>
cd Medpredmetno naCcrtovanje in
medsebojne hospitacije kot obliki 0 profesionalnega razvoja uCciteljev
^ Anita Ambrož
^ Osnovna šola Muta
^^ Kompetenca, ki jo opredeljujemo kot cilj osnovnošolskega
izobraževanja, je usposobiti učence za vseživljenjsko ucenje. Ciljev vseživljenjskega učenja si ni mogoce zastaviti brez celostne obravnave u^nih vsebin razlicnih predmetov oziroma brez medpredmetnega povezovanja. Medpredmetno povezovanje zahteva od uciteljev veliko profesionalnega sodelovanja, pa tudi drugačno organizacijo pouka. Zaradi uporabe sodobnih didakticnih metod in oblik ter ve^je aktivnosti učencev pri pouku postane petinštiridesetminutna šolska ura prekratka. Rešitev za drugacno organizacijo pouka nam ponuja zakonska možnost uporabe fleksibilnega predmetnika. Medsebojne hospitacije spodbujajo sodelovanje med ucitelji pri iskanju, nacrtovanju in izvedbi medpredmetnih povezav, preko katerih širimo primere dobre prakse pri pouku. V prispevku opisujem nekaj medpredmetnih povezav in razmišljam o tem, kako zastaviti medsebojne hospitacije, da bodo dosegle svoj namen, to je profesionalno rast učiteljev. Primeri, ki smo jih izvedli na naši šoli, so nam pomagali izboljšati delo pri pouku in prizadevanja za vseživljenjsko ucenje ucencev in uciteljev.
Ključne besede: medpredmetne povezave, medsebojne hospitacije, vseživljenjsko ucenje, profesionalna rast učitelja
Uvod
Profesionalni razvoj uciteljev je profesionalna odgovornost posameznika, ki se je dolžan nenehno uciti in izboljševati svoje delo v razredu, zato da bi ucencem dal najvec in najboljše, kar je v vzgojno-izobraževalnem procesu mogoce (Erculj 2011, 19). Uci-telj mora svojo profesionalno odgovornost razumeti kot razvijanje lastne strokovnosti, kar pomeni, da se bo pripravljen uciti vse življenje. Poleg pripravljenosti mora prevzeti odgovornost za nacr-tovanje in vrednotenje svojega ucenja. Odgovornosti za ucenje pri ucitelju ne razumem kot udeleževanja uciteljev na razlicnih seminarjih, temvec kot prenos znanj, vešcin in izkušenj z izobraževanj v poucevanje. To pomeni, da ucitelj svoje znanje ves cas nadgrajuje in nova znanja in vešcine seveda uporablja tudi v razredu.
VODENJE 2I2014: 97-113
Profesionalni razvoj učiteljev je mogoc v uceci se skupnosti, kjer sta sodelovanje in prenos dobrih praks vrednoti. CCe hočemo, da bo šola usmerjena v kakovostno izobraževanje učenčev, da bo sledila svoji viziji, poslanstvu, načelom in postavljenim ciljem, se morajo strokovni delavči nenehno izobraževati. Profesionalnega razvoja strokovnih delavčev ne moremo prepuščati zgolj izbiri posameznika, ampak mora biti skrbno načrtovan in v skladu z usmeritvami šole.
Ravnateljeva vloga je tu zelo pomembna:
1.	Ravnatelj mora biti zgled za učenje.
2.	Ravnatelj mora poskrbeti za razmere, ki bodo spodbujale profesionalizem v zborniči.
Pomembno je, čemu da ravnatelj prednost, kako razume u čenje in kakšen odnos ima do učenja, učiteljev in učen čev (Erčulj 2011, 24).
Pri na črtovanju profesionalnega razvoja učiteljev se mi zdi pomembno, da vsi zapisi na ravni šole (vizija, razvojni na črt, na črt izboljšav) nastanejo kot rezultat skupnega na črtovanja in vrednotenja vseh strokovnih delavčev in ravnatelja. Že priprava omenjenih zapisov na ravni šole u čitelje usmerja v na črtovanje profesionalnega razvoja.
Na Osnovni šoli Muta se je pripravljenost u čiteljev za spremembe pri delu v razredu pokazala že pri ustvarjanju fleksibilne organiza čije pouka v projektu Fleksibilni predmetnik. S fleksibilno organiza čijo pouka smo uvedli tako imenovane »blok« ure, kar pomeni, da smo čas izvajanja enega predmeta s 45-minutne ure podaljšali na 90 minut. To pa je terjalo veliko sprememb pri organiza čiji pouka v posameznem razredu in pri izbiri metod in oblik u čenja pri pouku.
Fleksibilni organiza čiji pouka je sledilo na črtovanje medpred-metnih povezav in nato medsebojne hospitačije kot naslednja stopni čka v profesionalnem razvoju u čiteljev.
Z medpredmetnimi povezavami smo za čeli potem, ko so se učitelji seznanili s tematskimi sklopi vseh predmetov istega razreda. Tematske sklope posameznih predmetov smo zapisali in namestili na ra čunalnik v zborniči. Takrat e-zborniče še nismo imeli. Od zamisli o medpredmetnem povezovanju smo se preko načrtovanja do izvedbe in analize medpredmetnih povezav pomikali z majhnimi koraki.
