GEOGRAFSKI OBZORNIK TRENTA - ČAR IN PRILOŽNOST Igor Šebenik UDK 914.971.2 Trenta TRENTA - ČAR IN PRILOŽNOST Igor Šebenik, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Trg francoske revolucije 7, Ljub- ljana, Slovenija Članek obravnava eno naših najlepših alp- skih dolin, dolino Trento. Dandanes so v Trenti v ospredju kočljiva razvojna vpraša- nja. Malo je v Alpah tako lepih in z masov- nim turizmom še neomadeževanih predelov. To velja v precejšnji meri tudi za Slovenijo. Tega se zavedajo tako v Triglavskem narod- nem parku, številni lastniki počitniških hišic, lokalna uprava in turistični načrtovalci in zadnje čase, upajmo, tudi sicer še redki domačini. Vprašanje je, kakšna strategija turizma je primerna za Trento? Izpolnitve mnogoterih želja komaj 21 km dolga, ozka dolina gotovo ne bo zmogla. Podana so izho- dišča možnega razvoja t.i. sonaravnega turiz- ma v dolini Trenta. ČAR T R E N T E O dolini Trente (vsakdo v Sloveniji je vsaj slišal zanjo, morda iz T V nadalje- vanke o dr. Kugyju, ali se peljal skoznjo na tipičnem šolskem ali sindikalnem izle- tu čez Vršič) je veliko, tudi nasprotujočih si predstav. Za nekoga pomeni Trenta biser Julijskih Alp ali kar Slovenije, celo Evrope, za drugega romantično oazo miru z veličastnim šumenjem Soče, dalje "neokrnjeno naravo" ali dolino, ki jo je treba vsekakor "ohraniti", prijeten kotiček za postavitev tako željenega zasebnega počitniškega objekta, pa tudi veliko turis- tično priložnost. Za domačina pa pomeni predvsem trd boj s skopo naravo za pre- živetje. Moč narave danes vidimo v veli- kem nedavnem podoru pod Malo Tičarico na levem bregu, katerega balvani so za nekaj metrov zgrešili obljudeno hišo. Živ- ljenje v Trenti je tudi polno obljub vseh vrst oblasti o lepši prihodnosti in pomoči, za mlade pa je to dolina, ki jo je treba zapustiti in iskati kruha drugod po sve- UDC 914.971.2 Trenta VALLEY OF TRENTA - A CHARM AND A CHANCE Igor Šebenik, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Trg francoske revolucije 7, Ljub- ljana, Slovenia The article discuses one of the Slovenian most beautiful mountain valleys. Nowadays a question of future development of Trenta valley is actual. There are only few valleys in the Alps with almost no mass tourism like skiing, great hotels, ordinary restaurants, transit. The same situation is also in Slove- nia. In the last years a special position of Trenta was recognised by the Office of the Triglav national park, hundreds of weekend houses owners, goverment. local administra- tion, investors, tourist planners and finally by not numerous local population still living there. An extensive process of depopulation takes place in the valley since last decades of 19century. Special importance is given to the question of future strategy of tou- rism. But Trenta valley is too small to rea- lise all these wishes. An alternative example of development of eco tourism in Trenta val- ley is described. tu, vsaj nekoliko nižje v dolini, tam v Bovcu. Toliko interesov, nasprotujočih videnj in zadreg je v tej 21 km dolgi do- lini, ponekod široki le za cesto in reko, od leta 1982 pa vključeni v zunanje območje Triglavskega narodnega parka (18). Dr. Julliusa Kugyja (1858-1944) je Trenta ob iskanju cvetice Scabiose Trente očarala za vse življenje, kar je znal veli- častno opisati v svojih knjigah (17, 20). Na svoja stara leta je potožil (2): "Samo eno željo še imam: slišati šumenje tren- tarskih. gozdov in bučanje divje Soče." Dr. Kugy je v Trenti vzgojil vrsto odličnih gorskih vodnikov, predvsem iz divjih lovcev, ki so gore najbolj poznali. Z njihovo pomočjo je sistematično preho- dil ali preplezal večji del Julijskih Alp (8). Po njegovi