IHHIŠTVENI Sv. Lovrenc na Poborju. Na belo nedeljo dne 19. t. m. priredi tukajšnje Kmečko bralno druStvo v Katoliškem društvenem domu ob 3. uri popoldne vojno dramo »Stilmondski župan«. Igrali bodo Clani mariborskega Ljudr.kega odra. Vabimo vse, da si to krasno igro ogledajo! Zgornja Polskava. Prosvetno društvo »Skala« je izkazalo z zelo lepim sporedom ča3t svojim materam na materinskem dnevu 25. marca. Prisrčne deklamacije in kot uvod krasno izvajana »Prisega materi«, nas je zadivila. Skupina deklet je prisegla zvestobo skupni rnateri »Sloveniji«. Sledila je drama v 4 dejanjih »Bele vrtnice«, ki je bila prav dobro podana. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Bi pa bila zares krivica za naše matere in njihove otroke, če ne bi poročali, kako lepo proslavo so na Marijin praznik naši niali materam pripravili. Z lepimi deklamacijami in prizorčki so jih alavili in jim tudi zapeli ljubke pesmice — resne, ganIjive, a tudi veselo o »Vančku-zaspančku«, ki pa zdaj že Dominus vobiscum poje. Zelo primerno 30 se oddolžili tudi duhovnim materam, svojirn vrlim gospodičnam u^iteljicam, posebno gospodični Mariji Osenjakovi, ki so ji v hvaležnosti za njeno skoro 40 letno požrtvovalno vzgojno delovanje izročili majhen spomin. Najmanjše so se pa še posebej postavile kot »Tri mamice«. šmartno pri Velenju. Vrhunec letošnje igralske sezor.e bo uprizoritev lepe sodobne dramske igre »Podrti križ«, ki jo bo priredilo tukajšnje Prosvetno društvo na belo nedeljo 19. aprila ob 3. uri popoldne v društvenem domu v šmartnem. FrankoJovo. Katoliško pronvetno društvo »Slomšek« priredi na belo nedeljo v Društvenem domu popoldne po večernicali ob treh igro »Crna žena« v stirih dejanjih. Sv. Jurij ob južni žel. Tiho a vztrajno dela šentjurska mladina. Ni treba naštevati posameznih sestankov, ki jih imata obe kongregaciji, fantov;3ka in dekliška, fantovska katoliška akcija in prosvetno društvo, na katerih. se naša mladina izobražuje in vzgaja v načelni jasnosti za življenje. Omenimo rned prireditvami samo igro »Črnošolec«, ki jo je priredila fantovska kongregacija; sprejem v dekliško Marijino družbo na praznik dne 25. marca s kratko duhovno obnovo. živimo v času, ki zahteva močne vere in jasnosti v načelih, da bomo vzdržali v današnji zmedi. Zavedamo se, da nas bo rešila vera in življenje po naukih katoliške cerkve, ne pa ime. ¦—¦ Na cvetno nedeljo in veliki petek so peli cerkveni pevci Kimovčev slov. Pasijon. Šmarje pri Jelšah. Odkar nam je notranji minister g. dr. Ant. Korošec pred desetimi meseci odprl naše prosvetne domove, se je naže »Prosvetno društvo« prav marljivo poprijelo dela, tako fantovski, še bolj pa dekliški odaek. 3 veseljem ugotavljamo, kako rada se naša mladina zbira pri sestankih in kako navdušena je za plemenitejše boljše prireditve. Toda sredi dela nas je v teku dobrih 14 dni dvakrat sklicalo nezaželjeno vabilo: »Pridite v Dom, da se poslovimo od svojih dveh odličnih članov g. Jožeta Kokalj in g. Antona Trebše, ki sta poklicana v svoji službi na odličnejša mesta: G. J. Kokalj k Stolu sedmorice v Zagreb in g. A. Trebše k okr. eestnemu odboru v Ljubljano.« Polnoštevilno smo se zbrali obakrat in vsakemu posebej priredili za slovo spominsko proslavo z govori, simboličnim prizorom in pevskimi točkami. Poslovitvena prireditev — preprosta sicer, a iskrena in prisrčna — naj bi povedala, kako hudo nas je zadelo, da izgubimo dva naša odlična moža in člana. Malo nas je in imamo malo naših tako požrtvovalnih izobraženih mož; in še to majhno število se krči. Kar atrah nas je. Težko nam je toliko bolj, ker čutimo ob slovesu še bolj, kako tesno nas je vezala vez ene-> §a duha in enega srca, in da bomo zelo občutno pogrešali njuno pomoč, ki sta nam jo doslej tako nesebično nudila. Brez najmanjšega preti- ravanja moramo o njih poudaiiti, da nista bila katoliškp-prosvetna samo v dvorani, temveč ravnotako tudi v življenju: kot značaja skozinskoz, ki nista klonila pred nasiljem, in pa kot praktična katoličana. Brez dvoma sta dala tako naši mladini več, kot bi ji mogel dati v svojih govorih tudi najboljši predavatelj. Zavedamo se torej, kaj smo izgubili. Težko nam je. Toda Bog ju kliCe drugam. Gosp. Kokalj in g. Trebše, Vama iskreno častitamo! Obenem Vama iz dna duše izrekamo najtoplejšo