Zadovoljstvo učiteljev in učenčev ob konču učnih ur, ki smo jih na črtovali kot medpredmetne povezave, je bilo zelo veliko, in
»virus« medpredmetnosti se je po zbornici vedno bolj širil. Skupaj z ucitelji in pomocnico ravnateljice smo nato zaceli ustvarjati organizacijske pogoje za razlicno nacrtovane medpredmetne povezave.
Preskušali smo vec razlicnih nacinov in danes ucitelji na osnovi lastne prakse izberejo tistega, ki jim glede na predmete v povezavi najbolj ustreza. Dobro izvedene medpredmetne povezave smo kot primer dobre prakse zaceli predstavljati v obliki medsebojnih ho-spitacij uciteljev na šoli. Po prvem letu medsebojnih hospitacij so v anketi vsi ucitelji odgovorili, da si jih želijo tudi v naslednjem šolskem letu.
Fleksibilna organizacija pouka je spodbudila medpredmetno nacrtovanje, medpredmetno povezovanje smo kot primer dobre prakse zaceli širiti z medsebojnimi hospitacijami. Nacrtovali smo jih glede na cilj, ki smo ga postavili v zacetku šolskega leta in je izhajal iz vizije šole. Izbrani cilj smo zapisali v letni delovni nacrt šole.
Medpredmetno naCCrtovanje
Med cilji vzgoje in izobraževanja sta tudi »spodbujanje vseživljenj-skega izobraževanja« (»Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja« 2007-2012, 2. clen) in »pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko ucenje« (»Zakon o osnovni šoli« 2006-2013, 2. clen).
Naloga strokovnih delavcev v osnovni šoli je torej nenehno spodbujanje in usposabljanje ucencev za vseživljenjsko izobraževanje in ucenje. Ucenci morajo biti odprti za spremembe in motivirani za ucenje vse življenje. Nacin dela pri pouku mora zato pri njih spodbujati zavedanje o osebnem razvoju posameznika, vseživljenjskem ucenju in nenehnem strokovnem razvoju (Krek 2011, 16-18).
Bistveno pa se spreminja tudi vloga ucitelja. Ucitelj ni vec posredovalec znanja, ampak vse bolj postaja »pomocnik« ucencu pri njegovem ucenju oziroma organizator vzgojno-izobraževalnega dela v razredu. Ucenec se iz pasivne vloge poslušalca in sprejemnika informacij in znanj spremeni v dejavnega ustvarjalca v uc-nem procesu. Vse našteto pa seveda vpliva tudi na izbiro sodobnih ucnih metod in oblik poucevanja (Bevc 2008, 183).
(Če hocemo doseci cilje sodobne šole, ki si prizadevajo za vseživljenjsko ucenje, moramo predmete znotraj razreda med seboj povezovati. Z medpredmetnim povezovanjem pri ucencih razvi-
jamo sposobnost sodelovanja z drugimi, navajamo jih na samostojno ucenje, razvijamo spretnost pri iskanju informacij ter kritično vrednotenje. S spremenjenimi oblikami in metodami uCenja in pouCevanja bi radi poveCali kakovost in trajnost pridobljenega znanja (Bevc 2008, 183).
Z medpredmetnim naCrtovanjem se uCitelji usmerijo:
•	v vsebino (temo), ki jo obravnavajo pri razliCnih predmetih in je zapisana v uCnih naCrtih;
•	v dejavnosti uCenCev (proCese), ki so pogoj za doseganje Ciljev sodobne šole.
Preden se lotimo medpredmetnega naCrtovanja, morajo biti zagotovljeni naslednji pogoji (BevC 2008, 184):
•	razmisliti moramo, kaj hoCemo z medpredmetnim naCrtovanjem doseCi;
•	uCitelji morajo biti pripravljeni na to, da bodo uCne ure naCr-tovali skupaj z drugimi uCitelji (timsko delo):
-	letna priprava uCiteljev mora biti narejena po sklopih z na-Crtovanimi dejavnostmi uCenCev, da se lahko uCitelji med-predmetno povezujejo po vsebini ali dejavnostih uCenCev;
-	uCitelji se morajo zavedati svoje spremenjene vloge v razredu in naCrtovanje pouka usmeriti v veCjo aktivnost uCenCev pri pouku.
(Če hoCemo, da bo medpredmetno povezovanje uspešno in bo sledilo Ciljem sodobne šole, moramo pri naCrtovanju upoštevati naslednje faze medpredmetnega povezovanja:
1.	opredelitev Ciljev medpredmetnega naCrtovanja;
2.	doloCitev vsebinskega sklopa za medpredmetno povezavo;
3.	doloCitev predmetov in ur iz posameznega predmeta, ki jih bomo povezali;
4.	timsko naCrtovanje skupne priprave na medpredmetno povezovanje;
5.	izvedbo uCnih ur pri medpredmetnem povezovanju;
6.	analizo in vrednotenje izvedene medpredmetne povezave -opravijo jo uCenCi in uCitelji, ki so povezavo naCrtovali in realizirali (BevC 2008, 186).
