansko vpošteva-la Pekova mati vse življenje: Saj sem jo poznal do malega •50 let in je tudi bivala na Predali v hiši 11 let, kjer sem bil tudi sam gospodar nekaj let. Iz njenega pripovedovanja v popisu najdemo sledeče besede: "Pri naši hiši so rekli pri Murncu v fari Černuče, eno uro nad Ljubljano ,ali eno uro do Šmarne gore, kjer sem bila rojena 8. februarja, 1854. V družini je bilo osem otrok, pet bratov in tri sestre. Vas Cernuče je štela 48 hiš, pri nas je bila številka 4, pekarija pa številka 48. Začetek pekovske obrti pri naši hiši je bil že pred sto leti. V družini sem bila najmlajša; moj oče so pekli kruh za ošta-rije, kamor sem ga raznašala na glavi v jerbasu, še ko sem j bila mali otrok in tako vedno j do moje možitve. Moj učitelj v j šoli je bil Brnak, bil je tudi or- j ganist. Birmo sem opravila j stara sedem let. Pri birmi sem ] bila v Ljubljani. Birmanska! botra mi je bila Boštjanova j Micka Kodrman. Krstni botri' so bili pa: Daneča mati Dobra-; vec in Boštjanov oče Miha Ko-1 drman. Takratni župnik je bil pa Joseph Zupin. "Iz otročjih let vem, da je bil brat mesar, ki je kupoval ovce, katere sem pasla. Dalje se spo- minjam iz otročjih let, kako sem obiskovala z starši božje-pota pri Sv. Roku, Marija Pomagaj, Jakopova Nedelja v Škaručni, pri sv. Luciji za zdravje oči. "V tistih časih se je še mnogo vedelo o turških vojskah in grozotah po naših krajih in v mnogih krajih so bili za njimi sledovi grobov. Ker sem bila najmlajša v družini, sem videla svoje brate kot vojake korakati preko Cernuč; takrat še ni bilo železnic. V tistih časih je bila tam znana navada, da so pekli pogače, katere smo raz-našale z mojo sestro v kraje, kamor nama je bilo naročeno. "Tako sem raznašala kruh do starosti 20 let, dokler se nisem poročila z izučenim pekom, Jakob Zalarjem, doma iz Kamnika, podomače Grumov, iz fare Preserje. Po ženitvi sva se naselila v Domžalah in začela pe-karijo, katero sva vodila pet let. Tu se nama je rodilo dvoje otrok, Marica in Tone. Marica je potem umrla na Prevali, stara 17 let. Iz Domžal sva se selila v Maribor na Štajersko in tam začela branjevsko obrt za dobo šet let. Od tam sva šla v Preserje, potem v Kamnik in zopet na Prevale pod Žalostno goro. V tem času se nama je rodilo devet otrok in niti trije se niso rodili V enem kraju. Vedno smo se selili z družino za delom in kruhom. Vsepovsod pa sem vedno nosila jer-bas na glavi s kruhom za živ-ljenki obstanek. "Sledeči otroci so nama umrli po starosti približno takole: sedem let, 17 let, 15 let, 12 let. Iz Prevale smo šli tudi na Ig in j potem zopet nazaj v Preserje. | Leta 1907 pa za otroci v Ameri-1 ko, John, sin, me je hotel imeti | v Ameriko.^ (Na Igu mi je umrl 'soprog Jakob leta 1902). Na j veliki Šmaren sem odpotovala ] v Ameriko z mlajšo hčerjo Antonijo, sedaj poročena Erjavec." Pri tem je pripovedovala o strašnem požaru v Kamniku, ko je skoro vsa vas pogorela, ki je štela 68 hiš. Tako je pripovedovala pionirska mati, ki pa ni rada videla, da bi se njo imelo za trpečo ali častihlepno. Vedno je bila skromna, kakor da je hišna pastirica, ki mora izpolnovati povelje hišne gospodinje. Kakor mi je pripovedovala njena sinaha Mrs. Zalar, je mati večkrat rekla: "Danes nisem dovolj delala, tudi ni treba, da bi jedla." To so besede, ki dajo veliko misliti! Skromna in delavna je bila, pa vedno molila! Zjutraj par ur in zvečer pozno je tudi prečula v goreči molitvi. Kakor pripoveduje Mrs. Zalar, je bila v molitvi tako zamišljena, da ni opazila, če je kdo prišel v njeno sobo. Pri tem je pa bila velik varuh in učitelj svo-j jim vnukom. Vsak večer je mo-i rala vedeti in videti, če so vsi doma v posteljah. Te, ki so hodili v šole, je vedno navduševala za učenje. Otroke je zelo ljubila, otroci so pa ljubili tudi njo! Toliko ljubezni do stare matere še nisem naletel v tako veliki meri. Rečem, da sem jih v srcu občudoval. Čudil sem se, ko sem sam videl, da so otroci, ki so dospeli na dan smrti iz šole, zajokali in pokleknili k njeni postelji, ko še ni bila odpeljana iz doma in se obnašali ka- kor najbolj zavedni katoličani. Sin Raymond, ki se nahaja v Kaliforniji in ki ni mogel dobiti rezervacije na zrakoplovu, da bi dospel na pogreb, je pisal sledeče: "Zelo mi je žal, da ne morem na pogreb stare matere, ki sem jo tako ljubil, toda, opravil sem tukaj zanjo molitev in prejel sv. obhajilo. Naročil za njo cvetlice in sočustvujem z vami." Ta sin ni več otrok, marveč je visoko učen iz višjih šol in ima častno službo v zrakoplov-ni tovarni kot nadzornik važnih del. To je sad dobre vzgoje, za kar je veliko pripomogla stara mati z vzgledom in učenjem otrok. To je sad njene materinske vzgoje, ki jo je tako prisrčno ona