zaslugi je dolina postala ena izmed zibelk slovenskega planinstva, vendar drugačnega od za začetek stoletja drugod v Julijskih Alpah značilne kolo- nizacije z gradnjo koč in nadelanih poti, in sicer "čistega" planinstva, katerega glavni igralci so bili domači gorski vod- 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Pogled proti severu z Davškega Grintauca. Desno je prelaz Vršič, v sre- dini Prisojnik in Razor, desno Križ, v ospredju Srebrnjak in Trentarski Pele. Globoko spodaj je Zadnja Trenta. (Foto: Igor Šebenik.) Slika 2: Zahodni del popolnoma opušče- ne vasi Lemovje (750 do 950 n.v.) na terasi 250 do 450 m nad dnom doline. Iz doline vodi do vasi le nekaj steza, kar danes lahko predstavlja prednost pri uvajanju t.L ekološkega turizma. (Fo- to: Igor Šebenik.) Slika 3: Planina nad Sočo (1400 m n.v.) se zarašča vedno počasneje zaradi viši- ne in strmine pobočij. Nad planino je pas macesnov z resjem v podrasti, višje so le še pasoui trave med skalovjem. (Foto: Igor Šebenik.) niki. T i slavni rodovi trentarskih vodni- kov iz časa pred največj imi vojnimi vi- hrami tega stoletja na Soškem so poko- pani na pokopališču v zaselku Pri cerkvi tik ob sedanji cesti čez Vršič (8). Dr. Kugy pa še dandanes zamaknjeno strmi na eno svojih najljubših gora - Jalo- vec. Spomenik iz petdestih let je delo k ipar ja Jake Savinška (9). V Kugyjev ih časih so se Trentar j i preživljali skoraj izključno s kmetijstvom Slika 4: Značilne, od daleč razpoznavne skalnate plasti Ovčje planje i n Špičice (levi vrh, 1783 m) visoko nad dolino Soče (pogled proti jugozahodu). V ozadju obri- si Kobariškega Stola. (Foto: Igor Šebe- nik.) in lovom, pridelovali so hrano za svoje potrebe. Skuto in kasneje semenski krom- pir (domače ime "čompe") so zamenjevali za sol, moko v Furlaniji in Ziljski dolini. Oskrbna odvisnost od prehrambenih pro- izvodov, ki j ih dolina ne more dati, se je pokazala z resnim problemom leta 1944, ko je razpadel nemški prehrambeni stroj (8). Prej omenjeni intenzivnejši razvoj kmetijstva je sledil zatonu fuž inarstva v daljnem letu 1780. To je bil čas nagostej- 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK še naselitve v Trenti. Tedaj se je del rudarjev odselil, še vedno pa jih je osta- lo skoraj 2000. Preživeti so se morali izključno s kmetijstvom. Sledila je intenzi- f ikacija rabe tal, predvsem za pašo (14). Izoblikovala se je značilna kombinacija poletne paše na planinah, večinoma nad 1500 m nadmorske višine, kjer so pravilo- ma predeli z manj strmimi pobočji. V mili z imi in prehodnem pomladanskem času so se domačini s čredo preselili v nižje na pobočju ležeče "prestaje" s hle- vom na ravnejših in pozimi toplejših tera- sah (14). Borba za obstanek je v 19. sto- letju prebivalce vasi Soča prisilila, da so poleti hodili v višine okrog 2000 m viso- ko in dan za dnem nosili v vrečah v dolino travo, samo da bi čez zimo prere- dili nekaj ovac več (11). Po drugi svetov- ni vojni je bilo skoraj vseh 17 ovčjih planin še akt ivnih, danes pa je akt ivna le še ena planina, planina Duplje pri Krnskem jezeru. Trentar j i imajo le še dobrih 500 ovac (14), kozjereja je po prepovedi leta 1953 zamrla. Večji razvoj poljedelstva skozi vso zgodovino zavira predvsem pomanjkanje uravnanih povr- šin in plitva plast prsti rendzine (3). Relief je na dnu doline dokaj razgi- ban z menjavanjem rečnih teras, moren, vršajev in melišč. Predvsem v okolici naselja Na Logu so značilni "grbinasti travniki", kot že ime pove, grbinast svet, ki pa je skrbno pokošen, kot v urejenem parku. Ponekod so po njih razmetani ledeniški balvani (6). Grbinasti travniki predstavljajo oviro pri košnji, po drugi strani pa so reliefna zanimivost in so