Dejavniki, ki omogoCajo kakovostno in uCinkovito šolo, so tisti, ki se nanašajo na medpredmetno povezovanje, timsko delo in dejavno vlogo uCenCev pri pouku (Karba 2008, 191).
Načrtovanje procesa poučevanja in učenja je ena izmed pomembnih nalog ravnateljevega dela. Ravnatelj je odgovoren za potek pedagoškega procesa na šoli, zato mora biti njegovo delo usmerjeno v načrtovanje, spremljanje in vrednotenje učiteljevega dela v razredu. Njegovo delo je načrtovanje pouka in drugih dejavnosti za učenče na ravni šole. Odgovoren je za organiziranje razmer in pogojev, ki omogočajo medpredmetno povezovanje (spodbude učiteljem, razvojna naravnanost, prednostne naloge šole, spremenjeni urniki...) (Bevč 2008, 184).
Medpredmetno povezovanje lahko uporabimo:
•	pri pouku:
•	pri organizačiji dni dejavnosti;
•	pri organizačiji projektnega tedna;
•	na strokovnih ekskurzijah;
•	v šolah v naravi;
•	na taborih ...
Medpredmetne povezave na Osnovni šoli Muta
Na Osnovni šoli Muta izvajamo različne oblike medpredmetnih povezav.
Medpredmetne povezave pri pouku
Timsko pouccevanje: sočasno izvedena povezava dveh predmetov
Učitelja izvedeta medpredmetno povezavo sočasno v dveh urah. To pomeni, da sta v razredu hkrati oba in se v vlogi učitelja izmenjujeta glede na vsebino. Tako kot učitelja se izmenjujeta tudi predmeta, ki sta v medpredmetni povezavi.
Primeri mogočih povezav v 5. razredu:
•	angleščina - gospodinjstvo (tekstil in oblačenje);
•	šport - gospodinjstvo (skrb za zdravje);
•	naravoslovje in tehnika - gospodinjstvo (prehrana);
•	glasbena umetnost - angleščina (glasbene razgledniče).
Primeri mogočih povezav v 6. razredu:
•	slovenščina - šport (opis igre, športa - badminton);
•	zgodovina - tehnika in tehnologija (gradbeništvo v času Grkov in Rimljanov - rimska hiša);
•	zgodovina - angleščina.
Primeri mogocih povezav v 7. razredu:
•	angleščina - slovenščina (razlike);
•	državljanska vzgoja in etika - slovenščina (življenje v skupnosti - tu sem doma);
•	slovenski jezik - geografija (opis države - Srednja Evropa);
•	zgodovina - geografija (Rimljani na Slovenskem - zgodovina južne Evrope).
Primeri mogočih povezav v 8. razredu:
•	slovenš čina - likovna umetnost (impresionizem);
•	slovenš čina - glasbena umetnost (impresionizem);
•	slovenš čina - zgodovina (Primož Trubar - reforma čija);
•	slovenš čina - biologija (raziskovanje življenja in dela znanstvenika);
•	angleš čina - geografija (Avstralija - opis čeline);
•	matematika - fizika (premo in obratno sorazmerje - Hookov zakon);
•	šport - biologija (mišiče in kosti);
•	glasbena umetnost - nemš čina (nemški pisatelji in skladatelji).
Primeri mogo čih povezav v 9. razredu:
•	matematika - fizika (enakomerno gibanje in uporaba ena čb);
•	slovenš čina - zgodovina (grozote 2. svetovne vojne).
U čna ura traja 90 minut, najve čkrat brez odmora. U čitelja skupaj pripravita eno pripravo za na črtovano medpredmetno povezavo in v njej zapišeta čilje, ki bi jih rada vsak pri svojem predmetu dosegla. Skupaj izbereta učne metode in oblike dela ter skupaj preverita in ponovita usvojeno znanje. Mogo če je tudi, da se dogovorita za skupno o čenjevanje; v praksi tega doslej še nismo preskusili, nam pa pomeni izziv za naprej.
U čitelji so v anketi ob kon ču šolskega leta omenili naslednje prednosti in slabosti timskega poučevanja.
Prednosti:
•	timsko na črtovanje pouka in poučevanje kot oblika profesionalnega razvoja u čitelja;
•	vsebina in čilji dveh predmetov se prepletajo;
•	zaradi obravnave enakih tematskih sklopov pri dveh predmetih ostane vec casa za ponavljanje snovi;
•	učenci so pri tako načrtovanih urah bolj dejavni;
•	vec casa ostane za ponavljanje, ker na zacetku vsake ure ni potrebna motivacija.
Slabosti:
•	sprememba urnika - težja organizacija, kadar je takih povezav v enem razredu veliko;
•	ucitelj izvede vec ur na teden, kot jih ima sistemiziranih, saj je navzoc pri obeh urah, v dnevniku pa beleži le eno svojo uro; dodatno uro upoštevamo pri prispevku ur za pocitnice.
