XVI. litHik.
V Gorici, 21. decembra 1908.
52 . številka.
j vij® nak(l«t(tak 4, ali p«puldm. t; ;Ul M BO m-,3l g »{tlakovana [*1 M M *pi»-r#jo.
Cia« liatc saab wlo lato i kioue, f:,i Sol« I laom. H&aj pnaoln« Mio Uto 8 kione, pol let« K 1'60. fciuCij« i« caua ta i K, sa iiuje E jtlo Uvaa Avstriji t.
| ij/tepltoopiajan« injuiiui litkam«"
Uorioi, Vat oni M. 3.
i
r-*i*) fe~-
Naročnimi in i<a-mauila s pr ej eraa u;>ravni5lvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16 Posamezne Številk* »e prodajajo v lobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Joiip Verdijevimi te-kaliSČu nasproti metinem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Corno) 91. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice ■e račun ij o po petit • Ith in sicer:	čo
■e tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
g
Izdajatelj in odgororni uradnik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgor. L. Lukežič) r Sorici.
\
Božična noč.
O skrivnostna božična noč, kako gočno vplivaš na mojo dušo ! Tvoje zdice, tvoji angeljci, tvoji pastirčki, j hlevček, tvoje jaslice, pred vsem pa ije rajsko-milo dete, kako nas vse to iynostno prešinja! Mi čutimo, da je ija skrivnost brezmejna, da nam je ni goče razumeti, še manj pa dopo-dati. —
Kako naj razumemo, da se je ve-o delo odrešenja začelo v bornem Uehemskem hlevčku? In vendar je o! Kraljestvo božje je pač podobno rčičnemu zrncu, ki je n a j m a n j š e :j semeni! Božji Sin ni hotel priti na et v sijaju in blesku, ampak v hlevčku, velikem uboštvu iu skromnosti. Prišel prenovit, preobrazit in dvignit ve s iveški rod, zato se je ponižal do d n j e bajtice, do hlevčka, v katerem bivajo pastirji. Tu, mej najnižjimi iveškimi bitji se je začelo Njegovo lo. Mej najubožnejše je prišel. Go-odov Duh ga je poslal pridigovat ubo-n in krotkim, ozdravljat potrte in ža-tne in oznanjat jetnikom prostost iu enje.
Tako je dal Kristus zgled svoji rkvi za vse čase. Vsi, ki hočejo Nje-o delo nadaljevati, ki hočejo vspešno iti Njegove nauke in vršiti mej narodi lo odrešenja, morajo Njega posne-ati. Ponižati se morajo do zadnje baj-e, v kateri prebivajo pastirji. Pridigo-iti ubogim, ozdravljati rotrte in žalostne, nanjati jetnikom in krivico trpečim ostost in rešenje, to je delo Njegovih snemovalcev. S takim delom je zdru-n blagoslov Božji. Ne v sijajnih napili, ne v blesku iu visokosti, ne v naujostih, ampak v ponižnem delo-nju za ubogo ljudstvo, ki pričakuje nas pomoči in nam je vselej hva-žno, je rešitev za zla, ki se navalju-jo na cerkev in na človeško družbo ploh. —
O kako velika in mogočna je ta lisel, ki nam jo vzbuja božična noč! o resnico spoznavamo dobro še le no-oj ko klečimo pred Božjim detetom, plenice povitim in v jaslice polože-im. Ko premišljujemo, da se je Sin Božji 'onižal do bornega hlevčka, v katerem ebivajo ubogi pastirji. Betlemski lilev-ek nas uči zaničevati vse časti in bo-astva tega sveta ter ljubiti uboštvo, rt‘prostost in skromnost, nas uči označevati evangelij ubogim, ozdravljati >otrte in pomagati krivico trpečim.
„Pojdimo do Betlehema in poglejmo 0 reč, ki se je zgodila, ki nam jo je Jospod na znanje dal“, tako so govori pastirji v božični noči. Tako govo->jo kristjani za Božič še dandanes, ko
se v dyhu podajajo v betlehemski hlevček iu molijo dete v plenice povito iu v jaslice položeno. Betlehemski hlevček je postal za vse čase iu za .se narode šola, iz katere se razširja po vsem svetu delo zveličanja: Slava Bogu iu inu ljudem, ki so dobre volje.
Pojdimo z veseljem tudi mi, verni Slovenci, v betlehemski hlevček iu o-grejmo se pri jaslicah v božji ljubezni za delo, ki je je začel Zveličar!
V tej ljubezni naj se napolni vsaka dolina iu vsaka gora iu vsak grič naj se poniža in kar je krivega bodi ravno in kar je ostrega gladka pota I Božični prazniki naj nas vzbude k novemu življenju in k novemu delu v čast Božjo in v pomoč bližnjemu. To je naše voščilo vsem č. naročnikom in čitateljem za letošnje božične praznike.
Slovensko sirotišče
spomenik ec s ar j c ve šest desetletnice.
Iz g o v o r a, k i g a j e imel č. g. dr. PAVLICA pri veselici društva »Slov. sirotišče“ v nedeljo, posnemljeno sledeče misli:
Čislana gospoda I
V skritem kraju, iz neznatne po-kline se rodi studenec. Slabotne so njegove vode v začetku. Komaj da se gibljejo. Vsak čas se v listju izgube. Počasi, po malem pa narašča studencu moč. Že skaklja potoček urno v dolino, že goni mlinska kolesa ! V dolini prenaša reka ladje, polne blaga...
Podoba o studencu, potoku in reki mi prihaja na misel, ko premišljujem začetek „Slovenskega sirotišča“. Že 1. 1895 sem si bil zabilježil v svojih zapiskih misel, da je slovensko sirotišče za slovenski del naše dežele nujno potrebno, in da treba delati za vresničenje te misli. Toda, kako majhna in neznatna je bila ta misel v začetku I Skoraj, da sem se bal razodeti jo komu. Pod imenom društva »krščanskih detoljubov“, ki ima sedež v Ljubljani, sem na tihem shranjeval male darove za ta namen. Do 1. 1904 sem nabral samo nekaj čez 2000 K. L. 1904 smo ustanovili v ta namen posebno društvo: »Slovensko sirotišče". Blagoslov Božji je bil na tem društvu očiten. Do 24. julija t. 1. j smo nabrali do 15.000 K. Ta dan pase ’ nam je posrečilo po modrem in tihem posredovanju kupiti v Gorici Via Ponte lsozo 32 lepo in obširno posestvo s hišo. Tu, ob bistri Soči, bo prihodnji zavod. Že v kupnem pismu smo ta zavod posvetili spominu na 60-letnico
slavnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Tako smo ustregli Njega Veličanstvu cesarju, ki je izrazil željo, naj bi se vse praznovanje Njegove 60-letnice obrnilo v vstanavljanje novih zavodov in naprav v pomoč ubogim otrokom. Naša misel o slovenskem si-rotišču, ki je bila v začetku tako skromna iu neznatna, je uakrat postala visoka misel našega vladarja.
Dne 14. julija t. 1. je naš okrajni glavar in dvorni svetovalec visokorodni gospod grof Henrik Attems sklical naše gg. poslance, župane iu druge slovenske može, da bi se posvetovali, kako bi slovenski del goriške dežele dostojno proslavil 60 letnico Nj. Veličanstva. Po temeljitem posvetovanju in uvaževaje Najvišjo željo Njega Veličanstva sklenili so zbrani zaupniki, da naj se sprejme »Slovensko sirotišče" kot skupen sporu nik, ki ga postavijo goriški Slovenci ob GO-letnici vladarjevi. S tem je zasebna misel o slovenskem sirotišču postala skupna misel goriških Slovencev. Podpore so se pomnožile iu upanje je, da se posreči v kratkem otvonti ob Soči ta spomenik 60 letnega slavnega vladanja Njega Veličanstva.
Kaj namerujemo s slovenskim si-rotiščem ?
S slovenskim sirotiščem si hočemo postaviti goriški Slovenci prekoristen in nujno potreben zavod za uboge iu osirotele otroke, ki se bodo v njem vzgajali in navajali k samostojnemu življenju v poznejši dobi. Iz otrok, ki bi bili sicer za našo družbo izgubljeni, hočemo vzgojiti značajne može, dobre rokodelce in mojstre in rodoljube. — Ob enein pa hočemo s tem zavodom postaviti ob 60-letnici slavnega vladanja Njega Veličanstva spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal, kako smo znali biti udani in zvesti cesarju, ki je bil pravičen zaščitnik svojega ljudstva. Naš cesar je v dolgi šestdesetletni dobi kljub velikim viharjem in vojskam in homati-jam vedno deloval za blagostanje ljudstva, zlasti nižjih slojev. L. 1867 je dal ustavo, ki zagotavlja v temeljnih zakonih vsem narodom in posameznim državljanom enakopravnost. L. 1907 je potrdil postavo o splošni in enaki volivni pravici, in sedaj se na Njegovo željo izdeluje postava o ljudskem zavarovanju za onemoglost iu starost. Cesar Fr. Jožef I. je pravem pomenu besede ljudski vladar. Zato mu ljudstvo z navdušenjem poslavlja spomenike, kakršen ima postati tudi naše slovensko sirotišče. la spomenik pa nas bo -spominjal poleg dobrot, ki smo jih uživali od cesarja, tuili velikega trpljenja, ki je trpel z junaško močjo naš vladar kot družinski oče. Naš cesar je bil v ognju družinskih
nesreč preskušan. Naš cesar pozna bolje, ko vsak družinski oče gorje, ki more zadeti družino. Njegovega* brata Maksimiljana so ustrelili v Meksiki dne 29. junija 1869, nesrečno je umrl njegov edini sin in prestolonaslednik Rudolf dne 30. januarja 1899 iu umorjena mu je bila Soproga cesarica Elizabeta dne 10. sept. 1898. Res, strašno je bil preskušan nas preljubljeni cesar kot družinski oče. V tem ognju silnih presku-šenj pa ni omagal, ampak neumorno skrbel za druge V tem ognju se mu je srce ogrelo zlasti za uboge družine in zanemarjene otročiče, katerih starši so umrli ali ki žive v siromaštvu. On sam pravi v zahvali avstrijskim narodom za izkazane čestitke in prirejene slavnosti ob Njegovi 60-letnici: „Ta sveti trenotek je povišala vest, s kakim živahnim tekmovanjem so se ustvarjala dela človekoljuba, ki bodo v nadaljnem bogatem blagoslovu še poznim rodovom oznanjevala plemenitost svojih ustanovnikov. Najčistejše veselje pa mi je bilo, da so se državljani, ustrezaje mojim željam, v toliki meri spominjali pomoči najpotrebnejše vseh človeških stvari, ubogega otroka. Ako je z velikodušnimi darovi skrb in beda polajšana, ako je solza marsikateri materi otrta, vidim v tem
»
najslajši sad tega spomina vrednega leta! 1“
Tako misli in čuti naš cesar I Ponosni smo, da nam je dovoljeno in da nam je mogoče postaviti temu velikemu vladarju spomenik in sicer tak spomenik, ki ustreza njegovim mislim, željam. Slovensko sirotišče bo našemu cesarju največje veselje, kar smo Mu je mogli napraviti goriški Slovnici.
Čislana gospoda I Če ima kateri narod vzrok postavljati spomenike cesarju, imamo ga pred vsemi mi, južni Slovenci, ker smo trdno prepričani, da je tudi naš narodni obstoj mogoč le pod avstrijskim žezlom. Ako Avstrija propade, je v nevarnosti tudi naša narodnost. Sovražniki komaj čakajo, da bi Avstrija propala in da bi nas južne Slovence vničili. Naj bi bilo torej »Slovensko sirotišče”, ki bo stalo tik ob Soči iu ki bo nosilo zlato ime Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., krepka trdnjava zoper nasprotnike naše domovine Avstrije in ob enem zoper nasprotnike naše preljube domovine Slovenije. Živela Avstrija, živio nje vladar Franc Jožef I. in živila domovina Slovenija I_______________
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je v soboto z 282 proti 139 glasom priznala nujnost
predloga pob!. S lberer-ja, da se takoj reši pooblastilni zakon ter je potem t vseh čitanjih vsprejela pooblastilno predlogo.
Potem je zbornica reiila teč manjših zakonskih m-črtor, med tsmi melijc-racijski zekon. Izvolila je odsek 52 čla-□or, ki bo razpravljal vladno predlogo glede Bccialnega zavarovanja. Odseku je bila ta predloga izročena brez prvega čitanja. Predsednik je na to voščil poslancem božične praznike in novo leto ter zaključil sejo.