slikoviti. Danes so ti travniki marsikje strojno izravnani, meliorirani (7). Fotografije pobočja na desnem bregu v okolici vasi Soče iz obdobja prve svetov- ne vojne (5, 8) in tudi še izpred približno 40 let (11) nam kažejo gola, še zelo popa- šena pobočja, ki so danes že zaraščena pretežno z borovjem ali mladim bukov- jem (14). Tu so skladi nagnjeni v isto smer kot pobočje, kar tudi omogoča hi- trejše proženje snežnih plazov in podorov. Nasprotni breg pa je štabilneje poraščen, saj skladi dachsteinskega apnenca sekajo pobočje povprek, pobočja pa so strmejša in stenasta (3). Gozd so v začetku nase- litve intenzivno sekali za potrebe fužin, v prejšnjem stoletju pa so les že izvažal i s plavljenjem do Čezsoče pri Bovcu. Med 1. svetovno vojno je bil gozd marsik je posekan tudi na gozdni meji, še posebej v Krnskem pogorju in v dolini Lepene (11). Danes se sečnji tudi pripisuje gospo- darska pomembnost. Število prebivalcev je v preteklosti kljub visokemu naravnemu prirastku vse do konca 19. stoletja stagniralo, nato pa je začelo izseljevanje izraziteje zmagovati nad naravnim prirastkom prebivalstva (8). Po podatkih popisa iz leta 1991 je v dolini le še 331 stalnih prebivalcev (13), med njimi 34 % starejših od 60 let. De- jansko število stalnih prebivalcev doline pa je dandanes (leta 1993) zaradi nada- ljevanja izseljevanja, znatnega presega števila smrti nad številom rojstev, prijav stalnega prebivališča vikendašev in za- kasnitev sprememb stalne prijave prebi- vanja novih izseljencev še nižja, verjetno okoli 280. Tako zapuščeno stanje doline daje ponekod, npr. v zaselku Lemovje na terasi 300 do 500 m nad dnom doline, kjer ni več stalnih prebivalcev in tudi ni cestne povezave, kar arhaičen privid. Hiše propadajo, le nekaj j ih ima še stre- ho. Tudi mnogo od skopno 150 počitniš- kih objektov v vsej dolini, večinoma za- sebnih iz starih senikov, prestaj in dru- gih objektov, je večji del leta nemih, praz- nih. Zgodi se, da prvič oživijo za prvo- majske praznike, nekateri pa šele v krat- ki poletni sezoni. Dr. Kugy je zapisal, da trentarsko dolino poveličuje pravljica, poezija in romantika (8). To velja, kljub vel ikim spremembam glede na njegov čas, še danes. Trenta je mit poln zgodb iz pre- teklosti: npr. o boju Antona Tožbar- ja - Špika z orjaškim medvedom (10), o Zlatorogu, o divj ih lovcih, o dr. Kugy ju pa pesem veličine narave z odmevom deroče vode iz korit Soče vse tja do naj- višjih vrhov. Trenta je doživetje, ki gane tudi izbirčne. TRENUTNA RAZVOJNA PROBLEMATIKA DOLINE Površen pogled na napis pod fotogra- fijo osamljene trentarske domačije v časo- pisu na kratko označi to problematiko kot razpetost med ohranjanjem starega in korist imi novega (15). Nekako dva 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK bregova. Pa je staro in novo res na raz- ličnih bregovih? Če je tisto staro za- krknjenost, zapuščenost doline, zaka j bi to ohranjali? Zaka j bi imenovali stare hiše, podirajoče se prestaje izven upo- rabe, "staro" breme, ali nasprotno spo- menik, ki se ga ne sme dotaknit i? Kaj bi pravzaprav radi s tem, kakšni so in- teresi, kakšne so posledice ohranitve sta- rega, kakšne ureditve novega, sodobnega? In kaj je to - sodobno? Kakšne so želje domačinov, Triglavskega narodnega par- ka, upravne oblasti, vikendašev v tej igri med "starim" in "novim"? Žalostno dejstvo je, da je domačinov malo, moških, sposobnih za delo, je le še kakih 60. Kljub težavam je upanje na boljše čase zadnje čase spet stvarncjše. Pred dobrimi tremi leti so domačini us- tanovil i turistično društvo. Dolina je do- bila profesionalnega pospeševalca razvoja. Organizirano je bilo nekaj uspešnih akcij, tudi v sodelovanju s Tr ig lavskim