zahvalo za vso ljubezen in delo, ki sta ga žrtvovala za izobrazbo naše mladine. Mladina vaju ne pozabi, ostane vama vedno hvaležna. Bog naj Vama pa da na Vajinih novih mestih veliko zadovoljstva, moči in zdravja! — »Prosvetno društvo«. Slovenjgradec. Tukaj smo položili k večnemu počitku ob zelo obilni udeležbi Marijo SokliC, mater r.ašega mestnega g. župnika. Pogreb je vodil in sc je poslovil od blage rajne ob odprtem grobu g. monsignor in dekan Fr. K. Mečko. Udeležilo se je sprernstva na zadnji poti poleg ljudskih množic iz mesta ter okolice 8 duhovnikov, med temi župniki iz okolice, monsignor in profesor Vreže iz Maribora ter profesor Raznožnik iz Zagreba. Pevci so zapeli žalostinki pred liišo žalosti in grobu. Dobri rajni bodi Vsemogočni plačnik, sinu župniku naše sožalje! Št. Jaiiž na Drav. polju. Pri nas smo pokopali pri obilni udeležbi faranov vzomo Marijino družbenico Marijo Rehakovo iz Loke. Bila je velika dobrotnica farne cerkve, kateri je krasila oltarje redno vsak teden s cvetlicami. Bodi ji Bog plačnik. Nadalje smo spremili k večnemu počitku blago staro mamico in babico 79 letno Fideršek Ano iz Braunšveiga. Bila je verna žena in Bogu vdana vse C.ni življenja. Grajena-Ptuj. V soboto 4. aprila smo pokopali v cvetu mladih let 15 let staro Antonijo Ribič. Bolehala je pol letf. in je bila v bolnici v Gradou, Mariboru in Ormožu, kjer je tudi umrla. Imela je neozdravljivo bolezen sarcom, ki ji je kljub vsem trudom zdravnikov podlegla. Bila je edinka, zato je tembolj težko za očeta; raama pa jo je že čakla na onem svetu, umrla ji je, ko jc hčerka bila stara šele 8 let. Mirno spavaj, draga Tončka! Preostalim naše sožalje. Noršinci-šalinci pri jLjutomeru. Odprta noč in dan so groba vrata; tako so se odprla groba vrata v kratkem blagi materi uglednega po3est- nika Ludvika Brunčiča iz Noršinec in blagemu očetu njegove dobre žene Antonu Slaviču iz šai:;^c. ki je bil vobče spoštovan in priljubljen vsem, od blizu in daleč znanim ter prava stara kmečka korenina. Dobra pokojna mati Terczija Brunčič je bila dobra svetovalka v vseh gospodarakih panogah ter je znala marsikomu nasvetovati za obstoj in procvit gospodarstva. Blagi oče Anton SlaviČ je bil istotako v vsem svojem življenju ugHeden kmetovalec ter je izročil po smrti svoje dobre žene vzorno posestvo svojemu sinu Francu, ki je pravi naslednik svojega rajnega očeta. Pogreba obeh rajnih se je udeležilo veliko število znancev in sorodnikov kakor tudi gasilski četi sta poklonili zadnjo čast ob odprtem grobu. Za njuno zemsko delo jima naj bo Bog plačnik. Naj poživata v miru! Šmartno v R. d. žalostni pogreb smo imeli pretekli teden. V Rožnem vrhu je na pljučnici umrl v najlepši moški dobi Martin Brežnik, ka- teremu je pred pol letom strela ubila ženo. Trije maloletni otroci so tako postali sirote ter ostali sami brez očeta in matere. Kako je vsa župnija ž njim sočustvovala, je pokazal lep pogreb. Na sedmini je nabral šmarčan Gašpar za dijaško semenišče 130 Din. Zabukovje. Dne 28. marca je izdihnil svojo blago dušo Jožef Pajk, kmet v Lašah. Dasiravno je imel štiri razrede gimnazije, vendar je ostal zvest sv. katoliški Cerkvi in kmečki grudi. Bil je dober gospodar, skrben oče svojih otrok in miroljuben sosed. Kot predsednik konkurenčnega odbora se Je veliko trudil s popravili cerkve in župnišča. Bil je vedno vnet pristaš Slovenske ljudske stranke, dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja« in ud Mohorjeve družbe. V njegovem verskem in političnem prepričanju ga ni moglo nič omajati, ne vojska in ne preganjanje. Zaradi njegove možatosti so ga spoštovali V3i ljudje, celo njegovi nasprotniki. Svojo triinpolmesečno bolezen je prenašal z veliko potrpežljivostjo. Cetudi rau je bilo težko, zapustiti petero nepreskrbljenih otrok, ženo, 83 let starega očeta ter brate in sestre, vendar se :'e vdal v božjo voljo. Njegov pogreb je pričal, kako je bil pri vseh priljubljen. Naj počiva v miru! — Dne 31. marca pa je umrla pridna Marijina družbenica Marija Kunžek, po domače Kruhek. Bila je vneta za čast božjo. Kot givilja je popravila in napravila več mašnih oblek in cerkvenega perila, vse za božji »lon«. Bila ,ic lep zgled pobožnega krščanakega življenja vsem drugim dekletom. Gotovo jo je Bog zato v ni" besih bogato poplačal.