Koalic jftko ministcntvu.
V pond. bo bili porabljeni voditelji vseh večjih strank k ministerskemn predsednika barona Bienerthu, da se ž njimi pogajajo o sestavi koalicijskega minister-stva, ki mora biti sestavljeno vsled cesarjeve želje najdalje do 20. januarja prih. leto. Givori se, da bode predsednik novemu ininisteratra vitez Bilinaki.
Kranjski dež. zbor bo baje sklican 7. januarja ter bo zboroval do 18. iBtega mesec«.
Deielnozborake dopolnilne volitve v Ljubljani.
V torek se je vršila r Ljubljani deželnozborska dopolnilna volitev iz mestne kurije volilnega okraja Ljubljana (mesto); pri volitvi sta bila izvoljena dr. Ivan Oraien in Iran Knez.
Položaj v Borni in Hercegovini.
Listi priobčujejo pismo nekega vojaka 69. pešpolka iz Bileka o položaja v Hercegovini. Vojak piše, da je nedavno nastala panika ob veBt;, da je četa Črnogorske vdrla preko meje, da zastrupi vse vodnjake v Hercegovini. Vsi vodnjaki ao odslej zastraženi, voda je bila analizirana. Služba je jako naporna. Vedno ae vrše vaje. Doalej ie ni bilo spopada a sovražnikov. Vojaki zelo trpe, ker ao za nje napravljene le provizorične iz lesa stesane barake.
f Knez Lobkovic bivii češki deželni maršal je v pon-deljok nmrl.
PavBaliranje poilaniških dijet.
Vprašanje pavšaliranja poslaniških dijet je postalo zopet aktualno. Kakor izjavlja neka dunajaka korespondenca, ae ima to vprašanje v kratkem rešiti. Poslanci bi dobivali na leto 8000 K, predsednik z ozirom na velike reprezenta-cijske stroška 30.000 In podpredsedniki po 10.000 K.
PRIMORSKI LIST“, agitirajte aattj, pridobivajte novih naročnikov. Več plačujočih naročnikov ko bo imel list, popolnejši in zanimivejši bo!
Darovi.
Jubilejni darovi za .Slovensko s i r o t iič e“ :
V župni cerkvi v Šebreljih se je nabralo 18 K, v župni cerkvi v Jiger-ščah 7 K, Stopar Josip, Male Žablje 1 K, Kerkoč Iran, GojaJe 20 v, za kazen, ker je prvi pregovoril 50 v, dr. Josip Ličan, prof. bog., nadškcfijaki tajnik itd. 10 K, Šteftn Višin, Kronberg 40 v, Ivan Vuk, Vrtojba 40 t, Jug Frančišek, Arš,e 40 v, Štefan Jelen, Opatieaelo 20 v, Ber-buč Ana Marija izpod Čivna 1 K, Iran Uršič, Idersko 1 K, mesto vstopnine k veselici druitva »Slovensko airotišče“ dne 20. t. na. so plačali: Franc Ravnikar, trgovec 1 K, dr. Treo Dragotin, odvetnik 10 K, Franc Setničar v nadškofijski pisarni 2 K, Hribar Teodor, trgovec 2 K, Šuligoj Jakob, trgovec 1 K, Drufovka I., 1 K, gospa Antonija Hrovatin 1 K, I. Medved, trgoiec 1 K, Nekdo v Gorici 40
v, Anton Fras, pref. v pok. 1 K, Josip Ivančič, profesor 2 K, Frančišek Pavletič odvetnik 5 K, Ciril M. Vuga, stolni vikar 10 K, Josip Jarec, vikar v p. 20 K, M. M. 2 K, Laka Dugar, upravnik „Pr. Lista" 1 K 11 v; slavno županstvo Doberdob vsled starešinskega sklepa z dne 26. sept. 1908 ustanovnino 200 K, slavno c. kr. redarstvo v Gorici 10 K, ki jih je bil natel pred dvema letoma g, rač. vodja Ivan Pirjevec, visokorodni g. Andrej baron Winkler, dež. predsodnikv p. mesto vstopnine k nedeljski veselici 5 K, Siitoslav Premrou, vodja .Goriške zveze'1, mesto VBtopnine k nedeljski veselici 2 K, občina Bilje UBtanovnino 200 K, k tej svoti priložili s. r. župan in staraiinstvo v Biljah 140 K, dež. odbornik I. Berbuč, meBto vstopnine k nedeljski veselici 4 K, c. k. major Karol Sliifer 4 K, »Ljudska opekarna" v Biljah uttanornino 200 K.
Bog poplačaj vsem stotero I Vse v boljše bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Za nŠ o 1 s k i Dom* za božičnico so darovali: Ivan Mercina, vadnični učitelj 6 K, Anton Skubin, vadn. učitelj v p. 4 K, Alojzij Fogar, posestnik in trgovec 10 K, P. Potočnik, pečar in inštalater 10 K, g.a Skrober 5 K, g.a Škerjanec, pekovka 4 K, dr. Fran Kos, profesor 10 K, Andrej Ipavec, profesor 5 K, Pavla Mašera, sodnikova 4 K, Frida Šček 500 vinarjev, Ana Bolko, posestnica 6 K, J. Korujavec, trgovec 2 K, Josip Zornik, trgovec 5 K, Poniž-Faga-nelj 10 K.
Srčna hvala I
Novice.
»PRIMORSKI LIST “
je postal družinski list. Ni ga med slovenskimi listi na Primorskem tak razširjenega lista, kot je „PRIMORSKI LIST\ Z veseljem javljamo našim naročnikom, dopisnikom, podpirateljem in pristašem, da je „PRIMORSKI LIST“ prekoračil število jooo naročnikov. To je veselo znamenje na katoliškem časnikarskem polju, to je znamenje, da korakamo po pravi poti, to je znamenje, da list ljudstvu ugaja, s e za n j za n i m a, ga podpira, mu dopisuje, splošno rečeno: je postal glasilo 1 j u ds tv a, iz katerega črpa nauke, kako se mu je ravnati v sedanjih, za krščansko in slovensko ljudstvo razburkanih in nevarnih časih, ko se ljudstvu usiljujejo od vseh strani razni listi, ki zastrupljajo slovensko ljudstvo, slovensko mladino. Si ne prisvajamo zasluge, da smo list mi razširili, ne; v ne mali meri so do teg a p r i p o mogli n a š i prijatelji po deželi, posebno pa dopisniki, katerih šteje .Prim. List" na stotine iu na stotine iz cele dežele. Posebno razveseljivo je tudi, da so se poprijeli dopisanja p riprosti ljudje, kmetje, m a de niči, da, celo par rednih dopisalk šteje .Prim. List*4. Več kot dve tretjini sotrudnikov šteje .Prim. List* med 1 a j i ki. Posebno naša moška mladina pridno dopisuje v naš list. Da, in tukaj na tem mestu slovesno izjavljamo, da nas najbolj veselijo dopisi iz prip ros tega ljudstva, glas ljudstva, kateremu je list tudi v prvi vrsti namenjen. Kako z veseljem čakajo mladi dopisniki list, kateri prinese njih dopis. Čitajo in čitajo ga, drugim ga dajo čitati, sami ga čitajo v večjih družbah, društvih iu v družinah. In vsak občinar rad bere dopis iz svoje občine. In ravno dopisniki — naj bode še enkrat povedano — najbolj skrbijo za širjenje lista. —
Po svojih močeh si je tudi ured-
ništvo prizadevalo, da ustreže svojim dopisnikom. Vsem naenkrat uredništvo seveda tudi ne more vstreči. Imeli smo tudi par dopisnikov, ki so se hudovali, zakaj ne priobčimo njih dopisov in so nam tudi žugali, da se listu odpovejo. Takim dopisnikom naj bo povedano, da urednik u ž e ve, kaj je za javnost in kaj ne. Nikar naj se pa od njega ne sme zahtevati, da mora ta iu ta dopis priobčiti, ki mogoče spada vse kam drugam ko pa v javen.list.
Še par besed gg. dopisnikom. Uže večkrat smo povdarjali, naj pišejo dopisniki mirno, ne strastno, osebnih napadov naj se kolikor mogoče izogibljejo, ker javnosti tudi ne zanimajo, naj pišejo kratko in jedrnato, vselej naj pišejo s črnilom na eno stran in ne na obe strani. Vsak dopisnik se mora v pismu tudi podpisati, da uredništvo ve, kdo pošilja dopis. Dopisi brez jasnega naslova dopisnikovega, najsi bo dopis še toliko važen, bodo romali v koš. Mislimo, da vsak dopisnik lahko zaupa uredništvu svoj naslov.
»PRIMORSKI LIST* si je torej pridobil pri ljudstvu simpatije, je priljubljen, ljudstvo ga rado čita. Sedaj pa ne smemo odnehati agitirati zanj. List se mora še bolj raaširiti, spopolniti. — Vsaka slovenska rodoljubna krščanska hiša bi morala biti naročena na naš list. Prijatelje po deželi prosimo, da delajo na tol Listje po ceni: j ali 4 K na]leto vsakdo lahko zmore. Le ako bomo v časopisjn močni, organizirani, bomo vedno bolj prodirali v ljudske mase, naše delo za blagor slovenskega ljudstva bo vspešnejše, plodovitejše. V časopisju je veliko moči. To povdar-jajo vse stranke, vsi narodi. Dobro organizirani in urejevani list ima velikansko privlačno silo. Da, v listu je obstoj stranke. List je stranka. List je srce stranke brez lista nima n o-bena stranka obstoja.
Zatorej agitirajmo za .PRIMORSKI LIST", nabirajmo mu novih naročnikov, dopisujmo mu, skrbimo, da pride v najširše ljudske mase in delajmo na to, da bo uredništvo sedaj leto v stanu spet poročati o lepem napredku. V to pomagaj Bog in naše dobro pošteno slovensko ljudstvo. — Uredn iš tv o.
G. Ivo Pregelj je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem filozofije. Naše iskrene častitke.
Prošt Faidutti in Andrej Gabršček z vernima tovaršima dr. Bugatto in Štrekljem sta bila pretekli teden pri mi-nisterskem predsedniku baronu Bienertha ter zahtevale, naj se razpusti deželni zbor goriški, da bo mogoče izvoliti postaven deželni odbor, češ, da sedanji je nepostaven. Minister jih je zavrnil na namestnika v Trstu, ki jima more pripomoči, da pride eden prej do glavarjevega sedeža, drugi do svitlih kronic od-borniške plače. Drugim ljudem se bo to smešno zdelo; a kdor je pohlepen po čaBti in masti, »6, kaj se pravi 1 a finemu biti 1
Pri deželnozborskih volitvab v Istri, ki ao ae vršile pred par tedni, ata bila izvoljena poslaacema, kakor amo uže poročali, tudi žapnika Zidarič in Červar. Listi ao poročali, da sta ae morala imenovana žapnika mandatoma odpovedati in to na ukaz tržaške fa škofa. Sedaj ae ta reč tako pojašnjuje: Po cerkvenih predpisih mora vsaki duhovnik, ki hoče kandidijati v deželni ali državni zbor, proaiti za dovoljenje svojega škofa. Imenovana žapnika tega pa niata storila. — Vsled tega je sledila ona škofijska odredba. Sedaj pa sta omenjena žapnika proaila tržaškega škofa, da bi smela obdržati mandata, kar jima je tržaški škof tadi dovolil. — Tako je ta stvar poravnane.