narod- nim parkom (npr. dan parka). Turistično društvo izdaja tudi glasilo, ki Trentar jem popestri dolgotrajno zimsko senco (4). Problem doline Trente se je ponovno raz- širil tudi izven doline. Ustanovljena je bila Skupina za razvoj Trente, ki nekako koordinira razvojne akcije v dolini. Neka- teri prebivalci so dobili vladino pomoč v obliki ugodnih posojil iz naslova demo- grafsko ogroženih območij za dograditev objektov domačega turizma. Odobreni so bili tudi krediti za gradnjo majhne, eko- loško sprejemljive hidroelektrarne na po- toku Krajcarca v dolini Zadnjice. Go- spodarjenje skupnega pomena, kot je ta hidroelektrarna, vzdrževanje infrastruk- ture idr., nameravajo zagotavljati preko nedavno ustanovljene zadruge So- ča - Trenta (preko 40 članov, pozimi 1993), (19). Razvoj, ki naj bi ga v priho- dnje vzopodbudile iniciative zadruge, naj bi temeljil predvsem na interesu domači- nov. Tudi zdravnik, domačin dr. Zdravko Kravanja od pomladi 1992 opravlja del svojega zdravniškega dela v dolini. Pomoč države je tokrat, vse kaže, naletela na plodna tla. Poskusov pomoči dolini je bilo v zadnjih 100 letih več, pa so predvsem zaradi pomanjkanja kapitala in oddalje- nosti doline po začetnem obetu propadli. Še sreča, saj so bili marsikateri načrti prav megalomanski, npr. tisti avstrijski iz leta 1904 o zajetju Soče pri izviru, okoli 15 km dolgem cevovodu na Lemovje, kjer naj bi bilo zbirno jezero za hidroelektrar- no v Soči (11). Tak poseg bi vsekakor bistveno spremenil podobo doline. Poskusi pomoči so imeli največkrat izrazit izkori- ščevalski namen. Slabo kaže tudi z indus- trijskim obratom v vasi Soča, zgrajenim v polpreteklem obdobju. Če so še v se- demdestih letih imeli enakovredno mesto pri razvoju intenzivnejša energetska izra- ba, industrija in turizem (3), je danes splošno prepričanje, da je prihodnost Trente v turizmu. Glede na dileme zaradi različnih in- teresov, pogledov, nakazanih v začetku tega poglavja, je seveda pomembno vpra- šanje, kakšen turizem je primeren za Trento. Poleg tega je v dolini še odprto vprašanje, kako ohraniti kmetijstvo, ki je nujno potrebno za vzdrževanje kakovost- ne in privlačne kulturne pokrajine. PRILOŽNOSTI T R E N T E S tem mislimo predvsem na prilož- nosti samih domačinov. Da gre za njiho- vo priložnost, je jasno, če želimo tak razvoj turizma, ki bi temeljil na obstoje- čih naravnih in kulturnih izročilih doli- ne. Dejstvo je, da lahko dolino dolgoročno skrbno vzdržuje le domača roka. Tak model razvoja, osnovanega na turizmu, bi npr. vseboval naslednje postavke, priporo- čila: • pokrajino ohraniti v čimbolj avtentič- nem stanju in s tem ohraniti njeno viso- ko vrednost (11), • stremeti h kvaliteti turistične ponudbe, ne pa k čim večjim zmogljivostim, • za prenočitvene in nastanitvene zmoglji- vosti najprej izrabiti in obnoviti obstoječi stavbeni fond v tradicionalni obliki oziro- ma brez motečih novosti, • uporaba takih načinov gradenj, ki ne puščajo trajnih posledic v okolici, • postopna vključitev zasebnih počitniš- kih zmogljivosti t.i. vikendov v turistično ponudbo, • postopna razširitev sezone na vse leto, • ponudba domače hrane: čompe, sku- ta. . ., • ureditev komunikacijskih zvez/ po hišah), (14), 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK • ureditev komunalnih dejavnosti (grezni- ce, ravnanje z odpadki, sanacija divj ih odlagališč), • izkoriščanje naravnih virov v ekološko sprejemljivi obliki (HE Krajcarca), • lahke oblike športnega turizma: kaja- kaštvo, kolesarjenje, planinarjenje, alpi- nizem (14), • obnoviti sloves trentarskih gorskih vodnikov z vodniško ponudbo domačinov, • ureditev parkirišč v travi ali v trav- nem tlaku (14), • odprtje Vršiškega