vsajala v nedolžna mlada srca. Pri tem je pa v tej družini toliko vnukov in pra-vnukov kakor malo kje. Je pa nekaj vzvišenega pri vseh, da so drug drugemu tako naklonjeni. Kaj takega je mogoče le tam, kjer preveva krščanska ljubezen. Taka ljubezen je pa mogoča samo tam, kjer se je ohranila živa vera starih očetov in mater. Še eno lepo čednost in dokaz naj povzamemo od te pionirske matere. Vsako nedeljo je šla v cerkev k sv. maši 86-letna mati! Kaj naj porečejo moderni ljudje! Tu je dokaz dejanske vere! Čast taki materi! Srečna je taka hiša, ki ima tako mater! Taki stari ljudje so pravi božji blagoslov! Srečni otroci so, če so spoštovali tako mater in še srečnejši vnuki, ker so manj dolžni, in so vendar storili to in se izkazali hvaležne. Slednji otrok je pripovedoval, kako je ljubil staro mater z vso ljubeznijo. Kaj takega se v modernih časih v premnogih krajih v Ameriki pogreša, kjer bi si lahko otroci in vnuki za svoje srečno življenje največ prislužili, to je v tem, če bi spoštovali in ljubili stare ljudi. Ker se to zanemarja in v mnogih krajih mesto blagoslova, si nakopava j o kazen s zaničevanjem in preziranjem onih, ki 'so jim dali življenje in jim pomagali do kruha in udobnosti. Četrta božja zapoved je najbolj važna za vse ljudi na svetu, kajti otroci smo bili vsi in tako pa tudi vsi imeli iste dolžnosti do staršev in vzgojiteljev. V Zalarjevi družini se ne bodo kesali, kar so storili za mater, ki jo lahko imenujejo, da jo bila čaistna in velika po duhu. Delala in molila je in tako jo učila tudi sinove in hčere, potem pa tudi vnuke. Ob njeni smrti so se ji pa tudi hvaležne izkazali. Naj taka mati ne bo pozabljena! Naj nekaj od njenih čednosti ostane za našo bodočo generacijo. Čast pa tudi otrokom'in vnukom te matere! A. G., prijatelj družine. den so bile anektirane tri baltiške države, pa je. kakor vemo, Romunija morala odstopiti sovjetski zvezi Besarabijo (danes Moldavska sovjetska republika) in del bivše Buko-vine, tako da so tudi tukaj upostavljene meje bivše carske Rusije. Odprto ostane na tem sektorju samo še vprašanje Podkarpatske Rusije, o katerem se nihče ne sme varati, da ne bi ga Sovjeti v danem trenutku načeli — bržčas potem, ko bi se dosegel sporazum med Romunijo in Madžarsko. Da Sovjetom nihče ne bo resno branil zasedbe in priključitve Podkarpatske Rusije, je gotova stvar. Iz Jutrovega Prav živahno se pripravljamo za božične praznike, ki se nam približujejo s tako naglico. Posebno mladina jih željno pričakuje in z njimi seveda tudi običajnih božičnih daril, ki ne smejo izostati. Prav je tako in privoščimo jim to nedolžno veselje. To je že starodavna navada in vendar vedno nova in mlada, kakor je tudi božični praznik — dan Gospodovega rojstva vedno mlad in ljubko svež. Z božičnimi darili, da bi bili še tako mali in neznatni .razveselimo mladino in ji kličemo v spomin Njega, ki je prišel med nas, kot malo, ubožno in borno novorojeno dete — toda večje in mogočnejše kot vsi kralji in vladarji celega sveta. O tem bi se dalo pisati in pisati, toda moram preiti na stvar, o kateri sem se namenil in je moja naloga. V nedeljo, dne 29. decembra točno ob drugi uri pop. kakor je razvidno tudi iz oglasov v obeh lokalnih časopisih, se bo vršila; v smislu pravil v navadnih pro-j štorih na 10814 Prince Ave. glavna letna delničarska seja, na katero so vabljeni vsi delničarji (ke) in društveni zastopniki. Na tej seji bo običajna volitev itd. ter poročilo letnih računov. Pridite vsi, da boste videli in slišali, kako direktorji vodijo to podjetje — to naše narodno svetišče, ki ste jim ga izročili v oskrbo in gospodarstvo na zadnji delničarski seji. Kdorkoli od posameznih delničarjev bi se ne mogel udeležiti seje, naj dobi svojega zastopnika ako tako hoče in mu poveri listino, ki pa mora biti do vklju-čivši 24. decembra v roki tajnika (Anton Miklavčič) na 11006 Revere Ave., drugače ne bo nihče pripoznan l ^ katera bodo še precej ^ ^ na. Kaj ko bi se odločili ^ ^ pite svoji soprogi delnlCl^ ^ venske Zadružne Zvez«' ^ bilo zelo prikladno in zrar^i q, pomagali samim sebi in 0 s zaciji, ki vam bo delila f na nakupu koncem vsake£a. ( . Cena delnici je nominal*1®' ^ ^ mo $20, vpisnine ni nobe"^ (i] veden delavec lahko sto* i i. dobrega za svoje ideale, ^ i0 pa lahko poda lepo dari'° "j ki delnice. Kdo bo prvi- v Direktorij vas vse skuP ^ j bi na veliko razprodajo |V naprej priporoča v tisto= ^ jf i.o naklonjenost, katero s . j» zali tekom leta organi^1' p Za Slovensko Zadruž"0 20 • /;|B Joseph A. Siskovich, -o—--- Najstarejši rudn^ - • na sV' Najstarejši rudniki " v> so rudniki bakra in tui'K fll(j Sinajskem polotoku. ^pSl ke so izkoriščali že ^ yj( pred 3700 leti, kakor j« ■ crebf* Tudi sloviti rudniki SJ ^ ( svinca na gori Lavrion' ^ škem so prastari. O nJ1 {C zgodovina mnogo govori ,, nofon je zapisal 1- 355- P $ šim štetjem, da so jih lZ fi li že v pradavnih ^^jo" Feničani so bržkone že ^ pred našim štetjem P1"1 v Španiji kositer. Miiiiiiiiiiiiimir. ^rp- mC\ Če %Jw/ verjamete aF pa ne jrs iimiiiinimiimi ^ ^ ^ Sinko gre z očetom pri kateri se je tudi P0.