O inons. Zanettiju, stolnem pr0 v Pulju, o katerem ao časopisi poroči da je pobegnil ne ve se kam, se se( poroča od verodostojne strani, kij nagnilo prošta Zanettija, da se je odp vedal svoji župniji in kanoništvu. pr( Zsnetti se nahaja Bedaj na Danaja, k mor ae je šel zdravit. Opešali so r živci, vsled naporne katoliške organi; cije, kateri je bil on voditelj. Ustanoi je v Pulju posojilnico, tiskarno, izobr ževalno druitvo z lastno hišo z , sobami, konBumno društvo. Vse to pi osnoval prelahkomiseljno, mnogim preveč zaupal in mnogi bo njegove j brote izrabljali. Na gospodarstvo pri |( napravah ni obračal zadoBtne pozornoi Posebno z napravo tiskarne in z zid njem hiše za kat. izobr. društvo se prenaglil. Uničila ga je pa njegova p sojilnica in konaumao društvo. Dovolji val je posojila brez zadostne garancij Se ni torej čuditi, da je moral taken gospodarstva slediti polom. Več lastne; premoženja je zastavil, da bi vsaj t časno rešil svoje naprave, a zagazil nže pregloboko v dolgove. Pomoči o nikoder. Postal je zmeden in t tem poli žaju je zapustil Pulj. O kaki defravdit ne sme biti govora. Hotel je drugim i< bro, a je pri tem sebe pahnil v nesreč
Z dežele nam p:šejo: V .NaSe Glasu* izjavlja neprostovoljni agent! Gabrščekove namene Ivan Mermolja,i ni z Gabrščekom več govoril o strank po 15. aprilu 1907. iu da ga ni od ti daj Gabr. več niti poskušal zase nagi varjati. To ni res, ker Gabršček je gi voril z M. še po onem shodu pri Rebk za časa volitev, ko se je zvečer vraf v Gorico. Takiat se je Mermolja izjav proti Gabrščeku, da se agrarci n a g i b aj bolj na liberalno stran ko na U rikalno. Dejstva za časa volitev in po zneje, kakor tudi zdaj pričajo, da so s agrarci popolnoma nagnili in zvrnili n liberalno gnojišče. Laž je tudi kar s bere v isti številki „N. G.“, da .Gorici agrarcem ne more dokazati nič liben nega, kakor to, da so pustili liberalce voliti njihove kandidate; resnica pa j da so vsi agrarci volili liberalne kai didate.
Op. uredništva: Danes ni Me molja nič drugega, nego Gabričeki politični agent.
Karol vitez Defacls umrl. —
četrtek zjutraj je naznanil bržojav Trsta, da je tamkaj nenadoma un predsednik višjega deželnega sodiši Karol vitez Defacis. Pokojnik je im šele 5G let. Kot uradnik je bil ranj vseskozi pravičen. Slovenci ga poznan kot takega še ko je služboval v Tolm nu. Kot predsednik okrožnega sodiši v Gorici si je pridobil splošno spošto vanje. Vedno je povdarjal, naj uradni občujejo s strankami prijazno iu v lif hovem jeziku. Spoznal je neobhodl potrebo znanja slovenskega jezika 1 sodišču v Gorici in to tudi zahteval o podrejenega uradništva. V uradovauj se je strogo držal principa: Vsaki m rodnosii svoje. Slovenci smo videli vitezu Defecisu pravičnega uradnika. K je bil imenovan predsednikom višjeg deželnega sodišča, smo z veseljem bi lježili to vest. Le škoda, da je ostal n tako važnem mestu le malo časa. -Pogreb, ki se je vršil v petek, je bi veličasten. Iz Gorice se je podalo k po grebu več višjih sodnih uradnikov. N p. v. m. 1
Zakaj ne morejo nič delati! ' Ni bilo menda še slovenske stranke,11 bi bila imela tako lepo in komodno ^ lišče, kakor so je imeli naši takoimeno vani .agrarci* za minolih volitev. Bil so kot „nova stranka1* nepopisan H'1 nič ae jim ni moglo očitati, nič grajati Oni pa bo imeli nasproti naii stranki lažje stališče ; kajti o strankah, ki ao t* dolgo obstojale in delovale, se že da kal povedati, če ne gre dragače, ae zavij*
obrekuje. In znano je, da za .iimfanje* ni treba hoditi t šolo. — Pa minuli so lepi čaBi volitev, minuli lopi časi obljubi, nastopila je doba resnega dela, ali za „agrarce“ ne ; oni še vedno vstrajajo pri obljubah, katere po shodih prodajajo po ceni kot Čič ocet in ne poznajo niti pregovora : Od samih besedi se človek ne redi. Na delo za kmeta niBO začeli niti ie misliti. Slika njih napredka je njih „Glasu. Tako veselo življenje mislijo ie nadaljevati ; kajti v .Naiem glasu“ bo izgovarjajo: „Pod temi razmerami, ki Be-daj vladajo in ki jih je vatvarila ljudsko stranke (ta je seveda ie zmeraj Jeruzalemski kozel" I) razdirajoča politika, je absolutno nemogoče vstvariti kaj stalno koristnega za naie ljudstvo1*. — No, to jo pa zares ceni izgovor 1 Ali ljudstvo bode kmalu znalo dati temu izgovoru tudi primeren odgovor: Ro ete obljubljali, Vam ni bila .razdirajoča politika” nič na poti I — Mi pa temu izgovoru odgovarjamo : Delo naie stranke za ljudstvo lepo napreduje tudi vzlic oui „razdirajoči politiki".
Da, da, pri prihodnjih volitvah pojde larbanje" nekoliko težavneje.
Slovenski skladatelj dr. Benjamin Ipavic umrl. — V Gradcu je umrl -eden najpriljubnejših slovenskih skladateljev, brat nedavno umrlega dr. Gustava Ipavica, dr. Benjamin Ipavic.
Slava njegovemu spominu!
Premefičenje koperskega učiteljišča. Starikava teta „Edinostu ne zamudi prilike, da se obregne ob na« ali uie poslance. Zadnjič je prinesla dopis, di je vitanovitev italijanskega učiteljiiča r Gradiiki dognana stvar, dočim da je ilovenBko učiteljišče ie povsem negotova ilrar; potem hvali furlanska poslanca dr. Bugatto in Faidutti in vpraia — seveda — ali poslanca Fon in dr. Gregorčič nič ne delata ali pa morda nimata vpliva pri vladi. Na te opazke ae nam ne zdi vredno, da odgovorimo; toda pribijemo ta*le dejstva, da osvetlimo hujskajoče namene .Edinosti" :
Za slovensko učiteljiiče je postavljenih v državnem proračunu lani 4000 kai|K, letos drugih 4000 K in poleg tega ie
2.000	K; za italijansko učiteljiiče lani nič, letos pa celih 3000 K! Za slovensko učiteljišče toraj skupno 20.000 K, za ita-ijansko 3000 E. Iz tega je razvidno, kdo je bližji svojemu cilju. .Edinost" bo pa morda trdila, da Be s 3000 K vstanovi učiteljiiče ? I
Podobo Matere božje svetogor-ske je razstavil g. Gyra v Corso Verdi Gorici. Njegova trditev, da je ta po-oba prava in avtentična t. j. prav tista, jo je patriarh M. Grimani daroval I. 54-t svetogorskemu svetiiču, je nekoliko iredrzna.
Volitve v trgovsko zbornico — >e bodo vriile dne 12. in 13. januvarja 909. Dne 12. jan. bodo volili trgovci, ne 13. pa obrtniki. Lahi Be že pripravijo na te volitve in bodo uže tako po-krbeli, da zmagajo. Slovenci se tudi ibljejo.
Osebna vest. — Gosp. Julij Nardin, ofesor na mestni realki v Idriji, je defi-itivno nastavljen istotam.
- Samomor. — V Gradiiču ob oči Be je s samokresom ustrelil 72-letni ikolaj C osi ni, podžupan, veleposestih, in lekarničar. V smrt so ga gnale ie nesrečne dražinske razmere.
ilm
išto
Inn
'V
jds
bi i po
— Ilegnikola — so te dni areti-e v Ji * Červinjanu in sicer nekega Frana
»idrina. Razžalil je javno našega »»rja.
— Umor. — Kot uradnik pri „Go-ki ljudski posojilnici11 v Gorici je služil ed leti neki Pohlin, kateri je prišel s anjskega v Gorico v prvi vrsti zato, ker ga zvabile sem razne osebe, ki so vo-e takrat ljud. pos. in „Pevsko in glasno društvo11, kajti takrat so rabili tenorista
eno
Bil
list
jati
ioki
pri pevskem društvu. In tak tenorist je bil že prej imenovani Pohlin. Ta Pohlin se je poročil, ako se ne motimo, z neko Štajerko. V Gorici pa ni ostal dolgo časa. Sedaj je služboval kot uradni vodja posojilnice v Radovljici. Z ženo, kakor so drugi opazovali, se nista popolnoma razumela. Pravijo, da temu je bila v veliki meri kriva ona, ne baš uzorna soproga. Uže ko je bil v službi v Gorici, je bil bolehen. Nekateri pravijo, da je petje škodilo njegovemu zdravju. Zdravja je bil torej šibkega. — Minuli teden v četrtek je pisal domu. Po kosilu opoludne se je ulegel na divan. Ko je spal na divanu, ga je nekdo ustrelil v sence, i Bil je smrtno zadet. Živel je še nekaj ur. Revolver so našli na mizi. Pravijo, da je samomor izključen. Našli so ga na tleh v krvi. Preiskava je dognala, da je bil ustreljen, ko je ležal vznak. Tudi druge okol-nosti govorijo, da je samomor izključen. — Njegovo ženo ni preveč zanimalo, ali je mrtev ali živ. Le čudila se je, li more biti človek še živ s kroglo v možganih. Njeno čudno obnašanje se je zdelo jako sumljivo ob smrti Pohlinovi. Po Radovljici pa je bilo dobro znano, da Puhlin, kakor njen soprog, ji je bil na poti. Vsled tega je preiskovalni sodnik spravil ženo in mater v zapor. Sumi se torej, da je žena umorila lastnega moža s krogljo iz revolverja, ko je ta na divanu zadremal. Sicer pa dožene preiskava podrobnosti. Pokojni Pohlin je bil v našem mestu dobro znan.
— Z novim topom so te dni poskušali streljati v bližini Trata. Taki topovi so namenjeni za trdnjave. Zadel je daljavo 8000 m.
Mesine novice.
m Družinski večer priredi v torek ob 8. uri zvečer S. K. S. Z. v svojih prostorih. Na vsporedu bodo lepe skiop-tiike božične slike, Blovenske pesmi na gramofon in deklamacije. Somišljeniki ia člani : Dobrodoili I
m Kruh podraži. — Goriiki peki so sklenili podražiti ceno kruha za 4 vin. pri kilogramu. Ljudsto, posebno revnd, jim gotovo ne bo hvaležno za to — „u slugo".
m Veselica .Slovenskega sirotišča* v proslavo 60-letnice cesarjeve, ki je bila v nedeljo, se je prav dobro obnesla. Dvorana pri „Jelenu“ je bila polna. Zelo je ugajal prizor s petjem: »Zapuščena sirotica", ki jo je predstavljala petletna deklicaZorkica Birsa. Tudi igra: „Pri gospodi14 se je prav dobro obnesla. Gospodične igralke:	Pavla Černigoj,
Berta Škrjanec, Alojzija Medvešček, Petrina Pahor in Marica Podgornik so žele obilo pahvale. Domačo skladbo: .Tuji pevecu je proizvajal g. L. L u k e ž i č. Spremljal ga je na harmoniju preč. g. Kokoiar, ki je tudi petje vodil, za kar mu je bilo zbrano občinstvo zelo hvaležno. Prvo pesem: „K šestdesetletnici cesarjevi* je pevski zbor ponovil. Občinstvo je zahtevalo ie pri drugih točkah ponovitve, a se ni moglo ustreči, ker je bil program obširen in bil bila veselica trajala predolgo. Pesem : „Ob šestdesetletnici cesarjevi" je predaval deček Gvido Pahor, pesem: .Bog za vse skrbi“ pa dekletce Anica j Besednjak. Slavnostni govor je imel č. g. ? dr. A. Pavlica, čegar glavnejmisli objavlja ' današnji .Primorski list". Nastop g. E. * Klavžarje v deklamaciji pesmi „Gra- j ničar14, je napravil na občinstvo globok vtis. Dtorana, ki je bila dovoljena brezplačno, za kar je draštvo .Slovensko airotišče“ vodstvu hotela zelo hvaležno, je bila ukusno opravljena. Na odru je bil postavljen kip cesarjev. Pred odrom ste bili postavljeni zastavi .Slov. katoi. delavskega društva* in druitva .Skal-nica* in sicer prav primerno, ker Bte ti dve društvi veliko storili za „Slov. siro-tiščeu. Mej občinstvom smo opazili od-
lične OBebe: Dvornega svetovalca grofa Henrika Attema-a, vodjo Pirjevca, predsednika veteranskega društva Jacobi-ja z veleč. Boprogo, svetnika Vodopivci, nadzornika Kinšger-ja z veleč, soprogo, g. c. kr. pošt. nadkont.in žapana Farlani-ja in dr. ViBokorodni gospod Andrej baron Winkler, ki bo ni mogel udeležiti, je poslal droitva svoj prispevek. Tudi v gmotnem ožim bo je veselica dobro obnesla. Dohodkov je bilo 300 K 40 v. Dekletci Anica Besednjak in Pavla Podgornik ate nabralo za sirotišče mej občinstvom 38 kron 38 v. Za veselico ste po-žrtovalno aodelovali gospici Gabrijela Abram in Podgornik, katerima je z VBpehom trud obilo poplačan. To velja todi o drngih rodoljubnih osebah, ki bo sodelovale.