Takih povezav smo v lanskem šolskem letu izvedli najvec. S tovrstno organizacijo pridobijo ucenci, saj ucitelji uro nacrtujejo skupaj s kolegom, kar od njih terja vecjo odgovornost, kot ce jo nacrtujejo sami.
Zaporedna medpredmetna povezava dveh predmetov
Uri in predmeta v medpredmetni povezavi si sledita zaporedno. To pomeni, da en ucitelj izvede svojo uro, nato pa drugi z istim tematskim sklopom nadaljuje pri drugem predmetu. Tudi v tem primeru morata ucitelja uro nacrtovati skupaj vse od ciljev, motivacije, ucnih oblik, ucnih metod pa do same izvedbe.
Vse prej zapisane primere medpredmetnih povezav lahko medpredmetno povežemo tudi na takšen nadn.
Ucitelji so navedli naslednje prednosti tovrstnega povezovanja:
•	obravnava tematskega sklopa traja vec ur pri razlicnih predmetih;
•	ucitelj pri svoji uri nadgrajuje vsebino prejšnje ure;
•	vec casa ostane za ponavljanje v šoli, manj je domadh nalog, ker uvodna motivacija ni potrebna (opravil jo je ucitelj pri prvi uri medpredmetne povezave);
•	organizacija pouka je lažja - sprememba urnika najveckrat ni potrebna.
Dobro je, kadar ucitelj preskusi obe obliki in se potem odloci za uspešnejšo. Katero obliko povezave izberemo, je odvisno od vec dejavnikov, zato morata ucitelja pred izbiro nadna medpredmetne povezave razmisliti o naslednjem:
•	Katera oblika medpredmetnih povezav bo glede na predmeta v povezavi učinkovitejša?
•	Ali lahko v medpredmetni povezavi uresničita cilje Iz učnih načrtov za oba predmeta?
•	Katera oblika medpredmetnih povezav bo v obstoječem urniku razreda Izvedljiva?
•	Katere učne oblike in metode dela bosta Izbrala znotraj med-predmetne povezave, da bodo učen či čim bolj dejavni?
•	S katerimi dejavnostmi učen čev bosta uresničevala čilje vse-življenjskega učenja, kot so navajanje učen čev na samostojno učenje, razvijanje timskega dela s sošolči, razvijanje spretnosti pri iskanju informa čij ter kritičnega vrednotenja?
Oba na čina spodbujata profesionalni razvoj učitelja, čeprav menim, da ga prvi še bolj, zato ker:
•	učitelj odpre vrata svojega razreda sodelavčem;
•	se pove ča učiteljeva odgovornost za Izvedbo ure, saj je poleg njega v razredu še sodelave č, ki ga kritično opazuje, z njim sodeluje, ga dopolnjuje in tudi o enjuje;
•	mora učitelj poleg znanja v razredu pokazati tudi veš čine, ki jih bodo učen či v življenju potrebovali (timsko delo, komu-nika čija, zaupanje, sodelovalna kultura, prilagajanje novim okoliš činam, kriti čno in ustvarjalno mišljenje).
Vecc predmetov povežemo v sklop
Primer: zgodovina - slovenš čina - tehnika in tehnologija (6. razred); tema: pisave. Predmeti so si sledili takole:
•	Zgodovina (2 uri) - uro sta Izvajali u čitelji či zgodovine, u či-telji či slovenš čine sta hospitirali. Ob kon ču ure je nastal miselni vzore č o Izbrani temi.
•	Slovenš čina (1 ura) - uro sta Izvajali učiteljiči slovenš čine. Iz miselnega vzor ča, ki je nastal pri zgodovini, so učen či samostojno pisali strnjeno obnovo po opornih to čkah.
•	Tehnika in tehnologija (3 ure) - uro je Izvajal u čitelj tehnike. Tema: Izdelava pisav Iz papirja in zapisovanje na povoš čene tabli če (sodelovanje z muzejem Iz Slovenj Grad ča).
Po analizi ure smo skupaj z učitelji zapisali naslednje:
U čen či ves dan obravnavajo in raziskujejo en tematski sklop, in to pri razli čnih predmetih. Kar se nau čijo pri enem, jim
je izhodišce za drug predmet. Ob veckratnem ponavljanju, uporabi razlicnih oblik in metod pri obravnavi iste teme ter zaradi razlicnih pogledov na isto temo je pozabljanje manjše, (notranja) motivacija ucencev pa vecja, kar prispeva k trajnosti in kakovosti njihovega znanja. Vec casa je za aktivno delo ucencev, manj je ucenja na pamet, zaradi povezovanja vsebin je vec razumevanja. Ucitelji so poleg ucnih ciljev pri vseh treh predmetih sledili skupnemu cilju, zapisnemu v tem šolskem letu.
Mnenje uciteljice razrednega pouka, navzoce pri uri sloven-šcine v medpredmetni povezavi:
Menim, da sta uciteljici izbrali primerno metodo ucenja, saj so bili ucenci dobro motivirani za delo in ustvarjalni. Med-predmetna povezava je bila popolna. Ucenci so vsebine, ki so jih spoznali pri uri zgodovine in so bile zapisane v miselnem vzorcu, samostojno opisali v strnjeni obnovi pri slovenskem jeziku. To je bila moja prva hospitacija pri takšni medpredmetni povezavi. Bilo mi je zelo všec, saj so se vsebine iz zgodovine pri razlicnih predmetih ves dan prepletale, ucenci so se veliko naucili in bolje razumeli snov. Menim, da bi bilo dobro, ce bi skozi vse šolsko leto imeli vec takih dni.