^1 zamorčke. Pa pocuka i za rokav: "Slišiš, at»> ,„ zamorčki nimajo oblek«" "Seveda je nimaj0'^j«' njih staršem," reče poznana, da je velik st1 ,,-pt Sinko pa nadaljuje prt nimajo zamorčki oble^e', ^ bodo pa potem' prišili ti ^ ki si ga vrgel v nabi1" zamorčke?" * • t®1" Dragonski stražm0^ ^ ' učil rekrute: "Da se n1' „1 ste nikdar približali og0< zadej, ne da bi jih 'PrfJ^ rili. Sicer bo!do konJ1 jiD1 i> vaše trde butice, da same kruljeve konje v Zdravljenje duševnih bolezni z električnim tokom Moderna medicina hodi nova pota. Pri nekaterih boleznih se je umaknilo konservativno zdravljenje aktivnejšemu, ki skuša z večjimi dozami zdravil doseči izrazitejše uspehe. Nedavno so poročali zdravniki o uspehih z inzulinskim sokom. Sedaj pa poroča rimski zdravnik Kalinovsky o ponovnih us-pehhi z elektriziranjem bolnikov. Električni tok se usmerja skozi glavo in vse zdravljenje je znosljiveijše za bolnika, a prijetnejše tudi za stražništvo. Kar pa je najvažnejše, je to, da tako zdravljenje duševno bolnih ne povzroča nobene škode. BESEDA IZ NARODA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 11X7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $550. Za Cleveland, po polti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 294 Mon., Dec. 16, 1940 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. 31.—Slov. dom na Holmes Ave., priredi skupno z delniškimi društvi plesno zabavo. 31.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi Silvestrov večer v dvorani sv. Nikolaja na Superior Ave. in 36. cesta. 31.—Praznovanje novega leta v SND, Maple Heights. 31.—Gospodinjski klub na Jutrovem ter direktorij SDD priredita ples in zabavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 31.—Slovenski društveni dom na Recher Ave., Euclid, O., priredi plesno zabavo in obhaja-nje Silvestrovega večera. 31.—Dom zapadnih Slovencev na Denison Ave. obhaja Silvestrov večer. -1941-JANUARIJ 4.—Sportman's Dance v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 4.—Frances Rupert Cadets št. 14 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem domu na Recher Ave. 5. in 12.—Svetovidski odetima predstave v novi šoli sv. Vida. 11.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi "Winter Frolic and Dance" na 6818 Denison Ave. v Domu zapadnih Slovencev. 11.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 12.—Skupna prireditev vseh podružnic Slov. moške zveze v SND na St. Clair Ave. 18.—Jolly Jester's Club, pies v Twilight dvorani. 18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26.—St. Vitus Holy Name Juniors, Minstrel Show v šolski dvorani. 26.—St. Christine's Cadets prireditev v šolski dvorani sv. Kristine. FEBRUAR 1.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 2.—Godba fare sv. Vida priredi sezonski koncert v Twilight Ballroom. 9.—Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND. 4. in 5.—St. Vitus Holy Name Juniors, Minstrel Show v šolski dvorani. 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. MARCH 2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. -o- Gospod Sedeli smo v Mornariškem domu ribiškega gnezda v severno-vzhodnem delu Združenih ameriških držav, in vsi, ki smo bili zbrani in smo pokušali kislo vino krčmarjevo, smo si bili tuji. Bili smo si tujci, preden smo se sešli, in tuji bi bili drug drugemu, če bi se razšli, tujci smo bili v mestu in tuji samim sebi. Šele zjutraj sem bil prispel tjakaj. "Večernica" me je bila pripeljala iz Bostona. In sem sedel v Domu brez ficka v žepu, da bi si bil mogel pogasiti žejo, zakaj ves svoj denar sem bil zaigral. To je bil najzmagovitejši človek, kar sem jih sploh kdaj videl. Bil jp visoke in plečate rasti in kakor gospod nad nami vsemi. Videti je bil jako mlad, da-si je bil brez las. Dozdeval se nam je močan in krepak in kazalo je, da ima celo denar v žepu. Saj ni bilo čudno, ker nas je bil vse obral! čudno je bilo pa to, da ni bilo nikomur za to tako hudo ko sicer, če je človek zaigral denar. Nič se nisem hudo-val nanj. In nihče od nas mu ni nič zameril. Bili smo brez novčiča. Mogoče je imel ta in oni — slično meni — kak dolar v čevljih, vendar, zakaj bi zaigrali še ta kanček svojega premoženja? In pobrali smo kvarte skupaj, polegli smo po klopeh kakor utrujeni zaspaneti, on pa je molče in po-koncu