Društvo .Slovensko slrotišče* je odposlalo kabinetni pisarni Njega Veličanstva cesarja sledečo brzojavko:
Praznovaje i e s t d es etl e t-nico slavnega vladanja Njega Veličanstva poiilja druitvo .Slov. sirotišče" iskrene čestitke in izraze neomejene ndanosti.
m Ogenj — je bnknil v nedeljo zvečer na Solkanski cesti in sicer v hiši nekega Mascalchin. Nevarnost je bila, da se ogenj raziiri tudi na BOBedne hiie. Hitro so bili poklicani mestni ognjegasei, ki so po velikem trudu ogenj omejili in pogasili. Škoda je precejinja, pa je krita z zavarovanjem.
Iz goriške okolice.
g V Grgariu bo v soboto na dan sv. Štefana ob 4. uri popoldne v prostorih g. Andreja Mil j a vca s ki o p tično predavanje. Vabljeni so vsi I
g Veselica v Podgori. Prihodnjo nedeljo t. j. dne 27. t. m. priredi telovadni odsek kat. slov. izobraž. druitva v Podgori veliko veselico ob 3. nri in pol popoldne v veliki dvorani g. Štefana Breganta tik železniikega nasipa. Vspo-red: 1. Volarič: „Ti osrečiti jo hoti", molki zbor; 2. Nastop telovadcev ; 3. Zmajski: nDomorodkioji*, deklamacija;
4.	Veseloigra v 3 dejanjih „ČevIjar“ ; 5. .Stara matiu, deklamacija; 6. Volarič : .Slovan na danu, meian zbor; 7. Komični prizor: .Simplicij Žolna. ; 8. S. Gregorčič: .Kmetski hišiu, deklamacija.
— Med posameznimi točkami avira tam-buraiki zoor oziroma pojo pevski zbori drugih druitev. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejmejo. — K obilni udeležbi uljndno vabi	ODBOR.
g Štirje regnikoli aretirani, trije pobegnili čez mejo. — V Sovodnjah se nahaja uže par let neka drnžina iz Italije po imenu Ton a rini, ki plete iz debelega lubovja koie za sadje. Ta družina ima vedno po 8—10 delavcev tudi iz Italije in sicer iz Toškane. Do sedaj je ta družina živela za-se, delali in pletli so cele noči, ob nedeljah so tudi delali. Brigali se niso ne zi cerkev, ne za šolo, čeravno imajo šoli dorasle otroke. Živeli so zase, le tu pa tam se jih je videlo ob nedeljah kolovratiti po občini.
— Na cesarjev jubilej »o se podali v krčmo g. Roka Devetak, ki se nahaja ob uhodu občine Sovodnje ter tam pili in peli po svoje. V krčmi je bilo tudi več domačinov, ki so peli in pili. Regnikoli so tako pili, da so pozabili, da se nahajajo v Avstriji in posebno pa še, ko se je ravno ta dan obhajal cesarski jubilej. Ne ve se kako in zakaj, so začeli peti Garibaldijevo himno in upiti baje tudi „Viva Garibaldi*, „Viva Italia" itd. Domačini so o tem molčali takrat. To pa je priilo do ušes orožnikov, ki so začeli stvar preiskati. Konec preiskave je bil, da so minuli petek aretirali v Sovodnjah gospodarja regnikola in še tri njegove delavce tudi regnikole. Pripeljali so jih
v goriške zapore. Drugi trije ali štirje delavci regnikoli so jo, videč to, pobrisali iz Sovodenj preko meje v blaženo deželo Italijo.
a Padel je v Dornbergu 20-letni Andrej Slejk na tla tako nesrečno, da Bi je zlomil roko. Spodrsnilo se mu je na zmrznjenem svetu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
..Primorski List"
mora imeti vsaka drn&ina. List ima dopise iti poročila ia cele dežele.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Rihenherga. — „Kršč. soc. izobraževalno društvo11 v Rihenbergu otvori na praznik sv. Štefana dne 26. t. m. ob 3 in pol popoldne društveno knjižnico. Ob enem bo tudi predavanje. Predaval bo g. dr. Brecelj o lifusu in krvavi griži. Prostor pri Vidmarju na Preserjili. Vstop je dovoljen le članom, ki so vabljeni, da se zanimive prireditve polnoštevilno udeleže.
Odbor.
Iz kanalskega okraja.
ki Anhovo. — V nedeljo dne 27. t. m. bode na Goljenjempolju slovesno odlikovanje starega vojaka, ki je pod Radeckijem služboval, Štefana Mirkiča z Anhovega it. 3. — Vsi stari in mladi vojaki se bodo te redki slavnosti udeležili, kakor na dan jubileja presv. cesarja. — Vabijo se iz cele občine k obilni udeležbi.
Iz tolminkega okraja.
t Iz tolminske okolice. — V nedeljo 21. t. m. je priredila takozvana agrarna-laži-kmečka stranka javen shod v Tolminu. — Znani Mermolja je ponavljal svoj slavnoznani govor, kojega se sliši pri vsakem agrarnem shodu. Shod je sicer sklicala kmečka stranka
— a poslušajoče občinstvo ni pripadalo kmečki stranki — kajti večino so tvorili ie tolminski in okoličanski liberalci. Predsedstvo je bilo isto kot na zadnjem Gabrščekovem shodu. Učiteljstvo je bilo seveda tudi zastopano po g. Kašči in g. Kutinu, oba pristna agrarca, kaj ne? Okoličani saj jih bodo poznate, — enkrat so hudi liberalci, drugikrat se pa hlinijo kot največji kmečki prijatelji. Kmečko ljudstvo pa ve dobro, da sedanje liberalno učiteljstvo kmečkega stanu ne bo rešilo dasiravno je g. Kašča v svojem govoru hvalil učiteljsko ljubezen do kmeta, nesebičnost učiteljskega stanu
— med tem, ko marsikateri nune, tako je izjavil, — zapusti tisočake svoji kuharici. G. Kašča: Lastna hvala, cena mala. Cela agrarna komedija je napravila na poslušalce tak utis, da agrarna stranka ni nič drugega kot liberalci v drugi bolj hinavski obleki (kmečka stranka) — ki ima namen zvabiti kmečko ljudstvo v liberalen tabor. Kmetje, okoličani, razsodite zdaj sami, kakšne stranke se vam je okleniti. Varujte se volkov v ovčjih oblačilih.
Okoličan.
t Volčanski hribi. — Po naših volčanskih hribih prebiva dobro in pošteno ljudstvo, ki ga do zdaj še ni okužil duh liberalizma. Tuk. prebivalci so trdna opora S. L. S. in njenim načelom. V naših lepih Volčah pa je peščica prav zagrizenih liberalcev, ki so pa doma ves ugled izgubili, kar so pokazale zadnje obč. volitve, pri katerih so popolnoma propadli. Sedaj hodijo ti slad-koustneži k nam in se nam sladkajo in
dobrikajo. Nekateri so prišli v ovčjih oblačilih in razlagajo, koliko škode je Gregorčičeva stranka deželi naredila; dalje kako naši pošteni možje v starešinstvu nič koristnega ne delajo, da bi se moglo starešinstvo razgnati in nove volitve razpisati. Seveda se jim sline cedijo in bi radi prišli zopet v starešinstvo. Nesramneži, o dr. Gregorčiču kar molčite in ne obrekujte ga, kajti to je grdo od vas.' Dr. Gregorčič je delal, dela in bo delal za svoje volilce, kakor bi ne delal noben drugi poslanec. Zato ker je vesten, pravičen in nesebičen, ga mi ljubimo in spoštujemo. Ko sem slišal tako obrekovanje o dr. Gregorčiču, sem se zinislil na Simon Gregorčičevo tožbo: „Pravico v grob so devali, pri grobu jaz sem bil; pogrebci so prepevali, a jaz solze sem lil".
»Primorski List“ naj si vsaka hiša naroči, ker tam bomo zvedeli, zakaj se bije boj v naši deželi, kaki možje so ene ali druge stranke, kateri nam želijo pomagati, kateri nam škodovati. Ko bodo potem k nam zopet prišli naši pobiti liberalni agenti, vzemimo brezovko v roke in jim pokažem > pot nazaj od koder so prišli, ter recimo jim, da mi stojimo ravno na onem stališču, na katerem so stali naši očetje. Vprašajmo jih, kaj so dobrega storili naši liberalci za kmeta! Nič drugega kakor to, da vlači o po svojih zobeh najbolj poštene može in žene v naši fari, da podpirajo tiste, ki so nepokorni sv. cerkvi, papežu itd., da zavijajo resnico, laž pa povzdigujejo. Ker sedaj oni ne morejo vladati, so se spravili pa na našo stranko z obrekovanjem in natolcevanjem. Pustite našo stranko v miru, kakor mi vašo pustimo. Ako ne, bomo pa veliko svetilnico prižgali in v vaše gnezdo posvetili, da bodo vsi vedeli, kaj delate vi podpiratelji „Slovenskega Naroda", „Soče in „Pri-morca".	Lepodolski.
t Javno predavanje priredi izobraževalno društvo Soča pri Sv. Lnciji t ■alonn gostilne Vuga dne 27. t. m. koj po večernicah. K obilni vdeležbi vabi najvljudneje — odbor.
t Z vlaka Gorica-Sv. Lucija. — Mlad fantič, ki so mu ravnokar začele brkice poganjati, začne velepolitičen pogovor z dvema ženskama: .Imeli ste petega shod pri Sv. Luciji?'' Ena žensk: „Ne petega, trinajstega je bil shod•*. On: „Ne mislim tega, ampak kmečki shod, ki gaje imel Mermolja pri Vugu. Čudno, zakaj pri Vugu, ki je klerikalec". Ona : Jaz pa vem zakaj: zato, da bi zbobnali k Vugu kaj več ljudij skupaj za agrarno stranko". On: kazaje na moža, ki je bil malo opit: .Vidite, ta je klerikalec iz Levpe. V Levpi so vsi klerikalci". Ona: „Zakaj pa to"? Odgovor za to je izostal. On: „Vsaka mačka svoj rep hvali". Ona: »Kaj ste pa Vi*? On: „Jaz sem, kar sem", (tako je rekel Bog Mojzesu iz gorečega grma. Op. ured.) Ona pa: Jaz sem klerikalka11. Odgovor: „Saj se Vam vidi"! Ona konča na to političen pogovor in pove pozneje drugim, da ni samo Jaz sem, kar sem*, ampak ob enem tudi učitelj v Lomu. Klerikalci v Levpi, povejte mu, kdo ste Vi ?	Oni, ki je slišal.
t Iludajužna. — Vsled sklepa od-borove seje z dne 20. dec. bode pri kmečki hranilnici in posojilnici v Hu-dajužni obrestna mera od 1. januvarja 1909 po 5 cd sto, t. j. od vsakih 100 K bo plačal dolžnik letno 5 kron.
Vsled enakega sklepa ne bodo od 1. januvarja uradne ure ob nedeljah, kakor do zdaj, ampak vsaki torek od 11. do 12. in vsako prvo nedeljo od 3. in pol do 4.|in pol.
Opozori se tudi vlagatelje denarja, da po možnosti sami izročajo denar posojilnici in ne po drugih, ker za
morebitne pomote ne bo odgovorna-hranilnica.
t 1'nljnl>in,j. — Predavanje s skiop-tikoni smo imeli pred 20 dnevi, katerega so se udeležila po jubinjsko, zatolmin-sko in volčansko društvo v Tolminu in ne v Poljubinju, kakor je bilo v predz. št. .Prim. Lista- pomotoma poročano. Predavanje se je vršilo v Tolminu v novi hiši tik cerkve. „Slov. kat. izobraž. društvo-' v Poljubinju se najsrčneje zahvaljuje „Slov. dijaški zvezi" za podarjene knjige. Bog povrni vrlini darovalcem!