Primer medpredmetne povezave pri organizaciji tabora
Pri organizaciji dvodnevnega tabora smo iskali medpredmetne povezave, ki smo jih poskušali vsebinsko povezati z razlicnimi društvi iz kraja in okolice. Kot izvajalce smo povabili planince, gobarje, zelišcarke, lovce, astronome, tabornike, lokostrelce, gozdarje in zdravstvene delavce. Zunanje izvajalce smo glede na ucne nacrte in medpredmetne povezave v posameznih razredih smiselno vkljucili v nacrtovanje in izvedbo tabora. Vkljucitev predstavnikov društev v nacrtovanje in izvedbo ucnih vsebin na taboru pomeni motivacijo za ucitelje in ucence v procesu ucenja, hkrati pa tudi ustvarjanje ucece se skupnosti, ki je pogoj za uciteljev profesionalni razvoj.
Skupni cilji tabora za 2., 3. in 6. razred (2 dni):
•	ucenci spoznajo pomen dedišcine;
•	spoznajo življenje ljudi v preteklosti in danes (bivališca, prehrana, obleka, delo, prevoz);
•	spoznajo možnosti za orientacijo v okolju;
•	spoznajo značilnosti domačega kraja;
•	znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo;
•	znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo;
•	preskusijo se v preživetju v naravi (nabirajo gobe, zelišča; pripravijo gobe, seznanijo se z uporabo zelišč);
•	pred spanjem obvezno branje na glas za vse učenče.
Naštete čilje smo v skladu z učnim načrtom prilagodili učenčem v posameznem razredu.
Skupni čilji tabora za 8. in 9. razred (3 dni):
•	učenči opravijo tečaj prve pomoči za devetošolče;
•	spoznajo možnosti za orientačijo v okolju;
•	spoznajo značilnosti domačega kraja, (pripravijo razgledničo o Perničah v slovenskem in angleškem jeziku);
•	znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo;
•	znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo;
•	napišejo pismo županu, kako naj ohrani naravno in kulturno dediščino na Perničah;
•	preskusijo se v preživetju v naravi (nabiranje gob, zelišč; priprava gob, učijo se uporabe zelišč; z lovči in gozdarji gredo na teren in se učijo o živalih na območju Pernič, Urbana in sosednje Avstrije, spoznajo zakonitosti lova pri nas);
•	s teleskopom opazujejo nebo in nebesna telesa; seznanijo se z zakonitostmi astronomije;
•	pred spanjem obvezno branje na glas za vse učenče.
Motivačija in pripravljenost učenčev za sodelovanje pri učnih vsebinah sta bili navzoči ves dan, saj smo »učne ure« izvajali tudi popoldan.
Po končanem taboru so učenči Izpolnili anketo, v kateri so na vprašanje, kaj jim je bilo na taboru najbolj všeč, odgovorili takole:
•	srečanje z lovči (streljanje z zračno puško);
•	srečanje z gobarji (nabiranje in spoznavanje gob);
•	spuščanje po vrvi s planinči in plezalna stena;
•	srečanje z gozdarji;
•	sprehod s planinči na Urbana;
•	skupno ležiš če;
•	kepanje;
•	taborni ogenj in ve černo druženje (petje, kviz, pe čenje jedi na ognju);
•	igre z žogo (nogomet);
•	pouk na druga čen na čin;
•	pogovori pred spanjem, branje pravljič, igranje družabnih igri ;
•	no čni pohod s svetilkami;
•	pomivanje posode;
•	igra v naravi in druženje;
•	pohod s Pernič na Gortino.
Zapisano potrjuje, da so bili z dejavnostmi na taboru zadovoljni. Nobene dejavnosti, ki smo jo izvedli na taboru, niso o čenili kot nekaj, kar jim ne bi bilo vše č.
Zadovoljstvo nad taborom pa so izražali tudi učitelji, in sičer so bili navdušeni nad:
•	timskim delom s kolegi;
•	sodelovanjem z društvi;
•	u čen či z vedenjskimi težavami, ki so zaradi druga čne organi-za čije pouka postali motivirani za delo in so se vedli druga če kot v razredu;
•	učen či, ki so imeli priložnost pokazati tudi svoja mo čna pod-ro čja in interese pri vsakdanjih opravilih.
Tu se u čiteljeva profesionalna rast kaže v povezovanju z razli č-nimi društvi iz okolja. Vklju čitev predstavnikov društev v na črto-vanje in izvedbo učnih vsebin na taboru pomeni motiva čijo za učitelje in učen če v pro česu učenja, hkrati pa tudi ustvarjanje uče če se skupnosti, ki je pogoj za učiteljev profesionalni razvoj.