stal v kotu in je poslušal naše čustvene pogovore. A taki pogovori so nas kmalu utrujali, saj nismo bili nič vinjeni. Res, bilo je kar smešno slišati, kako so se začeli moža- karji jokati ob spominih na svojo mladost, saj ni bilo vzroka za to. Samo on, ki bi bil mogel postati vse i!n kar koli, je sedel tiho in nemo. Kazalo je, da smo ga dolgočasili, in sicer tako zelo, da se je mahoma odločil, da bo spregovoril. Imel je lep in mogočen glas, ki mu je zares pri-stojal. Sklonil se je naprej in nas je vse zapovrstjo pogledal. "Moj oče je bil mož," je mahoma začel, "vi vsi si ne morete misliti, kaj se to pravi, če ga niste poznali. Tam, v starem svetu, je imel veliko posestvo med morjem in hribi, visoko zgoraj na severu. Ne morete si misliti, kakšno oblast je imel ondi, saj je bilo najbližje posestvo štiri milje daleč od nas, če je bilo pa še kakšno višje zgoraj, pa ne vem. Moj oče je bil gospod. Vsi so se ga bali, samo jaz ne. Povedal vam bom, zakaj je bilo tako. Ko sem bil še majhen, sem se že spričkal z njim. železno palico mi je vrgel v glavo, tri tedne sem ležal in sem premišljal, kako bi se maščeval. Pa se potem le nisem maščeval. Bil je še preveč močan zame — in pa — bil je pač moj oče. Takrat mi je bilo dvanajst let in sem na svoj rojstni dan pobegnil od doma. Potem sem bil vse povsod. Nekega dne sem bil tudi spet tam. Hotel sem imeti svojo dediščino, sicer nisem imel nobenega opravka več tam. Če je človek tako dolgo po svetu, kot sem bil jaz, se nič več ne vrne tjakaj, odkoder je bil prišel. Tudi nisem imel namena, da bi si bil s tistim denarjem kaj kupil, ali sploh kaj okoristil. Hotel sem ga kar brž zapraviti, vpričo njega pognati. Ali bi mu mogel drugače dokazati, da sem gospod? Jaz nisem eden tistih, ki kaj pozabi! In maščevanje je tako žgalo v meni kot prej — pred leti. Toda — do tega ni prišlo, ker je bil oče že mrtev. Njegova žena —, ki ni bila moja mati, zakaj ta je bila že dolgo mrtva —, se ga je še zmeraj tako bala, da mi ni hotela povedati, kako da je umrl. Nemara se je bala tudi mene, čeprav- sem bil prijazen z njo. ti je bilo, da je nekaj časa tudi kričal. Nato se je bržkone domislil, da je prepovedal brigati se zanj. Potem je mirno obračunal z Bogom. Seveda sem bil tudi jaz postavka v tem računu, pa še važna! To s ponosom povem. Saj prav zaradi mene je pač dolgo iskal papir, in ko je slednjič našel košček časopisa, se je moral še v roko urezati, da je dobil tinto. Videl sem tisti kos papirja. Zdelo se je kot oporoka zame. Zapisano je bilo: "Bodi močan, bodi gospod, čeprav nisi doma. Bodi mož!" To je bilo vse, kar koli utegne kak oče povedati svojemu sinu — in še več je bilo na listku! A to je bilo izraženo z mnogo manj besedami, 'kot sem zdajle jaz povedal. Napisano je bilo samo: "Vse za mojo ženo! Vsi so ga dobro razumeli. Jaz nisem dobil niti ficka. Pa je bil le močnejši ko jaz!" "Ah, vraga," je še dodal, "malo je takih mož, kakor je bil on!" Nato je vstal in šel. (C.U.) IZ DOMOVINE V razdejanih francoskih pokrajinah pa poleg vse nesreče razsaja še silno deževje. Slika nam predstavlja povodni v razdejanem mestu Amelie-Les Bains v Franciji. Te povodnji so zahtevale nad sto smrtnih žrtev in nu tisoče ljudi je brez strehe. Mlad armenski poljedeljski veščah je iznašel posebne vrste stroj na električni pogon, ki bo opravljal razna dela na polju z največjo točnostjo. Stroj je bil razstavljen v Moskvi Ta stroj se lahko vporablja za najrazličnejša poljska dela. Zvedel sem pa o njegovi sn^r-ti od zdravnika. Bil je doma iz tistega kraja pod našo domačijo. Ne smem reči, da bi bil "njegov" zdravnik, ker se ni upal nikoli priti k njemu, razen zadnji dan. Takrat je bila izbruhnila; nekakšna kuga pri nas. Gor do hribov se je priplazila in je očeta vrgla na tla. Skrivši so poklicali zdravnika. Prišel je in vstopil, kakor bi bil kak tujec, ki je zašel. Ker ni zdravnik nič govoril o kaki bolezni in ne o svojem poklicu, je očeta le poslušal in je kmalu dognal, kaj mu je. Zaukazal je še, naj kdo pri njem čuje, odredil je zdravilo, ki ga je imel vprav s seboj in je spet odšel. Drug dan opoldne je spet prišel. Mislil je, da bo dobil bolnika v mrzlici, a namesto tega je zvedel, da je odšel v hribe na lov. Kar od strahu je prebledel in je zahteval, da morajo iti očeta iskat, saj ni še nikdar slišal, da bi bil kdo v taki mrzlici vstal s postelje. Mislil je, da oče leži kje v snegu, ker sega je bolezen spet polotila. Toda nihče ni hotel iti z zdravnikom v hribe po očeta. Tista korajža, da so se I drznili iti skupaj po zdravnika, je že splahnela v njih, ko so zagledali gospoda zdravega pred seboj. Nihče bi se ne bil upal iskati ga brez njegove vednosti. Jaz vem drugače, kot