O d h o r.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. C. kr. č i p k a r s ki tečaj je nastanjen v našem krasnem „G. domu". Šola je začasno v dvorani pisarna pa v pritličju. Prometa je silno veliko. G. profesor Vogelnik od osrednjega tečaja na Dunaju, ki je te dni tukaj nadzoroval, se je izrekel, da bo treba nastaviti najbrže še eno učno moč. Šola je prenapolnjena in pisarna je naravnost oblegana. Pa pravijo, da te šole ni bilo treba! Proti njej agitirajo nekateri in sicer s tem, da lažejo, češ, da vsaka, ki se bo vpisala, bode morala čipkati celo leto in tudi poleti ob košnji! To pa ni res. Vpis ne stane nič, ne zaveže nikogar za nič; papirce dobivajo všolanke zastonj in klekla lahko kdo — hitro ali počasi In če par mesecev poleti, ob hudem delu mnoge ne bodo čipkale, jim tega nihče ne bo štel v zlo; ampak tudi gospica učiteljica pojde takrat na počitnice ! — Opozarjamo vse čipkarice, da prebero članek v žadnjem „Prim. 1.“, ker je zanje važen in koristen! —
c Jabolka so vendar šle ali pa še pojdejo v — denar! Niso draga, m. stot po 8 K; ali bolje je nekaj, ko nič! V občino bo prišlo nad 50.000 K. Za odjemalce si je poleg našega lepovrs-pevajočega „Km. društva" posebno prizadel g. poslanec Kosmač, zakar mu bodi izrečena zahvala. — *
c Obletnico sv. misijona smo slovesno obhajali dne 6., 7. in 8. t. in. in sicer s tridnevnico ter s 40-urnim javnim češčenjem Najsv. Udeležba je bila prav ogromna; čestivcev smo šteli ob vseh urah lepo število. Posebno so se odlikovala dekleta in pa moški naraščaj. Slava I — Govore so oskrbeli gg. duhovniki čestivci iz dekanije.
Iz bovškega okraja.
Bovec. — Ker čitamo dan za dnevom o naiih agrarcih, kateri pravijo, da edini zastopniki kmečkega stana so oni, ki pa za kmečki stan niso napravili ie nič in stojijo pred nami z golimi obljubami, da »bodo delali*, hočemo jim pokazati, da takozrani agrarci na Bovškem so protikmečki, so proti koristim abogega kmeta.
Agrarna stranka, ki prireja shode po deželi in se je v zadnjem čisn vrgla tadi na naie hribe, ni napravila v skoraj dveletnem obstanka nič, popolnoma nič. Samo zabavlja proti S. L. S, katera neumorno dela za gospodarsko organizacijo. Ni ene zadruge, in ene posojilnice, ni ene občekoristne naprave ni oživotvorila agrarna strsnka v dveletnem STojem obstanka. Kako naj ji torej verujemo, da bo delala kaineje, ko ie v začetka, ko bi morala stopiti z dejanji na shodih pred ljudmi, da bi ji kaj verovali, ne dela nič, kakor samo zabavlja I
Ua tadi boviki agrarci ne napravijo malo ali nič koristnega za nai kmete, hočem s par vrsticami dokazati.
Boviko starašinstvo je imelo aejo, pri kateri se je sestavljal prevdarek za I. 1909, torej vatna seja. Županstvo je stavilo v površen prevdarek 85 od sto doklad na zemljiiki darek. N»krat ae je
čnlo od naših agrarcev, da se mora ta davek zvišati. Znani sgrarec Itidor Ob-tan je predlagal, naj se zvišajo dok!ade na zemljišče na 100 od sto. Pristni S. L.
S.	Fran Mišic je preilagul, naj obvelja predlog županstva namreč 86 od nto. Čaj te Redaj ! VBi agrarni atnrešini gl as a j e j o za Izi dorjov predlog, torej proti nam kmetom in posestnikom. Škandal! Ali se bodo io Stalili naši »grarci, da so oni edini roiitelji kmeta? Ugonobljalci kmeta ao, no pa reiitelji I TukHj bo jaBno pokazali, da so jim kmečke koristi doveta briga. Obžalnjemo, da imimo v bovikem ptsrešinstvn tako zastopnike.
Drugi Biačaj, da niso bovški agrarci prijatelji kmeta in njegovih koristi, so dokaztli b tem, da no marajo javne občinske tehtnice, katera bi bila v splošno korist celega bovikega okraja, posebno pa občini Bovec. Od glavarstva v Tolminu je doiel županntiu dopis, da so dovoljeni v Bovca živinski sejmni s pravicami, katere ima županstvo pri istih. Da bo imel Bovec z vsakim sejmom koristi, o tem ne govorimo. Take prilike je treba torej izrabiti v občinsko korist. Da je občinska tehtnica neobhodno potrebna o priliki sejmom, to vemo vsi, a naii agrarci, ko se je o tem predmetu v sta-raiinstvu rszpravljalo, niso bili za to, da bi se pottavila občinska tehtnica. Zakaj? Ker bi bili nekateri s tem oškodovani I Tokaj so spet pokazali, kako jim je mari občinska korist. Tehtnica bi občini nesla lepe dohodke, s katerimi bi se lahko odbilo nekaj zemljiškega davka I Šjor no, tehtnice ni treba, zemeljški davek zvišati, to pa I To so Vam agrarci 1 — Tehtnica bi mnogo nesla. Ali bi se ne lahko tadi pri nas npeljala prodaja živine na živo vago, kakor delajo po dragih deželah, koder so ljudje bolj praktični 1 Županstvo naj ne itodi s takimi napravimi, ki bi donaiale občini lepe dobičke. Saj za druge naprave, ki niso nam kmetom koristne, ima naie županstvo mnogo de-na rja I Moj nasvet bi bil: Županstva na Bovškem naj isposlujejo pri bovškem županstva, da prej ko prej ustanovi živinski semenj in postavi občinsko tehtnico ; dalje da bi se ljudi pripravilo do tega, da bi prodajali govedo na živo vago, kakor prodajajo teleta.
Pokažimo se pa mi kot pravi in resnični agrarci, ko nočejo biti naši občinski predstojniki, ki se tadi imenujejo agrarci.	Kmet S. L. S.
Iz komenskega okraja.
km 1» Dutovelj se nam piše ^Gostilničar Ivan Ukmar ima napeljano v svojih lokalih acetilensko razsvetljavo. Dne 21. t. m. zvečer se je podal Ukmar k aparatu, da bi nekaj popravil. Hkratu pa smo začuli strašen pok tako, da so se bližnje hiše stresle. Acetilenski aparat se je razpočil ter posul veiik del zidu hiše, kjer se je nahajal aparat. Zid je Ukmarja zasul in le s težavo so ga izvlekli izpod razvalin po vsem telesu močno poškodovanega. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. — Že mnogo nesreč se je zgodilo pri čiščenju ali popravljanju acetilenskih aparatov. Nauk za imejitelje takih aparatov bi bil: Ne hoditi k istim, ko funkcijonirajo, posebno pa ne s svetilko.
km Umrli je dne 18. grudna v tržaški bolnišnici mli.da mati, gospa Rožina Milič iz Bspniča-Zaijradec, rojena Žvokelj i* Gorenje Branice. Otrok živi. Žalostnemu soprogu in uglednima družinama naše odkritosrčno sožalje I
Iz sežanskega okraja.
s Vabilo k „Boiičnici“, katero priredi dekliška šola .Elizabetišče" v Tomaja dne 26. in 28. decembra 1908 in
dne 1. januarja 1909 v šopkih prostorih, j Vspored : 1. »Božična pesem11 ; 2. „Poi-drnv", govori Anica Cigoj; 3. „Z*doni j strunn jasna" ; 4. „Biaeri in cekini14, drg-1 matska slika v enem dejanju ; 5. „Cflsar-; ska pesem"; 6. „Kmelica pri fotografa", j komičen prizor; 7. »Slovonka Bf>m“, pn-1 ceni ; 8. »Božične in novoletne", dekla-j mtcije; 9. »Božična pesem"; 10. »Sr. Frančiitk, z?četnik jaslic", božični prizor; 11. „B. žična pesom"; 12. Žive slike z deklamacijo : a) jaslice z angelji, b) otroci pri jaslicah; 13. Po dovršenem VBporedu sledi šaljivo srečksnje z raznimi dobitki. Srečko po 10 vin. — Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina 40 h, siotž I. vrste 1 K, II vrs'e 60 y. Preplačila se hvaležno sprejemajo zrn novo clrvbo jubilejne gespodinjtki* š<;ln ? „Eliz*betiiča“. K obilni udeležbi uljudno vabi	„Elizabetišče".
s Iz Sežanščine. — Danes dne 22. dec. je bila v Sežani volitev članov v pogozdovaino komisijo. Nameravalo se je voliti kot zastopnika Antona Muha ml. iz Lokve. Ali liberalna zvijača je tako naredila, da mora biti izvoljen za člana te komisije stari Anton Muh a. Vse skupaj pa se je zdela neka kome' dija in na koncu smo videli, da je bila to le neka liberalna poravnava. Ne vemo, zakaj so izvolili starega Muho, ko še županskega jarma ni mogel prenesti. Poleg tega starega Muhe še zraven volitve ni bilo. Sicer pa, kakor rečeno, je bilo vse skupaj le neodkrito sovraštvo med liberalci.
Župan sežanskega okraja, s Nesreča. — V sredo je vozil 76-letni Majcen iz Sežme mal voziček proti Trstu. Nesreča je hotela, da je padel na tla. Drug voz, ki je prišel koj za njim, ga je povozil. — Dobil je več ran. Sprejeli so ga v tržaško bolnišnico.
Iz fržiškega okraja.
trlz Jara el j (Društvo „Potok‘.)
— Pri nas je začel izvirati nov »Potok', ki bo prav lepo gonil kolesa našemu oštirju Sobanu.
Ta mož je bil že v čudnih gmos nih položajih, a vedno se je znal izkO' pati iz zadrege z gostimi plesi, kjer j neizkušena mladina zapravljala trdo pri služene flike. -- Seveda pa tudi dru gačne znane posledice takih plesov nis izostale. — Takih slabih in dragih zaba pa se je mladina naveličala — a brilitn glava našega dohtarja jo je pogruntala,
— Ustanovimo društvo — in ni zlodej, da ne bi Jameljci polnili še nadalji žepe našega oštirja. — Da bo p ložej vabil Jameljce, dal se je v liti za predsednika, a sedež mora bili seveda v njegovi krčmi. — Koliko sl bega je že prišlo iz neke oštarije, vetm samo mi očetje — in naše žene.
Jameljci, možje! Kedaj nas bo sre čala pamet in naredimo konec takem1 pohujšanju!	Občinar
tz Zločin v Seuljanu. — V Se
ljanu se je minuli teden dogodil tragi čen zločin, katerega žrtev sta bili dv osebi. V apnenici, v kateri je bilo do cm vode, so našli truplo poročene žet Jožefe Škabar in truplo Mihe G bar, delavca v kamnolomu iz Žmin v Istri. Opazovalo se je uže več čas da poslednji ljubimkuje z Jožefo Škab in sumi se, da je Grabar potisnil že« v apnenico, potem še sam v nji utoni Da ni bil Grabar kaj prida človek sklepa tudi iz tega, ker so pri raztei' šenju našli pri njem dolg nož, sa®' kres in več patron. — Sad nevere! D tako žalostnih korakov priveda člove nekrščansko življenje, brezboštvo, nov dobna svobodomiselnost, bogotajstvo grešne strasti, katerim se človek u katerih postane suženj.
Priloga „Prim. Lisfu“ št. 52. z dne 24. decembra 1908.
Govor državnega posl. FONU
v državnem zboru 3. decembra.
(To stenografskem zapisniku).
Poslanec Fon govori slovensko in nadaljuje nemško:
„V Gorici vzdržuje država te - le nčne zavode : c. kr. višjo gimnazijo in realko, žensko učiteljišče, deško in dekliško vadnico.
Na prvih dveh zavodih predava se skoraj izključno v nemškem jezika, dasi jih obiskuje le neznatno število dijakov nemške narodnosti; na vadnicah pričenja ae s poukom nemščine že v dragem šol* ■kem meseca ; že v prvem polletja prepušča se nemščini šeBt ar na teden, materinemu jezika le osem ar; t tretjem razreda izgine materiničina kakor poučni jezik in se pončaje samo še kakor predmet — menda — štiri ure na teden. Zato je popolnoma izključeno, da bi si mogel otrok prisvojiti materni jezik, in vendar je materni jezik naravna podlaga zdrave vzgoje: samo na njem temelji — kar se priznava povsod in pri vsih narodih — zdrav in sistematičen razvoj duševnih sil otroškega duha.