Medsebojne hospitacije
Opazovanje pouka ali hospita čije, tako ravnateljeve kot drugih kolegov, so del profesionalnega razvoja u čiteljev in pomembno vplivajo na kakovost pou čevanja in učenja učen čev. Ravnatelju hospita čije omogo čajo nadzor nad delom učiteljev, z njihovo pomo čjo lahko presoja kakovost poučevanja (Er čulj in Šire č 2004, 18-26). Hospita čije so priložnost, da se učitelj izkaže pri delu v razredu,
kar je zelo pomembno za razvijanje njegove samozavesti. Medsebojne hospitaCije so tudi priložnost, da se primeri dobre prakse pri pouku širijo znotraj šole.
Z medsebojnimi hospitaCijami bi radi:
•	predstavili primere dobre prakse pri pouku svojim sodelavCem;
•	spodbujali medpredmetno povezovanje, naCrtovanje in izvedbo uCnih ur;
•	spodbudili Cim veC timskega povezovanja uCiteljev;
•	pri uCiteljih spodbujali refleksijo o uCnih urah in samoeval-vaCijo;
•	spodbujali ustvarjanje sodelovalne klime in medsebojno uCe-nje - »kritiCni prijatelj«;
•	urili uCitelje za dajanje konstruktivnih povratnih informaCij;
•	navdušili uCitelje za spremembe, predvsem za to, da bi izboljšali svoje delo v razredu;
•	dosegli povezovanje po vertikali med uCitelji;
•	dosegli trajnost izboljšave (Debeljak idr. 2012, 62).
Vse našteto zagotavlja profesionalni razvoj uCiteljev, saj naj bi uCitelj svoje delo v razredu izboljšal z ustrezno naCrtovanimi, izpeljanimi in evalviranimi hospitaCijami. Spremljanje uCiteljevega dela pri pouku je sestavni del zagotavljanja kakovosti pouCevanja (ErCulj 2007, 28).
V raziskavi talis je 46,1 % slovenskih uCiteljev menilo, da rav-nateljeva povratna informaCija po opravljenih hospitaCijah pomembno vpliva na izboljšanje pouCevanja (SardoC 2009).
BevC, FošnariC in SentoCnik (2002, 8) navajajo štiri korake za uspešno spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela:
1.	naCrt pedagoškega vodenja in spremljanja;
2.	priprava na spremljanje in vrednotenje;
3.	izpeljava spremljanja;
4.	vrednotenje po hospitaCiji.
TomiCeva (2002, 123) pa meni, da bi morale tudi medsebojne hospitaCije potekati po naslednjem naCrtu:
•	naCrtovanje - postaviti je treba Cilj opazovanja in pripraviti opomnik za spremljanje;
•	opazovanje v razredu - zbiranje podatkov;
•	povratna informaCija - naCrtovanje izboljšav.
PREGLEDNICA 1 Primer nacrta medsebojnih hospitacij v preglednici
Učitelj Izvajalec	Predmet	Mesec hospitacije	Tema hospitacije	Prisoten učitelj 1	Prisoten učitelj 2
					
					
Primer medsebojnih hospitacij na Osnovni šoli Muta
Naccrtovanje
Na zacetku leta si postavimo cilj, ki mu na hospitiranih urah sledimo oziroma ga spremljamo. Cilj medsebojnih hospitacij zapišemo v letni delovni nacrt šole za tekoce šolsko leto. Izbranemu cilju sledi priprava opomnika, na katerega morajo odgovoriti uci-telji, ki so navzoci pri hospitacijah in spremljajo uro. Izbrani cilj, zapisan v letnem delovnem nacrtu, je bil: » Spodbujati in izboljšati branje z razumevanjem in pisanje«.
Poleg ravnateljice na hospitacijske ure odhajata še najvec dva sodelavca, ki ju hospitiranje pri dolocenem predmetu zanima. Za nacrtovanje medsebojnih hospitacij imamo v naši spletni zbornici preglednico (preglednica 1), v katero se ucitelji vpišejo. Vsak uci-telj se na zacetku šolskega leta vpiše v preglednico dvakrat, enkrat kot izvajalec hospitacije in drugic kot opazovalec pri uri sodelavca.
Potem ko izvajalci vpišejo uro hospitacije, se lahko vpisujejo ucitelji, ki bodo hospitirali. Ko so mesta zapolnjena, lahko ucitelj hospitira pri kolegu, kjer je mesto še prosto.
Povratna informacija - analiza izvedene ure
Uc:iteljeva refleksija - samoevalvacija ure. Ucitelj, ki je uro izvedel, najprej pove svojo refleksijo o uri. Pri tem si pomaga z vprašanji: Kaj sem pri uri uresnicil tako, kot sem nacrtoval? Ali sem dosegel cilje, ki sem si jih zastavil? Kako to vem? Kaj o izvedbi ure menijo ucenci? Kaj je bilo pri uri dobro za ucence? Katere vešcine za življenje so ucenci med uro razvijali? Kako sem pri uri uresnicil cilj, ki je zapisan v letnem delovnem nacrtu šole in je bil izbran za spremljanje v tem šolskem letu? Kaj bom v drugem oddelku istega razreda naredil drugace?