prelaza skozi vse le- to, • perspektivno upoštevati omejitev prome- ta v dolini, • dodatna ureditev razgledišč in dostopov do naravnih znamenitosti (korita, izv ir Soče, obsoške poti, čelne morene) in opisi, skice (14), • ureditev, opisi kulturnih znamenitosti (vojaška pokopališča, cerkve, naselja z značilnimi stavbami, pašne planine - "a situ", ostanki fužin), (18), • spodbujanje pašne dejavnosti, • lov in ribolov podrediti kriteri jem za narodne parke in ga vključiti v turistič- no ponudbo, • ureditev Lomovja za krajše poučne naravoslovne izlete (alternativa t.i. "Skan- sen" projektom), • promocija centra Triglavskega narodne- ga parka in Trentarskega muzeja Na Logu, • poljudnoznanstvene publikacije o zname- nitostih v več jezikih, • izobraževanje prebivalstva za turistično dejavnost ( jeziki , poslovanje), • organiziranje dejavnosti skupnega intere- sa prebivalstva v okviru Zadruge So- ča-Trenta (pridobitev koncesij, subvencij, kreditov, organiziranje razvojnega sklada, urejanje infrastrukture, izobraževanje, skupna ponudba in nastop na trgu - tr- ženje), • turistično društvo (prepustiti ga bolj iniciativam mladine), • sistematska izgradnja turističnega zna- ka Trente. Namen takega razvoja je zagotoviti ugoden socialnoekonomski status domače- ga prebivalstva in gospodarjenje, ki bo temeljilo na okolju prijaznem razvoju v okviru Triglavskega narodnega parka. S tem naj bi dolina postala privlačnejša in upanje je, da bi se odseljevanje zmanjša- lo. Upajmo, da bo postala trden dom, pri- jazen gostitelj gostov, ki jo bodo znali ceniti, ne pa cilj uničujočega masovnega turizma. 1. Butland, G. J., Cole, M. M., Fuller, G. J., Moodie, A. E. 1955: The upper Soča valley. Geographical studies. London. 2. Čop, J. 1960: Iz sveta vrhov. Ljubljana. 3. Gams, /. 1978: Pokrajinska ekologija soses- ke Soča. Zgornje Posočje, Zbornik 10. zboro- vanja slovenskih geografov Tolmin - Bovec. Lj. 4. Glasilo. Glasilo krajevne skupnosti Soča- -Trenta, št.l, 1992. Soča, Trenta. 5. Kunaver, J. ¡991: Nekatere oblike transfor- macije geografske podobe Zgornjega Posočja. Dela 8. Ljubljana. 6. Kunaver. J. ¡975: Od Soče do Zadnje Trente. Vodnik ekskurzij po Zgornjem Posoč- ju. Ljubljana. 7. Kunaver. J. 1980: Razvoj in sledovi zad- nje stadialne poledenitve v Zgornjem Posoč- ju. Geografski vestnik 52. Ljubljana. 8. Marušič, B. 1977: Iz zgodovine Trente. Jadranski koledar. Trst. 9. Mihelič, T., Petkovšek, D., Strojin, T. 1985: Julijske Alpe, planinski vodnik. Ljubljana. ¡0. Pagon-Ogarev, A. ¡977: Lovska puška Antona Tožbarja. Jadranski koledar. Trst. ¡ 1. Planina, J. ¡954: Soča. Monografija vasi in njenega področja. Geografski zbornik II. Ljubijana. 12. Poročilo o mednarodni delavnici Cilji in naloge naravovarstva v Sloveniji. Oikos. Ljub- ljana, ¡992. ¡3. Prvi-začasni podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospo- darstev v Republiki Sloveniji v letu 1991 po občinah, naseljih in krajevnih skupnostih. Rezultati raziskovanj. Zavod Republike Slove- nije za statistiko. Ljubljana. 14. Raziskovalni tabor Trenta '91, Za otoki. Razvojni potenciali Trente. Domžale, ¡991. ¡5. Roš, K. ¡992: Trentarji še niso rekli ne da ne ne. Trentarski skansen, Delo, 14.4.¡992. Ljubljana. 16. Stritih, J. 1992: The valley of Trenta - It's history and future. Objectivities and tasks of nature protection in Slovenia. ICAL- PE & Oikos workshop. Chambery, Domžale. ¡7. Strojin, T. ¡978: Oris zgodovine planinst- va. Ljubljana. ¡8. Triglavski narodni park. Vodnik.. Bled, 1985. 19. Ustanovna pogodba Zadruge Soča-Trenta. Soča. Trenta. ¡992. 20. Wraber, T. 1976: Trenta. Kulturni in na- ravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov. Ljubljana. 18