Dočim bi pa še razumel, da se daje prostora pouku nemščine — če tadi ne toliko kolikor doBedaj — na deški vadniei, mi je povBem nerazumljivo, zakaj se poučuje toliko nemščine na dekliški vadnici.
Deška vadnica je nekaka pripravnica aa srednje šole, ki ima — kakor rečeno — nemški kakor poučni jezik; radi tega in dokler trpe te razmere na srednjih šolah, si morajo prisvojiti nčenci deške vadnice znanje nemškega jezika.
Vsa drugača pa je atvar na dekiiški vadnici; prosim, da si predočite dejstvo, da imamo v naši deželi odino le žensko učiteljišče kakor višji učni zavod za deklice ; radi tega se največ deklic bori, da si pridobe prostor na tej šoli, dasi je strokovna šola.
Toda na tem zavodu se do četrtega tečaja aploh ne predava nemško, ampak alovensko. Vprašam sedaj: iz katerega pametnega razloga so se morali otrooi na dekliški vadnici učiti toliko nemščine? Ali se ne imenuje to po eni strani brezmiselno zapravljanje časa, po dragi strani pa brezpotrebno in brez-smotreno trpinčenje mladih atvaric?
Kajti s $amim znanjem nemščine se pri nas ne pride daleč I
Pomanjkljivo znanje materinščine se pa poznej na učiteljišči le težko odpravi in jaz smem tokaj trditi — žali-bog, ne da bi se bal ogovora, da je le malo učiteljic, ki bi obvladale popolnoma lastni materini jezik. Ta nedostatnost pa npliva kakor strup na vse naše izobraževanje, ker se njen nčinek prikaže zopet na dan v ljudski šoli.
Široki prostor, ki je odmerjen nemščini na vadnicah, ima čisto naravno posledico, da se mora zanemarjati materinščino in realne predmete tako, da prinaša vadniiki učenec ob svojem vstopa v srednjo šolo — bodisi gimnazij ali realka — konaj najelementarnejše pojme o realijah in jako prekarno znanje materinščine in žalibog je le preveč razumljivo, ako tožijo profdBorji na gori-ikih srednjih šolah, da so vadniški u-čenci pomanjkljivo izobraženi.
Nič bolje pa si ni učenec, ako se napoti v srednje šole skozi ljudsko šolo. Na ljudski šoli se namreč pri nas ne poučuje nemščine. Da si kolikor toliko prisvoji ta jezik, mora nčenec po dovršeni ljadaki šoli obiskovati vsaj še pripravnico, ki naj ma vtepe nekoliko znanja nemščine; vsled tega se mora podati vsaj jedno leto v mesto, mora iKubiti jedno leto, in kaj pomenja jedno Rabljeno leto za dijaka in za njegove
redno ne bogate stariše, je pač vsakomur jasno.
Slovenski dijak vstopi toraj v srednje šole z več ali manj pomanjkljivim znanjem nemškega poučnega jezika, večkrat tudi materinega jezika in z nezadostnim znanjem realnih predmetov.
Kako si je mogoče misliti, vprašam, da si ob takih ednošajih naša mladina prisvoji vso nčno Bnov, kojo se jej predava v tujem jezika ? Kako je mogoče, da ima dijak na predmetih ono veselje, ki naj ga vlači h knjigi in k predmeta samema? Ali ni velika nevarnost, da se marljiv dijak, koji pa ne razume in ne more razumeti učitelja, uči le mehanično in da samo na pamet recitira materije, katere bi moral popolnoma razumeti ?
Vže iz teh priprostih in — kakor mislim — prepričevalnih razmišljevanj, ne glede na narodne ozire, ki so pri vsakem nsroda etično utemeljeni, proizhaja jasno, kako opravičena je naša skozi desetletja vedno zopet ponovljena zahteva, da se goriške srednje šole ponarodijo in, t zvezi s tem — da se korenito preos-novajo vadnice, da bo pouk odgovarjal načelom pametne pedagogike. — (Jako dobro I)
Ampak k temu prihaja še nekaj:
V prejšnjih letih se je predavalo od nekojih profesorjev na najnižjih raz-rodih goriške gimnazije v slovenskem jezika: pouk se je vršil izborno, vspehi so bili skozi in skozi zadovoljivi. Kasneje se je to postopanje vstavilo; vendar pa je še ostalo nekaj prcfeaorjev, ki so imeli gorko srce za dijake, ki bo večinoma poznali jezik mladine in so jej pomagali preko težkoče nemščine, dobro vedoči, da je jezik samo sredstvo, da se ljudje mej seboj razumevajo.
Odtlej pa so se stvari korenito pre-menile: dijaki se niti več ne uvrščajo v paralelne razrede po narodnost', ampak brez izbere — menda po alfabeta.
Razlog je jasen — konjsko kopito preočitno I
Razun tega prihajajo k nam suplenti in profesorji iz nemških krajev, ki mislijo, da smejo zrhtevati od naših srednješolcev ravno toliko, kolikor v krajih, kjer bo govori in poučuje samo nemško.
Očitalo se je celo v listih nekaterim teh gospodov — rečem, da so mej nem. profesorji tudi spoštovanja vredni in povsem nepristranki šolniki — da, ker so vzgojeni v nemškonacijonalnem vzdušju, iz šovinističnih razlogov ne prav postopajo napram slovenskim dijakom. Za to pa nimam dokazov in nočem tega očitanja tukaj vzdrževati ; zahtevam pa v imena naše siranke, da visoka vlada pošlje k nam samo takošne profesorje, ki temeljito poznajo naše razmere in so vešči jezika mladine, ki jim je poverjena.
Vže v pretečenih zasedanjih sem opozarjal visoko vlado na nedostatnosti, ki vladajo na goriških srednjih šolah, zato jih tukaj ne bom ponavljal.
Obrniti pa se moram na vlado z resnim opominom, da se otrese vpliva nemških poslancev in da naredi enkrat koncc sramotnim odnošajem, po katerih vladajo v naših deželah izveatni nemški poslanci, ne pa naačna vprava. Primorje pripada Primorcem in naši zavodi in uradi naj ne bodo preskrbovalnice za tujce. (Živahno pritrjevanje). To podčrtam prav posebno radi tega, ker naša mladina izgubava vsled rednega priseljevanja iz dragih dežel vse upanje, da Bi dobi kedaj v svojej domovini nameščenje, katerega si drugod priboriti ne more. Nočem trditi, da se z našo mladino navlašč tako ravna, da bi se jej vzelo pogum in da bi se jo odstranilo od učenja, toda prokleto podobno je temu.
Kaj pa neki pomenjajo izveatni provizorji? Provizorij v deželnem šol-
skem nadzorništvu, v vodstvu realke, na stolici za klasično filologijo I Zakaj se zadnji dve mesti sploh meta razpisali ? Ali pa nimamo morda gospodov, ki bi ta mesta zavzemali? Je pač nov sistem, namen je stari, samo, da bo je postalo nekoliko previdnejši. VBekako bodemo stali na straži I
Stara naša zahteva je nadalje pre-meščenje slovenskih tečajev koprskega učiteljišča v Gorico. To nam je vlada vže davno obljubila in, kakor maraikaj drugega — ne izpolnila.
V resnici je skrajni čas, da pride ta zavod proč iz Kopra. Prostori v pritličji so vlažni, temni, leže pod višino ceste in so kolj podobni kletem nego šolskim sobam (Čujte, čujte I); četrt metra pod podom leži voda (čujte) ali pa celo človeške kosti I Poslopje je bilo namreč nekoč samostan. Vse je tako protizdrav-stveno, da bi okrajni glavar bil moral savod vže davno zapreti. Stoji dejstvo, da prihaja na vaakega dijaka 50 in več absenc na semester. Najbolj razširjene bolezni so revmatizem, pljučne in črevesne bolezni kakor posledica nezdravih prostorov.
Prosim voditelja naučnega mini-aterstva, naj si da o tem poročati, ako mu razmere niso znane.
Zavod pa se mora premestiti v Gorico, ker mi Slovenci ne moremo dopustiti, da bo vzgajajo naši bodoči učitelji t vaseh.
Sicer pa vprašam, kje naj dobi 140-150 ljudi izven Gorice stanovanja? Jaz ne poznam nikjer na Goriškem take vasi ali takega trga.
Izjavljam toraj, da stoji naša stranka vedno in trdno na stališči, priznanem tudi po visoki vladi, da se morajo premestiti alovenski tečaji v Gorico.
Spominjam pri tej priliki na dejstvo, da Be je nahajal ta zavod pred 80 leti v Gorici in da je celo goriški župan ugovarjal, ko se je tedaj odredilo pre-meščenje zavoda v Koper I (Čujte, čujte I)
Sodim zato, da so sedanjemu odporu italijanskih poslancev krivi samo oziri na šovinizem nekaterih kričačev v Goric'.
Mej tem pa je postalo aktuelno tudi vprašanje vstanovitve italijanskega vseučilišča ali vsaj pravne fakultete.
Mari mislijo gospodi res, da dot 6 takošen zavod brez našega privoljenja? In kako naj mi glasujemo [za italijansko fakulteto v smisla italijanskih želja, ako se Italijani tako obnaSajo napram nam, kakor še zadnjič o priliki demonstracij na juga ? »Kora 1 ščavi I abbasso i ščavi I* ao kričali, kakor poročajo listi. Na tak način se naših glasov ne pridobi! Jaz sem misli), da bo nemški in ne naši tdijaki tukaj na Dunaju pretepli italijanske dijake ter jih pometali iz avle in sem menil, da se morajo vendar Italijani spominjati, da naši poslanci v go-riškem deželnem zboru že več nego 30 let vedno skupno z Italijani zahtevajo vstanovitev italijanske univerze. Končno je pa vse to atvar trenutnega razpoloženja in ni se po tem ne damo odvrniti od naših nazorov. Mi presojamo vprašanje iz čisto drugega stališča. Ker je pa stvar že postala aktuelna. imam nalogo oddati v imena „Narodne zvez6“ tc-le izjavo: (čujte, čujte I)
V vprašanju italijanskega vseučilišča stojimo na stališči, da se mora zadostiti kulturelnim potrebam vsakega naroda. (Jako dobro!) Zato nismo sovražni temu, da se zadosti vseučiliščnim potrebam italijanskega naroda. Mi zahtevamo p», da, ako se namerava vstanoviti v Avstriji italijansko vseučilišče, se istočasno in vsporedno zadosti tudi istim potrebam Jugoslovanov (pritrjevanje !) in Birer tako, da se VBtanovi slovensko vseačilišče v Ljubljani in da se nostr ficirajo na zagrebški univerzi po-
loženi izpiti in pridobljeni akademični gradi. (Odobravanje I)
Brezpogojno pa odklanja vsa združena jugoslovanska delegacija v državnem zboru TrBt kakor mesto, kjer bi se imela nastaniti bodoča italijanska visoka šola, in se p roti stavi vsakemn takemu poskusu z vsemi sredstvi1 ki so jej na razpolago.]
Po našem mnenju pa nimajo Italijani niti povoda se pritoževati črez zanemarjenje na kulturelnem polju; vtem pogledu opozarjam samo na vedenje Italijanov nasproti najprimitivnejšim kulturelnim zahtevam Slovencev in Hrvatov.
Pri tej priliki bi bil rad kaj več govoril o naših odnošajih nasproti Italijanom in o izvestnib, na dnevnem reda stoječih javnih pojavih, katere imennje gospod poslanec goriškega mesta jako evfemistično „izrazi mučene duše italijanskega naroda", toda opustim to, ker nočem zbuditi misli, kakor da hočemo delati zapreke naši vnanji politiki. Morda se ponudi v to druga prilika.
Nekaj pa bi želel tukaj povdaiiti: Splošno se sedaj pravi in skoraj v vsakem listu se čita, da je bil neopravičljiv pogrešek, da Be ni vže davno izpolnilo želja Italijanov v vaeučiliškem vprašanja; pravi se, da bi se bilo moralo dati Italijanom možnost, da smatrajo Avstrijo za svojo domovino, zato da ne uganjajo centrifugalne politike.
To je gotovo resnično in je samo obžalovati, da si pustijo naše vlade vse še le izviti in iztrgati. Koliko trpi vsled tega državna avtoriteta, to vidimo povsod in vlada ima najmanj razloga, da je razjarjena, ako jej sedaj Italijani vseučilišče — če smem tako reči — izrevolvrajo. (VeselOBt.)