je zvedel zdravnik, ki ga je bil čez štiri dni nato našel. Moj oče je šel više in više, bržkone zato, ker se ni čutil še nikdar tako zdravega k0 zdaj, ko je imel bolezen še v kosteh. Tako je bil lahkomiseln, da je šel po takem gorskem delu, kjer je moral preskočiti mar-sikako grapo in režo v tleh. Brez dvoma ga je puška ovirala, pa je padel in koj obležal. Kost na kolku se mu je izpahnila. Vide- — Spreten slepar. Mariborska policija je dobila prijavo o spretnem sleparstvu nekega Pobrežana. K ormoškem mehaniku Kreucu je prišel mlajši moški ter se izdal za sina gostilničarja Kirbiša v Mariboru. Rekel mu je, da je izgubil denar, in ga zato prosil, naj ga z avtomobilom zapelje v Maribor, kjer mu bo vožnjo plačal. Kreuc mu je ustregel in zanj v raznih gostilnah založil še kakih 250 dinarjev. Kreuc je v Mariboru ustavil pred Kirbiše-vo gostilno. Mladenič je stopil v gostilno in Kreuca naprosil, naj malo počaka, da mu izroči denar. Ko ga le predolgo ni bilo iz gostilne, je Kreuc stopil do natakarice, ki pa mu je na njegovo veliko žalost morala povedati, da moški, ki ga je prevalžal ni sin gostilničarja, marveč da je doma s Pobrežja in da ga z znanim mariborskim gostilničarjem ne veže nikaka rodbinska vez, marveč le ime. —Zagrebški morilec aretiran v Mariboru. Organi obmejne policije na mariborskem glavnem kolodvoru aretirali 38 letnega mesarja Franca Znidarja, ki je v Zagrebu umoril gostil-ničarko Matijo Kliček v Zagrebu. Ta ženska mu je izmamila ves denar, nato ga pa pahnila od sebe. Znidarja je to tako ujezilo, da ji je z nožem končal življenje. V pismu, ki ga je napisal in pustil ob mrtvem truplu svoje nekdanje ljubice, je sporočil, da gre tudi sam v smrt. Kakor izgleda pa je hotel namesto v smrt iti v Nemčijo, vendar mu je obmejna policija to pot preprečila. MALI OGLASI Lepa prilika Proda se dobro idoča mesnica. Lastnik gre v drugo podjetje. Naslov se izve v uradu tega lista. (298) Odad se v najem opremljena soba za fanta ali dekleta; jako- lepa okolica. Vprašajte na 18604 Chickasaw Ave., telefon IVanhoe 3929-W. __--(2)05) Naprodaj Proda se dobra hiša za 2 družini, vsako stanovanje 5 sob in kopališče. Dvojna veranda; furnes in garaža. Nahaja se na Edna Ave. Cena je $5,200. Vprašajte pri P. P. Muliolis, 6606 Superior Ave. (295) Odda se stanovanje obstoječe iz 5 sob, parna gorko-ta. Vprašajte na 6400 St. Clair Ave. (294) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogral St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Pripeljemo na dom. 1940 DEC. 1940 Sn Mo Ta We •n. Fr Sa 1 T [115 6 II 8 9 10 11 112 13 |14 15 S6 17 18 19 20 21 122 23 24 25 26 271128 30 311 SATAN IN IŠKARI0T Po nemškem izvirniku K. Maya dvorila nisva. Meni se ni »bilo, Melton pa je imel >favka s svojimi morilnimi Mepi. Tiho so stopali Mim-za nama in peljali konja 'vajeti. Stemnilo se je. Ob potoku se vse gosteje pojavljalo grmo-(>tu pa tam že tudi drevje. !zd se je temnil pred nami. "očitev se je bližala. Uspeli smo v gozd. Potok se je obrnil na desno, ^gozda pa je izginjal v temo ^vnost naprej. Na levici se foil travnat pas. Tule bo!" sem si mislil. "Re-naj jezdimo ob robu da-!|8e poslovil, počakala, da bo-1 odšli, pa razjahal in hitel 'Sozdu ter poiskal pripravno ^o za napad." * 'i bilo je, kot da sem vseve-ti, ^'sem še končal razmišlja- a> ko je mormon ustavil ko-a, 8 Tamle ob gozdu je meja. Iz-" lnil sem, kar sem obljubil, p jj>eljal sem vas do meje. II rav za prav bi lahko kar šel. 1 il{er sem se do sem pobrigal vam bom še povedal, kje n i(1ete lepo taborišče. Pojdi- * °b robu dalje, v četrt ure pri-!te do potoka, ki tule zavije 3 ^ek, pa se vrne v prejšnjo 1 f- Tam najdete dobro pitno 1 °> mehko trato in skale, ki %i ^ bodo dajale zavetje pred j! J^im nočnim vetrom. e :ako yam svetujem. Vseeno * 'fe seveda, ali bodete moj na- Z J Ubogali ali ne." k **vala, senor! Storil bom, v' ** ste rekli!" sem dejal hla-1< Svetujem vam še, stopajte 1 asi in previdno! Pomladan-! 1 hudourniki so izkopali po ivlikih globoke jame, padli si izvinili nogo. rniti se moram. Odklonili !v :,SfeČo, prepričan sem, da vas ^pustila za vedno!" c. potrebujem vaše sreče. ratkem bodete doživeli, da si ! ^ pomagati tudi sam." ^e maram vas več ne videti slišati. Pojdite k vragu!" ' 11 s tem prijaznim pozdra-!> se je obrnil ter odjezdil. f1' smo dalje. Tiho sem po-*Val Mimbrenje: , felokožec se ne povrne na i['endo. Obšel nas bo in poča- * Lna nas." 'i( Čemu?" III Ustreliti me misli. Ampak mu bom, da se z Old * ^terhandom ni šaliti. Pre-C 61 ga bom, sam počakal na rf' % in ga prijel. 5° j i prijatelji naj jezdijo ! Toda precej bolj na le-"aj krenejo! Ne sme opazi-; ^a mene manjka. Tudi mo-^Uške bodo vzeli s seboj, na-J so mi." i^je naj počakamo na Old Jjterhanda?" s vas ne pokličem, pojdite > ,.