Kmetski stan - branik mtru, " Pred par tedni izvedene državnozborske voiitve v Bolgariji so jasno pokazale, da je kmet najodločnejši zagovornik in zastopnik miru in sprave. Zemljoradniška stranka je dobila 214 poslancev od 246, ki tvorijo novo zbornico. Komunisti so zbrali tovarniško delavstvo ter dobili 17 mandatov, socijaldemokrati so propadli in odnesli samo 1 mandat in vsi združeni gospodje kapitalisti ter bojaželjni nacijonalisti so dobili samo 14 poslancev. Ta volilni izid na Balkanu je najjasnejše in najodločnejše pokazal, da je kmet za mirno in spravljivo državo. Vodja bolgarskih kinctov, ki so izvojevali tako sijajno zmago, ministrski predsednik Stambolijski je pred volitvami brezobzirno pometal iz svoje vlade vse ministre-pristaše lastne stranke, ki so se ogrevali za nacijonalistične težnje iix tudi podpirali ustaše, ki so na lastno pest silili čiez mejo. Tedaj so mu prorokovali uacijonalistieni gospodje občutno izgubo pri volitvah, kmet je pa drugače mislil in govoril ter je svojemu voditelju pripomogel do nepričakovanih uspehov. Kmetsko ljudstvo je pri volitvah obsodilo vsako nacijonalno sovražnost v zavesti, da narodnostno vprašanje tako dolgo ne more biti pravično rešeno, dokler povsod ne zavlada delovno Ijudstvo. Bolgarski kmet se od go^pode ni dal zapeljati v narodnostno so\Taštvo, dobro vedoč, da gospoda izrablja besedo narodnost v najhujše izkoriščanje delovnih slojev. Bolgarsko kmetsko Ijudstvo je s svojimi volilnimi glasovi pokazalo, da noče sporov s sosedi, ne z Jugoslavijo, kjer vlada beograjska bankirska gospoda in ne z Grško z vojaško gospodo na čelu, temveč da mirno čaka, da se tudi v sosednih državah oglasi Ijudska beseda, ki bo doma in na zunaj pravična. Beogradu scdaj ne bo več mogoče radi obmejnih tzgredov hujskati proti Bolgariji, češ, da je Bolgarija še vedno stara sovražnica miru in slovanstva, kakor je bila v svctovni vojni, ko je stala na nemški in avstrijski strani. V tem tabnru bi bila Bolga.rija še danes, da ni stopil kmetski stan z vso odločnostjo na branik miru !n sprave. Kmet je obračunal s preteklostjo, kaznoval je vojne priganjače in hujskače iuedvojne vlade in vse ijudske izkoriščevalce, ki so vedno pripravljeni za nasilno politiko, je ob teh volitvah trdo pritisnil ob steno. Zmaga bolgarske zemljoradniške stranke pomeni zmago miroljubne politike in dobrih odnošajev s sosedi. To so začeli celo beograjski listi uvidevali in tako lahko upamo, da pridemo prej ko slej do najboljših odnošajev z bratsko bolgarsko državo. Bolgarska živi danes v znamenju miru in sporazuma. Delovno ljudstvo je to priborilo in tudi pri nas mora biti delovno ljudstvo tisti činitelj, ki bo zagotovil mir in sporaziun na znotraj in zuaaj. Dva toka gibljeta sedaj našo državo: eden za, drugi proti sporazumu, Volitve so se že vršile pod tem geslom, v Zagrebu so bila posvetovanja in razgovori mcd zastopniki Slovencev, Hrvatov in Bosancev na eni in Srbov na drugi strani in tudi vladna -polhika se suče h' okrog tega, ali se naj vlada sporazumno, ali pa nasiino, kakor je vladala dolgo časa pred volitvami radikal no demokratska zvezna vlada. Sporazumu se stavlja mnogo ovir in zaprek nasproti in glavni vzrok lega leži v tem, da srbski kmei nima prave Ijudske stranke, ki bi dosledno upoštevala in izvrševala voljo delovnega ljudstva. Mi Slovenci irtudi Hrvati smo tako zastopani in erganizirani, da sc nobena zadeva ne more izpeljati proti volji in brez so odločevanja najširših ljudskih slojev, dočim jc srbskct seljašlvo izročeno iia milost in nemilost kakih 50 faniilij v Beogradu, ki trgujejo z lastnim narodom in s cclo državo. Naš kmet je že branik mim in sporazumr>. srbski naj mu sledi, pa bo najlepši red in roir v državi. na zunaj pa vehk ugled in prijaleljstvo. MLADENISKI SHOD PRI SV. JOŽEFU PRI CELJU. Binkoštni pondeljek bo pri Sv. Jožefu v Ceiju veiik, občeslovenski SHOD MLADENISKIH MARIJINIH DRUŽB, h kateremu pa so povabljeni tudi vsi dmgi pošteni fap.tjc. Tudi možje se jim morejo pridružiti. Od 8. do pol 9. nre iiaj se udeleženci zbirajo v farni opalijski cerkvi, kjer bo ob tej uri tiha maša; če ni prostora v cerkvi, naj se zbirajo na trgu pred cerkvijo. Ob pol 9. uri odkorakajo v sprevodu z zastavami in godbo na čelu k Sv. Jožefu. Tam bo sv. maša na griču pocl milim nebom, potem pa zborovanje, ki se opoldne preneha, popoklne pa zopet nadaljuje, in se konča okoli 4. nre s petimi litanijami. Za kosilce je najbolje, čo udcleženci prinesejo nekaj s s?lroj, vendar se bo tndi dobilo nekaj mrzlega ali gorkega in nekoliko pijače. Železniško ravnateljstvo se je zaprosilo, da dovoli na železnici znižano voznino in je upati, da bo dovoljena polovična vožnja, vsaj na južni železnici. Vsi, k; se hočejo udeležiti, — najbolje iz ene fare vsi skupaj — naj čimpreje naznanijo svoj prihod misijonarjem pri Sv. Jožefu v Celju, odkoder bodo prejeli izkaznice, s katerimi v roki bodo ddbili znižano vožnjo. Ker je čas kratek, se je treba prav hitro odločiti in priglasiti. V vsaki župniji naj bi prevzel skrb za vse to eden najbolj gibčnih in pridnih fantov. Shod obeta biti velik iit~ veličasten. Pi-aznik je primeren, kraj lep in vabljiv. — Pridite dobri fantje od vseh krajev, posebno iz bližine, da povečate slovestnost in se navdušite za dobro stvar.