Ugotovitve prisotnih učiteljev - »kritiCno prijateljstvo«. Potem ucitelj, ki je hospitiral, pove ali prebere svoje odgovore na vprašanja: Kako je ucitelj pri uri sledil cilju, zapisanemu v letnem delovnem nacrtu šole? Kako mi je bila ura všec? Kaj bi posebej pohvalil? Kaj
bi pri uri spremenil? Kaj je bilo dobro za u čen če? Katere veš čine za življenje so učen či razvijali med uro? Sem se kaj naučil in ali bom pri svojem pouku kaj uporabil? U čitelj svoj zapis prav tako odda v e-zborni i.
Povratna informacija ravnateljice. Povratno informa čijo o uri pove tudi ravnateljiča. Povzame tisto, kar je bilo dobro, izpostavi pozitivno in predlaga morebitne izboljšave. To je priložnost, da pohvali učiteljevo delo pri pouku.
Med analizo ure učitelje vedno povprašam tudi po tem, na osnovi katerega kriterija so izbrali uro, pri kateri bodo hospitirali. U čitelj se odlo či, kje bo hospitiral, zaradi naslednjih razlogov:
•	iskanja novih medpredmetnih povezav;
•	spremljanja »svojih« učenčev pri dolo čenem predmetu na predmetni stopnji (to so omenile učiteljiče razredne stopnje);
•	morebitne uporabe učnih metod in oblik dela pri pouku svojega predmeta;
•	želje po novem znanju;
•	»Želim videti, kako učiteljiča v prvi ali drugi triadi učen čem razloži enako temo, kot jo obravnavamo z u čen či pri biologiji.« (zapis u čitelji če, ki je hospitirala, v anketi 2014);
•	»Zanima me delo v enoti s prilagojenim programom v istem razredu, kot ga pou čujem v matični šoli.« (zapis učiteljiče, ki je hospitirala, v anketi 2013).
Nikoli doslej se ni zgodilo, da bi učitelj pri kolegu hospitiral zato, da bi ga potem kritiziral ali izpostavljal njegove napake. Da so učitelji »kritični prijatelji« in da se tudi na hospita čijskih urah po čutijo »varne«, dokazuje navdušenje, s katerim po teh urah prihajajo iz razreda.
U čitelje pa je treba pred uvedbo medsebojnih hospita čij nanje dobro pripraviti. Seznaniti jih je treba z glavnim namenom medsebojnih hospita čij, ki je svetovanje, izmenjava izkušenj in širjenje primerov dobre prakse. U čitelji morajo ozavestiti, da so medsebojni odnosi oziroma sodelovalna klima v kolektivu najpomembnejši pogoj za sodelovanje med njimi. Koren (2007, 110) meni, da je treba v kolektivu ustvariti tako klimo, da bodo učitelji hospita-čije sprejemali kot obliko u čenja, kar jih bo spodbudilo k izboljšavam svojega dela. Opravljene izboljšave lastne prakse pa pomenijo napredek v profesionalnem razvoju u čitelja.
Primer: medsebojna hospitacija pri medpredmetni povezavi glasbena umetnost - nemščina (8. razred)
•	Tematski sklop: Nemški pisatelji in skladatelji.
•	Trajanje: 2 šolski uri.
•	Oblika ure: Oba ucitelja sta bila navzoca dve šolski uri. Uro je z uvodno motivacijo zacela uciteljica nemšcine. Tako predmeta kot ucitelja sta se med uro izmenjevala.
•	Cilj spremljanja pouka: spodbujati in izboljšati branje z razumevanjem in pisanje.
Zapis uciteljice, ki je hospitirala:
ucitelja sta na zanimiv nadn (interaktivna tabla) spodbujala ucence, da so brali in s tem izboljševali znanje branja. Zanimivo je bilo prepletanje branja slovenšcine in nemšcine. Povratno informacijo so v vedni primerov prav tako dobili z branjem rešitev in s tem preverili razumevanje prebranega. ucitelja sta popravljala napake, ki so se pojavljale, in ucence opozarjala na njihovo odpravljanje. Metoda ucenja je bila ustrezna, saj so bili vsi ucenci vso uro aktivni. Naloge so bile zanimivo zastavljene in so ucence dobro motivirale. Ucenci so dosti hodili k tabli, pisali rešitve, povezovali besede s slikami. Oba ucitelja sta se trudila in vkljucevala vse ucence in jih spodbujala pri delu. Poleg zapisa z besedami sta uporabljala tudi notni zapis in partituro za igranje na Orffova glasbila.
Mislim, da sta ucitelja znanje medpredmetno zelo dobro povezovala. Povezovanje je potekalo sproti in se je prepletalo, tako da so ucenci od glasbe in nemšcine veliko odnesli. Dosti je bilo ponavljanja, naloge so bile raznolike. S pisnimi nalogami se je prepletalo poslušanje glasbe, orientacija na zemljevidu, igranje na instrumente, kar je ucno uro naredilo zelo zanimivo. Morda bi si kaj lahko zapisali v zvezke, da bi vadili še pisanje, ki je pri naših ucencih še vedno velik problem, ki se mu letos še posebno posvecamo.