Mimogrede pa bi vendar hotel govoriti o izjavi ministerskega predsednika povodom streljanja na tukajšnji univerzi, kateri je glasom poročil listov obljubil najBtrožje kaznovanje krivcev. Kaj enakega se je ob drugih prilikah izjavilo od strani ministrov tadi proti nam Slovencem in radi tega si dovoljujem gospoda ministra predsednika opozoriti, da bo po zakonu, ki je še vedno v veljavi, nima kaznovati nobenega kaznjivega dejanja najstrožje ampak samo po postavi; sicer mu ne priBtoja vrhovna pravica t vod-štvu, in vplivanje vpravnih oblastev na sodnike je strogo prepovedano. (Odobravanje). S kakšnimi občatki naj stopi mladenič pred Bodnijo, ako je zvedel iz takih ust, da ne dobi postavne kazni, ampak višjo samo radi tega, ker je bilo njegovo dejanje naperjeno proti Nemcem. Zagotavljam sicer, da take izjave napravljajo v sodniških krogib najmuč-nejši vtis, ker se valed njih vtegne zbuditi sum na nepristranosti sodnikov, kateri nočemo, da se vzbudi.
To pa le mimogrede 1
Toraj Italijane se hoče sedaj spraviti do zaveBti, da so v Avstriji doma in aicer ae jim hoče to zavest s tem vcepiti, da se jim da pravno fakulteto. Da bi le imela ta vspeh 1
Toda kaj pa z nami Slovenci na Goriškem in s Slovenci sploh ? M i smemo trditi, da nimamo v goriškem mestu niti jedne ljudske šole, dasi obiskuje naše zasebne šole črez tisoč otrok (Čujte!) mi nimamo nobene trgovske, nobene obrtne šole, nobenega višjega zavoda za deklice, nobene srednje šole, ne realke ne gimnazije — o vseučilišču slovenskem niti govora !
In vendar imamo dvetretjinako večino v deželi in več nego tretjino prebivalcev v Gorici.
Kako naj ae m i čutimo doma v tej državi?
Ali pa je treba, da postanemo ne-patrljotični, da zgrabimo za revolverje zato, da ae bo ozir jemalo na naše opravičene želje?
Apeliram prav gorko na visoko vlado, da so vendar že enkrat zave svoje dolžnosti, da nam deli pravico in da uvažuje resnost časov, da skaže nam svojo naklonjenost z dejanji.
Kajti lepih besedij imamo zares že zadosti. Visoka vlada je izdelala zelo lep — dasi de vedno pomanjkljiv načrt za gospodarsko povzdigo naie dežele. Nisem tako neskromen, da bi mislila, da bodemo v kratkem kaj videli. O tem nas žalostno podače pritožbe,| katere so naši jako častiti tovariši iz Dalmacije tnkaj prednaiali. To pa vidim tudi sam, ker, vkljub obljnbi da dobimo 35 novih pošt, ie vedno niso vatanovljeni poštni uradi v Volčjidragi, v Opatjemselu in Štanjela, kakor tadi še ni niti izdelan načrt za vravnavo Vipave in sicer samo radi teg» ne, ker vlada noče zato dati Brojega inženirja, ki je po vrha sedaj brez dela. Edino, kar dobiva nekaj oblike je vsta-nova brzojavne postaje v Kojskem. J »z pa aodim, da a par brzojavnih drogov od Kozane do Kojskega ie ne reši pretečega gospodarskega pogina.
Med tem se pa vravnava Soča v Furlaniji!
Jasno je, da te zgradbe veljajo veliko denarja. Jaz sem tako radoveden, da vprašam, od kod pa prihaja prav za prav ta denar? Bržčas ne bo fiksna ideja, ako mislim, da bo skušala vlada po starih izgledih najpoprej Furlane povzdigniti, in da nam prepnBti, da kje obtičimo.
Saj mi smo patrijotični I
Jaz pravim: vlada naj da Furlanom, kar zahtevajo, naj ae smeje italijansko Boince nad osrečeno Furlanijo, ampak naj se nam ne smeje. (Veselost). Zahtevam pa, da ae takoj prične vrav-navati Vipavo in Branico. Vipava odnaša vsako leto veliko množino rodovitne zemlje, ki je za gospodarstvo nepovračljiro zgubljena; Branica je napravila letos, ko je izstopila grozno škodo ; ceni ae jo na
400.000	K; tudi Vipava je povzročila nesrečo in za to škodo je aoodgovorno železniško ministerstvo, ker je opustilo ob grajenja nove železnice vodovje vsaj deloma vravnati, da bi preprečilo poplav, ki se je lahko naprej pričakoval.
Ravno tako polagam vladi toplo na srce, da. preskrbi briške in banjške kraje s pitno vodo; nepopisno je, kaj morajo ljudje VBled pomanjkananja vode trpeti. Dogaja se, kakor na Krasa, da morajo včaiih are in ure daleč hoditi, pogosto v pekočem solncu, do bližnje reke, da zajmejo vodo potrebno za ljudi in živino. Kako diši taka voda doma, ai lahko mislite, za Ijadi gotovo ni užitna.
Ne morem tukaj navesti vseh želja svojih volilcev; mislim tudi, da to sploh ni potrebna, ker ava jih a častitim tovarišem gosp. dr. Gregorčičem vladi vže pismeno naznanila; vendar smatram za avojo dolžnost, da opozorim prav posebno na to-le, namreč na cesto Golobrdo-Britof, Barbana-Fleana-Medana, Karnica-Šempas in na kolonsko bedo.
Moral bi sedaj obširno opisati žalostne razmere naših kolonov; toda ta dolžnost mi je odvzeta, ker ima visoka zbornica pred seboj poročilo g. dvornega svetnika Schullern-a, kojega je poslalo poljedelsko ministerstvo, da prouči kolo-nat. To poročilo potrjuje skozi in skozi, kar sem navedel v svojej lanski interpelaciji. Koloni mojega volilnega okraja bodo gosp. poročevalcu posebno hvaležni, ker jih pohvali, „da so na splošno pridni in varčni". Gotovo mu je tudi pritrditi, ko izrazi mnenje, „da vsako zboljšanje njihovega stanja vtrdi brezdvomno mej njimi vladajoči patrijotizem in da biat-veno povzdigne mej njimi veselje do dela".
Tej jako resnični pripombi bi hotel dostaviti: Kes je I Naše ljndatvo je skozi in skozi avesto cesarju in državi, ampak ravno, ker je, ne more razumeti, zakaj
vlada zanje teko malo stori. Naši koloni menijo, da so zaslužili večje spoštovanje svojih opravičenih željft in da bi morala vlada, ako razume lastni interes, pričeti v njihovo korist z večjo pomožno akcijo.
Gospoda I Prosim, da ne pozabite, da prebivamo ob.meji države in da smo vsled tega predstraže Avstrije. Vladina dolžnost bi bila, da skrbi pred vsem za to, da ima ob meji zadovoljno prebivalstvo, ki si je v svesti, da, ker vlada ugodi potrebam, spada k državi in da dobiva svojo rešitev v tem spojenju z državo. Ne morem pa trditi, da bi bila država svojo dolžnost izpolnila; videti je sicer, kakor bi se hotela poboljšat', toda zdi se mi, da smo daleč do vreBničenja. Ako pa je kje potrebna nujna pomoč, je potrebna tnkaj. Z dilatornimi in nezadostnimi sredstvi se tej mizeriji ne pride v okom, treba, da se stvari korenito premene 1
Preosnovani predlogi, ki jih Btavlja g. poročevalec na 12, in 13. strani bo gotovo hvalevredni, brezpogojno je odobravati odpravititev robot.
Ampak vti ti predlogi, izvzemši jed-nega, se ne morejo dragače uveljaviti kakor potom zakona.
Ia, gospoda, ne varajmo se: ta visoka zbornica pusti preteči še mnogo časa, preden prinese zakon, ki ga nimamo še v predloga, kolonom srčno za-željeno pomoč. (O Jobravanje).
Med tem vlada beda naprej, potreba in nezadovoljnost raste vedno bolj in neodvračljivi posledica tega bo, da začne ginevati patrijotično mišljenje v naših krajih.
Po mojem mnenju Be d* tej bedi v okom priti, da se koloniko zemljo premeni v malo lastninsko posest. (Zelo resnično I)
Na to sredstvo sicer namiguje „poročilo“, ampak adrkne črezenj iz jako razumljivega razloga, ker se namreč ne sme zahtevati denarne pomoči od vlade I Drugače se pa vprašanja ne da rešiti.
Jaz si stvar tako predstavljam : Kolonom gre slabo, ampak istotako tožijo gospodarji, da jim posestvo tadi ob dobrih letinah malo vrže. Ako je tako, potem ae lahko dobe posestniki, ki so voljni — o vporabi prisilnih sredstev ne sme biti govora — prodati kolonom svoj avet po primerni ceni. Naš kolon pa je navadno vbožen, gospodar torej nima jamstva, da dobi od njega kupnine. Menim toraj, da bi morala država v tacih slučajih dati brezobreatna posojila, ki bi se amortizirala v daljnih obrokih. Dl se pa prepreči, da osvobodjeni kolon vsled za-dolženja propade in da postane zopet kolon koga drugega, treba je najti mejo, črez kataro bi Be zemlja ne smela hipotekarno obrestovati. (Zelo reB I) Mislim, da ta razmotrivanja nimajo nikakor značaja „kataatrofilnega preobrata", ampak da ae dajo jako dobro vresničiti, seveda samo s pomočjo državnega denarja. Toda kdor hoče pomagati, — ae ne Bme samo platonično držati.
Končno bi to akcijo lahko prevzeli naši denarni zavodi, samo bi jih morala vlada tako podpirati, da se zaveže jim povrniti morebitno zgnbo.
Ako ima pa vlada namen predložiti visoki zbornici zakonski načrt v svrho preosnove kolonskih razmer, mera to kmalu storiti, a pri tem ne pozabiti na to le:
Vstanoviti treba komisijo, ki poravnava prepire mej koloni in gospodarji.
Ta komisija naj bi imela pravico razsoditi brez priziva posebno one spore, kjer gre za povrnitev poboljšanj.
Ne sme se namreč tnkaj prezreti, da ao koloni najrevnejši ljudje, ki ae le težko odločijo za pravdo z bogatejšim poaestnikom, in ki ae morajo odpovedati avojej pravici, ker nimajo denarja, da bi ai najeli pravnega zastopnika. Po drugej atrani gre v tacih slučajih za priprosta
pravna vprašanja, pogosto za pravne navade in največkrat samo za qiantum odškodnine, toraj za vprašanja, koja reši deželna komisija veliko lažje, zanesljiveje in ceneje nego sodnija. (Tako je I)
It lastne skušnje kakor sodnik morem pričati, da nimajo takšne pravde nobenega zanimanja za sodnika, ker zahtevajo od njega le redko in malo ju-ridičnega znanja.
Prehajam na vprašanje cest in o-menjam, da ima vlada vže v rokah natančen načrt vsih pri nas potrebnih ceBt ; tehnične moči pa, s katerimi razpolaga, so tako neznatne, da ni misliti na resno izvršitev teh problemov, ako se ne pomnoži izdatno inženerskega osobja. Ne-obhodno potrebno je potem tudi, da se za projektiranje in izvršitev zgradeb vsta-novi centrala, ki bi, neodvisno od okrajnih oblastev, se bavila edino le b to nalogo. Ampak še na jedno nevarnost bi opozoril, ki preti nagemu cestnemu programa: Vlada namerava prispevati k večerna b 60% vkapnega potreška ; troiki za zgradbo cest samo na Kanalskem pa znašajo par milijonov kroni 40°/0 prispevka dežele ia interesentov bo pa tako ogromne svote, da se jih po mojem mnenja ne bo moglo dobiti. Ako noče vlada, da pade ves tozadevni načrt v vodo, mora brezpogojno povišati državni prispevek, kakor prispeva za ceste G olo-brdo-Britof, Vrhovlje-K«mbreiko z 80% potrebščine.
Kdo pa naj plača 40.000 za cesto Kamnica-Šsmpas? Prosim v tem pogleda visoko vlado, da določeni prispevek poviša, ker bi se sicer projekt moral izjaloviti.