*raja, kjer pride potok lia-^ gozda in kjer je skalovje. , /t Ure je do tja, tako je pra-; kelokožec. Tam naj moji % Jatelji počakajo." i pveda so se čudili. Pa Indi-l f^c ne sme kazati čudenja. I 3 radovedni so bili, pa be-ce niso rekli, molče so vze-puški in počasi odkora-,; Šli so na levo, kakor sem z* Naročil, pa ne predaleč, da ^ormon lahko slišal njihove „ ^ke v gozd. Jt u m pa sem naglo stopil ob : !(,U' Mormon je pravil, naj ^o počasi, da se ne spotek-i^0 ob jamah. Tiste jame si . ?eveda gladko izmislil. Po-bi naj hodili, da bi nas pre- '< Mkih "deset minut daleč sem ci in*1 ob gozdu in se skrbno ozi-mestom, ki bi mu bilo pravno za napad. Zvezde so dobro sem videl naoko- Nenadoma je ravna črta roba v ostrem kotu zavila ven na pašnik. Listnato drevje je rast-lo na gozdnem polotoku. "Tamle bo čakal!" mi je nekaj reklo. Res je bilo mesto za zasedo zelo pripravno. V goščavi se je lahko skril in če smo šli ob robu, smo morali trdo mimo njega. Ni me mogel zgrešiti. Zlezel sem v goščavo, jo pre-iskal z očmi in z rokami ter kmalu našel prostor, kamor sem sodil da se bo skril. Zlezel sem v grmovje in čakal. Cemu sem ga vobče čakal—? Tvegano je bilo, kar sem počenjal. Kako lahko, da je naletel na mene —. Rajši bi se zasedi kar enostavno izognil. Zaman bi bil čakal. Danes, ko je tisti dogodek davno mimo, danes si moram seveda priznati, da me je gnala le gola ničemurnost in časti-željnost. Rad bi bil Meltonu pokazal, da sem pametnejši in premetenejši ko on. Rad bi bil poskusil svojo moč ob njegovi. Da sem pri tem tvegal življenje, na to tistikrat nisem mislil. Taki pomisleki pridejo mlademu človeku šele, ko j*e nevarnost mimo. Legel sem na uho. Kajti po zemlji slišiš korake mnogo prej ko po zraku. In res je zamolklo zadonelo po zemlji. Koraki so se bližali, opotekali so se, mormon se je spotikal ob koreninah in se zaletaval v drevje. V gozdu je za-šuštelo, tudi sopenje sem čul, naglo je prihajal, kar brez sape je bil. Zagledal sem ga. Krenil je proti meni, se preril na rob gozda in pomolil glavo skozi veje. " 'sdeath —!" je klel polglasno. "Tako sapo imam, da ničesar ne slišim —. Lopov menda j a še ni prišel mimo —. Ni mogoče! Saj sem divjal ko znorel, njemu pa sem naročil, da mora hoditi počasi radi jam! Hahahahaha —! Tiho —! Prihajajo!" Pokleknil je na desno koleno in nastavil puško. Čisto dobro sem ga videl. Le predaleč mi je bil. Rahlo sem se porival bliže. Nisem se bal, da bi me slišal, saj je imel oči in ušesa samo za nas, za vse drugo je bil slep in gluh. Čul je Mimbrenje. "Vraga —!" je klel. "Daleč zunaj so —. Dobro bom moral meriti." Prav nič se nisem čudil, da govori sam s seboj. Če je človek razburjen, se mu to rado pripeti. Previdno in dolgo je meril, dvignil puško, pa jo spet povesil in spet pomeril. Bil sem trdo za njim. Prijeti sem ga moral, sicer bi sprožil in nazadnje ustrelil še katerega mojih prijateljev. Vzravnal sem se v počep, ga zgrabil za vrat in ga podrl pod sebe. Kriknil je in izpustil puško. Padel mi je med noge, pokleknil sem mu na ramena in na prsi in ga prijel za roke. Krčevito je otepal z njimi, stisnil sem, — zamolklo je počilo, — še enkrat, — zatulil je. V naglici sem mu zlomil roke v zapestju. Omahnile so mu, divje je brcal z nogami in kričal, kot bi ga na kol nabadal, ne vem, ali od strahu ali od bolečin ali od jeze, najbrž pa radi enega in drugega. Mimbrenji so medtem mirno šli dalje, kakor sem jim naročil. Niti zmenili se niso za mormo-novo tuljenje. Zaklical sem jim: ' "Moji prijatelji naj pridejo •v gozd, sestra pa naj ostane pri konju!" (Dalje prihodnjič.) tela Sigridinega otroka izdati za svojega. Imela bi tedaj dediča, otrok bi bil v dobrih rokah in Sigrid bi bila lahko ostala pri nama in se ji ne bi bilo treba ločiti od deteta. Mislim, da se ni zavedala, kako bi s tem prevarila svoje lastne sorodnike —." Simon pa si je mislil, da je bil pričakoval — morda upal — da bo Kristina videti nekoliko zdelana, po tolikih otrocih. Toda ona je cvetela od mladosti in zdravja, še vedno se je nosila prav tako ravno, imela je isto ljubko hojo, čeprav je stopala zdaj nekoliko bolj trdno. Lavrans je rekel kmalu nato: "Tedaj bi lahko ti gospodaril na Mandviku, Simon —" "Bi." Simon Darre se je trdo zasmejal. '"In morda z enako pravico kot prenekateri mož na kosu zemlje, ki ga imenuje dediščino svojih dedov. Ker se v teh stvareh pač ne moremo zanašati na nič drugega kot na žensko poštenje —" Lavrans je poveznil sokolu čepico na glavo in si ga posadil na zapestje. "To so čudne besede za moža, ki mu hodijo po glavi misli na ženitev," je rekel tiho. V njegovem glasu je