Mnenja ucencev:
Najbolj mi je bilo všec, ko smo peli Odo radosti ob spremljavi inštrumentov v slovenskem in nemškem jeziku.
Bilo je zanimivo, saj smo spoznali nemške skladatelje in vse skupaj je bilo povezano, glasba in nemšcina. Veliko smo se
naučili, tudi to, da imata nemščina in glasba lahko nekaj skupnega.
Medpredmetna ura mi je bila zelo všeč, saj smo se veliko novega naučili na zanimiv način. Upam, da bo še veliko takšnih ur.
ZakljuCCek
S fleksibilnim predmetnikom smo začeli spreminjati vlogo učitelja in učenčev v razredu. Z medpredmetnimi povezavami smo ustvarjali in spodbujali učečo se skupnost, z medsebojnimi hospitačijami pa smo primere medpredmetnih povezav širili med učitelji.
Medsebojne hospitačije pomembno vplivajo na kakovost poučevanja in učenja učenčev, saj učitelju pomagajo, da izboljšuje svoje delo in odnose v šoli (Šireč idr. 2013, 77).
Izvajanje medpredmetnih povezav in medsebojne hospitačije so dejavnosti, ki pomembno prispevajo k učiteljevi profesionalni rasti. Profesionalno rast učiteljev nadgrajujemo s širjenjem učeče se skupnosti v širše okolje, zunaj okvirov šole, tudi z vključitvijo različnih društev v organizačijo dni dejavnosti in taborov za učenče.
Zapisano v članku nam je ob praksi na naši šoli potrdilo vedenje, da je za profesionalni razvoj učiteljev in ravnatelja potrebno naslednje:
•	pripravljenost strokovnih delavčev na to, da izboljšujejo svoje delo (motivačija, samoevalvačija);
•	ustvarjanje pogojev za profesionalni razvoj (medsebojni odnosi, sodelovalna klima v kolektivu, spodbude vodstva, med-predmetne povezave, medsebojne hospitačije);
•	izvedba tistih dejavnosti pri pouku, ki izboljšujejo znanje in veščine učenčev;
•	evalvačija napredka učenčev in učiteljev na ravni šole.
Skrb za profesionalni razvoj učiteljev in spodbujanje vseži-vljenjskega učenja je pot h kakovostnemu osnovnošolskemu izobraževanju.
Literatura
J. Krek, ur. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Bevč, V. 2008. »Medpredmetno načrtovanje.« V Fleksibilni predmetnik -pot do vecje avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovosti
vzgojno-izobraževalnega dela: zbornik prispevkov, ur. F. Nolimal, 183-189. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Bevč, V., A. Fošnarič in S. Sento čnik. 2002. »Spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela strokovnih delavčev.« Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Debeljak, M., C. Dominko, T. Gombač, J. Keršnik, K. Krajnik in M. Vehoveč. 2012. »Medsebojne hospitačije kot strategije vodenja za učenje.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 23 (3): 61-75. Erčulj, J. 2007. »Spremljanje in opazovanje pouka.« V Ravnatelj kot pedagoški vodja, ur. M. Brejč, J. Erčulj in V. Logaj. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Erčulj, J. 2011. »Profesionalni razvoj kot profesionalna odgovornost.«
Vodenje v vzgoji in izobraževanju 20 (2): 15-36. Erčulj, J., in A. Šireč. 2004. »Spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela - (zamujena) priložnost ravnateljev za izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2
(3): 5-24.
Karba, P. 2008. »Medpredmetno povezovanje na področju družboslovnih predmetov v osnovni šoli.« V Fleksibilni predmetnik - pot do vecje avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela: zbornik prispevkov, ur. F. Nolimal, 190-196. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Koren, A. 2007. Ravnateljevanje: vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Sardo č, M. 2008. »Medpredmetno povezovanje vzgojno-izobraževalnega pročesa v 9-letni osnovni šoli.« http://www.mss.gov.si/flleadmin/mss .gov.si/pageuploads/podro čje/razvoj_solstva/evalva čija/2002/_1 _naslovna_stran_povzetek_kazalo.pdf Tomič, A. 2002. Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod rs za šolstvo. Šireč, A., A. Ašič, M. Ambrož Bezenšek, J. Bogataj, L. Cerar, K. Fridrih, R. Gajšek, A. Novšak, 1. Pavč, D. Ravnik in J. Vidmar. 2013. »Uvajanje ravnateljevih in kolegialnih hospitačij pri spremljanju aktivnega učenja otrok in uč enčev.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 26 (3):
71-96.
»Zakon o organizačiji in flnančiranju vzgoje in izobraževanja (zovFi).« 2007-2012. Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 - uradno pre čišč eno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujF in 57/12 - ZPCP-2D. »Zakon o osnovni šoli (zosn).» 2006-2013. Uradni list Republike Slovenije, št. 81/06 - uradno pre čiš č eno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - zujF in (63/13).
■ Anita Ambrož je ravnateljiča na Osnovni šoli Muta. anita.ambroz@guest.arnes. si