Pryoimenovani dve cesti se je začelo delati že pred leti. Dočim se pa sedaj nadaljuje zgradba girenje ceste, vstavilo se je popolnoma delo na cesti v idrijski dolini ia neznanih ali VBaj iz nerazumljivih razlogov. Djgrajena je ceata približno dva kilometra; ta del ceate ne združuje nobene vasi z drugo, niti ne z osamljeno hišo. Po prvem kilometra se še vidijo sledovi porabe, ostanek je popolnoma zapuščen. Na vsej cesti raste trava in robide Bamotarijo tamo; nekoliko odrivačev gleda otožno in zavistno na nasprotni breg Idrije, kjer ae vije na italijanski zemlji, samo par metrov oddaljeno, vzorno vzdrževana cesta; Bredi naie ceste se vzdiguje že par metrov visoko drevo kakor vidno znamenje nemarnosti naše vlade. (Veselost.)
Kakošne bo pa razmere v idrijski dolini? Dežela je rodovitna, prebivalstvo pridno in delavno, toda je — človek bi ne veroval — popolnoma ločeno od države. Tamo ni nobene vozne ceste, ki bi vezala deželo sč soško dolino ali pa a Krminom.
Ljudje morajo, ako hočejo svoje pridelke prodati v Avstriji, iti v Italijo črez Idrijo, — če stanje vode to aploh dopusti, ker tudi mostov ni — morajo, prišedši na italijansko cesto plačati visoko pristojbino in morajo potem voziti ure in ure, dokler dosp6 pri Golembrdo zopet v Avstrijo. Razun tega morajo se pustiti spremljati po vsej italijanski cesti po italijanskem financarju, kojemu morajo zopet plačevati predpisano pristojbino — mislim za zgubo času. Ampak ta organ ni vedno pri roki, ker mora izpolnjevati vendar še druge službene dolžnoBti; ia tega prihaja, da morajo naii ljudje čakati nanj včasih po več ar in tako zgubljati svoj dragi čas.
To bo vnebovpijočo razmere, ki zahtevajo takojšnje remednre.
Naše cesarja zvesto prebivalstvo pa zafrkavajo in zasmehujejo Italijani, da bode namreč čakalo na večne čase do-gotovljenje ceste.
Ako bo pa razmere v dolini Idrije obupne, niso manj žalostne na ceati — ako se ame imenovati cesta ilovita idmlja potrošena z debelimi kamni — Barbana-
Fieana-M^dana. Ako je ta — recimo toraj — cesta po dežju zmočena, ne more noben voz črer, človek pa hodi po njej samo v največi nevarnosti, da mu čevlji obtiče v globokem blatu. Tudi tukaj je nujna pomoč potrebna.
Visoka zhornica I Prosim oproščenja, da prav za prav nisem gjvoril o nujnosti budgetnega provizorija, ampak govoril som o teh stvareh, ker so same na Bebi nujne; meral sem jih omeniti, ker nimam druge prilike o njih tukaj govoriti; moral som to omeniti, da sem opozoril še enkrat vludo, da so pri nas ljudje, ki morajo naravnost Bt rad ati.
Razmere v teh legah so dospele tako daloč, da je prebivalstvo obupano in da začenja zgubljati zaupanje v boljio bodočnost, ker je izročeno bedi in pomanjkanju in vkljub temu ne dobiva pomoči od vlade. Zagotavljam Vas gospoda, da prihajajo k meni ljudje, ki mi b solzami v očeh tožijo svoje atanje, ampak vkljub temu, da je vlada na te razmere opozorjena, ni je mogoče zdramiti Iz njene letargije 1 Kako dolgo bo to še trpelo, ne vem; vem pa, da ne sme več dolgo trpeti, ako Be hoče vzdržati patrijotično mišljenje našega ljudstva.
Poslanec Fon je potem ie navel pritožbe štajerskih in koroških Slovencev.
Priporočamo
sl. občinstvu v mestu in deželi ——— posluževati se tvrdke
J. Medved
v Gorici Corso Verdi
pri nakupu izgotovljenih oblek, kožuhov, klobukov in črevljev tako za možke kakor ženske.
Izbira je velikanska.
HM««BaiHH
Prodajalna KataliShega tish. drutSua
g Trstu
pri oelihi pošti — ulica delle Poste St. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietrtici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tiskovin za častite župne upade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„KatoI. tisk. društvo" TRST.
BaaMiiiiBaBgB
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in šivanih strojev pri
Gorica
Prodaja tudi na mesečne ob- nuoni|. roke. Ceniki franko.	_
Stara dvokolesa se emaj- « *• llrajo po ceni z ognjem.	E5S
Kinematograf v dvorani ..CENTRAL"
Veliki električni
BIOSKOP
Intcrnucijonalnn glotliSČo, ?.ivodih, govoročih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško io tehnično vodstvo: Arhitekt n. Tscherno.
VSPORED:
I. Godba; Pariški vrti, (interesantne naravne slike); Dijak kot „babi“, (humoristične serije); Plešoči in žvižgajoči zamorec, (komična slika s petjem) ; Carbonarjl v času italijanske revolucije, (velika dramat čna igra v 20 oddelkih); Nobeden noče pričati, (komična predstava za smejati). II. Godba; Živeče karikature, (komične čarobne slike); Potrto srce, (velika pretresajoča igra iz navadnega življenja v 30 napornih slikah); Bela obleka, (komična predstava v 15 oddelkih); Tat z štirimi nogami, (Jako komične slike za smejati).
Predstavo ob delavnikih 3 velike predstave ob 5, i/3l, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10V» in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 zvečer.
A. Fajt
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu In na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsveče prve In druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega lunta. Testenine Iz tvornice Žnideršič A Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovegs v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
pekovski mojster v Gorici,
tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva za nove ma&e in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vaa naročila izvršuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev.
Peče tudi najfinejše pecivo. Svoji k svojim!
Hovodošlo blago
== za nastopna sezono —
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec v Gorici
Tekališče Josipa Verdi št. 33.
in v podružni delavnici
na Tržaški cesti
v lastni hiši
(v bližini g. Černigoja).
• Opozarja se gg. odjemalce, veleč, duhovščino in slav. občinstvo v mestu in <na deželi, da je došla ravnokar velika množica raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angleških tovaren najrazličnejših kakovrsti za vsaki stan.
:
60RICA
Išče službe dobro izvežbana
kuharica
v mestu ali na deželi. Več se poizve pri gospodu županu v St. Petru pri Gorici -——— :
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Bntun Iv. Fetenho
GOltICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi In črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-sklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
VIKTOR TOFFOLI
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom,
peskom, drvmi in oyljem
na Volčjidrngi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Delaonica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Man
* Gorica, Magistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reci.
Blago se razpošilja frank
Svoji k svojim !
ŠTEFAN NOSIŠ
naslednik Antoni« Pucelja
uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano
edino slovensko brivnico
v Gorici, na Travniku.
Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema*vsa v to stroko spadajoča dela ] kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. i Kupuje zmedene lase po najvišji ceni
Svoji k svojim!
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
delavuieo.
Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježini
z odličnim spoštovanjem
Ivan Šuligoj,
krojaški Izvedenec
ulica sv. Antona 12, GORICA.
ZN1ZANE CEN E!
k
VSAKDO
za zimo nnj
ki pride na trg v fiorico nakupovat si razne potrebščine si v lastno korist ogloda poprej blago v solidni domači trgovini
I. ZORNIK v Gosposki ulici št. 11.
Tu dobi posebno veliko zalogo zimskih pletenin Jaegersrajc, rokavic, nogavic, golenic, volnenih rut, volnenih in svilenih šerp, kožuhovnih boa, gorskih podoblek vsako velikosti, volno i. t. d.
Najlepša zaloga bordur za obleke, svile, zamete pliša, in vsili potrebščin za ivilje; Pasove, modorce, dežnike, predpasnike, galoše i. t. d. — Vence cvetlice in lajcdano za neveste. Usnjate torbice, toiletna mila, dišave, glavnike itd. — Gorke iimalaya čevlje vsake velikosti, posebno priporočljive proti trganju v nogah.
Ta teden znatno znižane cene.
i
ZNIŽANE CEN E
Velika zaloga oljkinega olja iz naj- !  : ugodnejših krajev z=
Jedilno olje po 96 v. liter "Ml |
Jedilno fino K P04 Marsiglia ... K 1’28
istrsko	„	„	P20	lionibay.........  1‘20	:
Corfu	„	„	1’20	Bari..............  140	!
Puglie	„	„	1'28	Lucca.............  160	’
Jesih vinski	najfinejšo . . . „ 2'— :
Milo in luči.
Priporočam čč. duhovščini in cer- j kvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10.
!XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx! Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskino (itokfiievo Jetrno olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti.
(Izvrna steklica tega olja na,
1 ravnormene barve po K I 40 bele barve [Trskino železnato jetrno olje. Raba’tega’olja je‘sosebno priporočljiva otrokom in dečkom,ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodeeem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki,
golše, malokrvnost itd. itd.
Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno Iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorju prodno se napolnijo steklenice. Z ato za-inorem jamčiti svojini čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. ==-■-	--
CriHtofolettijeva pijača i/, kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnim oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Edino največja zaloga usnja ter vseh čevljarskih potrebščin.
Ustanovljena tvrdka I. 1866.
Ustanovljena tvrdka I. 1866.
J. DRUFOVZA G-orica.
Centrala: Gosposka ulica .št. 3 (nasproti Monta) — filijalka Raštelj št. 3. — Lastna strojarija v Črničah.
Odlikovana tvoi-nica nadplatov gamaš, pasov, jermenov za transmisije itd. SVOJI K SVOJIM! — Zalagatelj ličila v korist družbi Sv. Cirila in Metoda. — SVOJI K SVOJIM;!
ta B
H*
Zahvala.
Pred nekaj časom uničil mi je požar moja poslopja v (irudenci, ki so bila zavarovana pri _\ zajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani". Skoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj v mojo popolno zadovoljnost izplačala, vsled česar to edino slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj zavarovati najtopleje priporočam.
Grudenca pri Sv. Luciji, dne 12. decembra 1908.
Franc IJalog	Matilda	Jakulin.
priča.
*****
Cerkvena mizarska dela
9 rimskem in gofišhem slogu
izdeluje
fl. Černigoj-Gorica.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Najlepše fotografije
dobite —.
v odlikovanem fotografskem ateljeju
= BHT0HS ]ERHl£fl =
Gorica
Trst
Gosposka ulica št. 7. | j Via delle Poste št. 10.
Goriška zveza
gospodarskih	zadrug	in društev	v Gorici	J
reglstrovana zadruga	z neomejeno	zavezo	£
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri £ prodaji kmetijskih pridekov.	0
V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živin-
• sko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno	apno in	drugo.	2
w Člani pridruženih	zadrug se	pri prevzemanju blaga	mo-	J
rajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h 9 kateri pripadajo.	A
:
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, £ bivši „Hotel Central11.	£
MNHNMHtNNNMM
***********
V*
*****
MS vinske stiskalnice
najnovejšega in izvr-j,ijl tUlC , str(
so naše stiskalnice
slnega sestava so *»■*-'*	,	strojem	za	dvostroki
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
HldravliSkc brizgnlnicc
.Siphuli" T„g'
Delujejo same.
Posode za grozdje' sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnice za-seno, inlatilnicc za pšenico, ilstitnice za žito, rezalni stroji za krmo iu ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in dr. Nagrajeni v vseli državah z več ko 600
tvarnlce gospodarskih ln vinarskih strojev na	»rebrnimi	in	častnimi kolajnami*
„ _ .	.	J	lluHtrovani	ceniki	in	nmosobrojne	poh-
Dunaju, II. Taborstrasso 71.	vaie	v	Jokaj.
B*~ Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani
*>»****w****^*i
Prosiva nahtevati listkel
P
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nore aaerlkaaike blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga.
o
M
O
*
ff
O
0
©■
«
s*
4
I
Prosiva i&htevati listkel	|
Ti
JMaznanilo.
„Centralna posojilnica reglstrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 190!) hranilne vloge po 4‘/o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V!0 (Pot in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po G°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.	*
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
Vse kar jc zimskega blaga se j>ro<la mnogo ceneje kot po navadi ker ee rabi prostor za poletno
blatfo katero že prihaja v najnovejših ozoreih pri tvrdki:
| Franc Ravnikar Raštelj št. 16 v Gorici
t|	(v	lastnej	hiši).
|	Ker je mraz hud si vsakdo lahko po ceni obleko	preskrbi, samo oglasi se naj pri zgoraj
omenjeni tvrdki.
Pf"	Ta	trgovina	je	prva	slovenska	v	njenej	stroki	v	tej	ulici	Raštelj.
m