zazvenelo nekaj kakor nejevolja. "O tvoji hčeri pač nihče ne misli tako," je odvrnil Simon. Lavrans se je ozrl nizdol na sokola in ga s trsko počohal po perju: "Tudi o Kristini ne?" je šepnil. "Ne," je krepko rekel Simon. "Lepo res da ni ravnala z menoj, nikdar pa nisem opazil, da bi bila govorila neresnico. Odkrito in pošteno je povedala, da je srečala moža, ki ga ima bolj "Tako misli zdaj," je rekel Simon. "Pa je komaj šele odrasla otroškim letom. Zatorej ne maram siliti vate, če naj po tvojem preteče še nekaj časa —" "Jaz pa," je rekel Lavrans in malce dvignil obrvi, "ti ne maram vsiljevati svojo hčer — nikar ne misli tega." "Verjemi mi," je naglo rekel Simon, "ni je v norveških zemljah mladenke, ki bi jo rajši imel kot Ramborgo. Takole je, Lavrans: zdi se mi vse prevelika sreča zame, da bi dobil tako ljubko, mlado in dobro nevesto, bogato in iz najimenitnejšega rodu. Tebe pa za tasta," je dodal nekam v zadregi. Lavrans se je zmedeno zasmejal : "O, saj veš, kako mislim o tebi, in ti boš tako ravnal z mojim otrokom in njeno dediščino, da midva z materjo nikdar ne bova imela vzroka obžalovati svojega sklepa —" "To obljubljam, z božjo in vseh svetih mož pomočjo," je rekel Simon. Nato sta si segla v roko. Simon se je spomnil, kako je bil prvikrat potrdil takšen dogovor s tem, da sta si z Lavransom udarila v roko. Srce se mu je bolestno stisnilo. Ramborg pa je bila zares boljša nevesta, kakor je kdaj smel pričakovati. Živi sta bili samo dve hčerki, katerima bi pripadla dediščina po Lavran-su. On pa bi postal zet tistega moža, ki ga je že od nekdaj najbolj spoštoval in ljubil izmed vseh, kar jih je poznal. In Ramborg je bila mlada, zala in živahna —. Povrh tega se mora vendar že spametovati, saj je odrasel mož. Mar še zmerom upa, da bo dobil kot vdovo njo, ki mu ni bila namenjena kot devica — potem ko se bo oni drugi naužil njene mladosti — in zraven tega še kakih dvanajst pastorkov njegovega kova — ne, tedaj bi zaslužil, da bi ga njegovi bratje oklicali za nezrelega in mu vzeli vajeti iz rok. Erlend bo učakal starost kot kamen iz pečine — s takimi dedci je zmerom tako —. Torej v svaštvo bosta zdaj prišla. Od onega večera v tisti hiši v Oslu se nista bila več videla. No, ta spomin mora biti za onega še manj prijeten kot za njega samega. Ramborgi hoče biti dober mož, brez hinavščine. Čeprav ni čisto gotovo, da ga je otrok zvabil v past —. "Sediš in se sme ješ?" ga je vprašal Lavrans. "Smejem? — Nekaj mi je padlo v glavo —." "Povej mi, Simon, kaj — da se bom še jaz smejal." Simon Andresson je uprl pogled svojih ostrih malih oči v Lavransa. "Mislil sem — na ženske. Rad bi vedel, če katera ženska moško zvestobo in obljubo tako spoštuje kakor mi med seboj — kadar utegne njej ali komu izmed njenih ljudi kaj koristiti, ako na vse to nič ne da. Hal-frid, moja prva žena —. No, tega doslej še nisem zaupal nobeni krščanski duši, Lavrans Bjorgulfsson, in tudi ne bom zaupal nikomur drugemu. Bila je dobra, pobožna in poštena žena, kakršnih je po mojem malo živelo na svetu — pravil sem ti, kako se je primerilo, da je Arngjerd prišla na svet. Toda takrat, ko smo opazili, kako je s Sigrido — vidiš, takrat je hotela, da naj sestro skrivamo, in se je hotela narediti, kot da je sama bolna, in potem je ho- "Ne maram izkoriščati tvoje nespameti, ti sladka moja. Lavrans te hoče poleti vzeti s seboj na jug. Če boš ob povrat-ku istih misli, potem bom hvalil Boga in Našo ljubo Gospo za srečo, ki je večja, kot sem se nadejal — ne maram pa te vezati, mila Ramborg." • Vzel je pse »kopje in lok ter je še tisega večera odšel v gorovje. Gori je ležalo še zelo veliko snega; zavil je mimo svoje planšarije, vzel odondod smuči s seboj, se nato mudil ob jezeru južno od Veprovih grebenov ter je teden dni lovil severne jelene. Tistega večra pa, ko je odrinil proti domu, se ga je spet polasjtil nemiir in strah. Ramborgi bi človek prisodil, da je kljub vsemu govorila z očetom. Ko je drčal mimo jorund-gaardske planšarije, je videl, da se iznad strehe dviga dim in iskre, domislil se je, da je morda Lavrans v koči, in se je odpravil gori. Iz njegovega vedenja je sklepal, da so bile njegove slutnje pravilne. Vendar sta sedela in govorila o minulem slabem poletju in o tem, kdaj neki bodo letos mogli gnati govedo na planine, govorila sta o lovu in o Lavransovem novem sokolu, ki se je z vršečimi Iperotnicami mastil na tleh z drobovjem ujetih ptičev; ptiči sami pa so se pekli na ražnju nad ognjem. Lavrans je bil le zato prišel sem gori, da bi pogledal, kako je s kočo njegovih konjarjev v ilmandski dolini — baje se je podrla, so bili povedali neki ljudje iz Oesterdala, ki jih je bila zadnje dni pot pripeljala mimo. Tako je minil večji del večera. Tedaj je Simon navsezadnje začel: "Ne vem — ali ti je Ramborg kaj povedala o tem, kar sva se nekega večera pomenkovala?" Lavrans "je počasi odvrnil: "Mislim, da bi bilo bolje, če bi bil najprej govoril z mano, Simon — lahko si misliš, kakšen odgovor bi bil dobil. Da, da — razumem, je že tako naneslo, da si najpoprej dekletu omenil o tej stvari — pa radi tega naj ne bo nobene razlike. Veseli me, da morem izročiti svojega otroka v roke dobrega moža." Torej ni treba o stvari izgubljati preveč besedi, je mislil Simon. Vendar pa je čudno — tu sedi, on, ki mu nikdar ni bilo prišlo na misel, da bi se preveč približal čisti devici ali pošteni ženi, in zdaj ga njegova čast veže, da se poroči z deklico, ki bi je najrajši ne dobil; vendar je poskusil: "Tako pa vendar spet ni, Lavrans, da bi ti bil za hrbtom zalezoval hčer — mislil sem si, toliko sem star, da bo smatrala vse to samo za neke vrste po-bratimstvo iz nekdanjih časov, če se toliko pomenkujem z njo. In če sem po tvojem zanjo prestar, se temu ne bom čudil in najinemu prijateljstvu ne bo na kvar." "Le malo takih mož sem srečal, ki bi mi bili ljubši zet je kakor ti, Simon," je odvrnil Lavrans. "Povrh tega pa bi še sam rad oddal Ramborgo. Saj veš, kdo bo odločal o njeni poroki, kadar mene več ne bo." Bilo je prvič, da sta se v pogovoru do-teknila Erlenda Nikulaussona. "V marsičem je moj zet boljši, kot sem mislil, ko sva se bila spoznala. Ne vem pa, če je sposoben, pametno ukrepati o možitvi mladega dekleta. Pfoleg tega sem opazil pri Ramborgi, da je njej sami to po volji." "Amerika v cvetlicah" — Na novoletni paradi, ^ ^ navadno vsako leto vrši v Pasadena, Cal. bo tvd-i flofa predstavlja "Boginjo svobode." Zastava je napra>vl]( iz samih cvetlic. . Med romunskimi voditelji, ki so bili umorjeni pred par tedni, bi moral biti, tudi 64 letni bivši premier in pristaš bivšega kralja Karola, Ccnstantine Argetoianu, ki pa je po srečnem naklučju pobegnil smrti. Slika nam predstavlja soprogo novega predsednika Mehike, Manuel Avila Ca-macho, ki je bila. navzoča pri zaprisegi svojega moža in je sedaj tako zvana "First Lady"' v Mexico City. V premogokopnem okrožju v Cadiz, Ohio se je P1'.^ tila nesreča v rovu. Trupla 27 premog ar j ev so že a tri pa še iščejo. V sled tega je bila odgodena predbotl parada v naselbini Cadiz. Slika nam kaže vhod v MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V /safetyV OF.YOUR INVESTMENT UP TO $5000 TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO 6235 ST. CLAIR AVENUE Bila je najlepša mati med s jimi peterimi lepimi sin°v1. Nosila je obleko iz d°® stkane, rjasto rjave volne> vzorci temno modrih P^10^ spomnil se je, da je stal P| njej in gledal, ko je tkal3 blago. i (Dalje prihodnjič.) . rada kot mene." "Ti si ji tako radovoljno dal svobodo," je vprašal oče tiho, "ali se to ni zgodilo zato, ker si bil — slišal o njej — kakšne govorice?" "Ne," mu je zagotovil Simon kot poprej. "Nikdar nisem slišal kakih govoric o Kristini." Dogovorili so se, da bodo pili zaročno pivo še v istem poletju, svatba pa da se bo obhajala prihodnje leto po veliki noči, ko bo Ramborg imela petnajst let. Kristina ni bila videla domače hiše vse od tistega dne, ko je bila kot nevesta odjahala proč — bilo je tega osem zim. Zdaj se je vračala z velikim spremstvom — z možem, Mar-greto, petimi sinovi, pestrnami, deklami, hlapci in konji, otovorjenimi s pratežom. Lavrans jim je bil odjahal nasproti; srečali so se na dovrskem pogorju. Kristina ni več tako hitro jokala kot v otroških letih, ko pa je videla, kako ji oče jaha nasproti, so ji v oči privrele solze. Pridržala je konja, zdrsnila iz sedla in stekla očetu nasproti, in ko sta bila skupaj, ga je zagrabila za roko in mu jo ponižno poljubila. Lavrans je takoj skočil s konja in dvignil hčerko v naročje. Nato je stisnil roko Erlendu, ki je prav tako kot drugi šel "zdaj tastu peš in s spoštljivim pozdravom nasproti. Naslednji dan je na Jorund-gaard prišel Simon, da bi pozdravil svoje nove sorodnike. Z njim sta bila Gyrd Darre in jGeirmund s Kruka, njuni ženi | pa sta bili ostali na Formu. Simon je hotel obhajati svatbo doma, tako da so tamkaj ženske imele polne roke dela. Pri srečanju sta se Simon in Erlend neprisiljeno in svobodno pozdravila. Simon se je znal brzdati, Erlend pa se je veame Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI H.—ŽENA Poziv na letno sej0 solastnikov Slovenskega društvenega doma v Euclid11' ki se vrši V NEDELJO, 19. JANUARJA, 1941 ob r j poldne v Domovih prostorih. ^ \ Dolžnost vseh solastnikov je, da se te seje gotovo leže; včlanjena društva, pošljite svoje zastopnike! Direktorij Slovenskega društvenega doWa'