Nova pravila UJU. Pravila UJU so bila predmet pogosto dolgih in precej ostrih razprav na glavnih skupščinah UJU. Do končnega rezultata pa lc ni prišlo, ker so se v zadnjih letih vedno stavila z dncvnega reda. Ti pojavi so postali že nezdravi, kajti koliko dragocenega časa jc izgubljal glavni odbor UJLJ, koliko poverjeništva in koliko poedina društva za obravnavo pravil. Vrhu= ncc je doseglo to razpravljanje letos v Za= grebu, kjer se je pojavila cncrgična zahteva, da morajo biti pravila tekom cnega leta konč* no sprejeta. Tozadevno jc bila sprejeta na zagrebški skupščini posebna resolucija. Izvršni odbor je dal osnutek pravil v izdelavo ljubljanskemu poverjeništvu UJU. Točno na temelju zagrcbške • resolucije jc izdelalo ljubljansko povcrjeništvo osnutek novih pravil, ki jih jc izprcmenil in odobril dokončno kot predlog ljubljanskega pov. UJU pretcčeno nedeljo, dne 6. okt. t. 1. širji sosvet na svoji seji v Ljubljani. Ta osnutek prejme scdaj — do 15. t. m., — kakor je dan termin — izvršni odbor, ki bo izdelal na podlagi tega svoj predlog za razpravo pri vseh poverjeništvih, oziroma društvih. Na podlagi tega bo izdelan šele končni predlog za prihodnjo glavno skupšči* no UJU. Temeljna načela, ki so bila merodajna pri sestavi osnutka novih pravil so povzeta pred= vsem iz onega, kar je dosedaj oviralo našo organizacijo v aktivnosti ter v hitrem in do* brem administrativnem poslovanju. Odpraviti je potreba iz dosedanjih pravil vse hibe, ki so se pokazale dosedaj tcr so bile vzrok, da se organizacija ni mogla razviti z večjim raz= mahom in da ni stvarneje in pozitivncje de* !ova!a na svojih skupščinah. Jasno je, da je trcba organizacijo eim= bolj okrepiti v njcni borbenosti za stvarno delo za stan, šolo in prosveto. Vse, kar nima najtesnejšega stika z nami, moramo odstra* niti in združiti na pozitivni bazi čim tcsncjc vse one. ki imajo enoten cilj in enotnc in= terese. Z novimi šolskimi zakoni nam je tudi jasno pokazano. da sc mora osnovnošolsko učiteljstvo osvoboditi vsega, kar. bi mu ko= Hčkaj vezalo roke in ga oviralo pri dclu organizacije za vsa stanovska prava. Kot stanovska organizacija mora biti name> njena učiteljstvu, ki spada pod zakon za osnovnc šole in potom tega pod II. in III. ka= tegorijo. Drugo nas zaenkrat ovira v naši sta? novski borbi in mora biti naša prva skrb obzir do lastnc kategorije in do dela na izboljšanju matcrijalnega in pravnega polo= žaja — pred drugim dclom in nalogami or* ganizacije. Že pri prvi korekturi prvotnih pravil se je pojavila zahteva po večji samoupravnosti sekcij UJU. To vprašanje je bilo tudi vzrok, da je precejšen del hrvatskega učiteljstva ostal izven UJU. Nova pravila določajo za sekcijc samostojna pravila, kar je prvi korak za odpravo nepotrebnih nesporazumljenj in bojazni v tem oziru. Važno bo postalo sedaj vprašanje even* tuelne razdelitvc večjih sekcij, ki so zaradi prevelikega teritorija oviranc v stvarnem de= lu. Vendar bo pri tem vprašanju razvoj igral še svojo vlogo in je treba pripustiti, da sc razvije in reši to vprašanje na podlagi spo= razuma med prizadetim članstvom samim. Velika hiba organizacije je bila, da je imel odločilno vodstvo v rokah izvršni odbor, ki ni bil široko informativcn po svoji sestavi in brez osebnega kontakta s poverjeništvi. To je dovajalo često do nerazumevanja te= žcnj vnanjega članstva. Glavni odbor je bil predrag-in preokoren aparat, da bi sc mogel večkrat sestajati in bi vršil to nalogo. Ta hiba je odpravljena z novo upravno instanco, v kateri so poleg zastopnikov cen«' trale tudi predstavniki sekcij, ki bodo sedaj lahko stalno oscbno tolmačili želje in težnje svojega članstva. S tem bo organizacija pri* dobila tudi na borbcnosti, ker bodo za sklepe in ukrepe prcvzemali odgovornost predstav* niki sekcij, ki bodo za vse potrebne slučaje imeli tudi članstvo za seboj. Kot nujno potrebna je morala ostati in* stanca izvršnega odbora, kot eksekutiva. V nadomestilo okrnjenih članov je izvršni od* bor v informativne svrhe in zaradi delitve dela pomnožen z odseki. Omenili smo žc, da je bil sedanji širji glavni odbor drag in okorcn aparat. ki zaradi preredkega sestajanja ni mogel vršiti svoje naloge. Mesto njega bo hitreje in toč= neje ter popolntje lahko vršil to nalogo no= vo vnešeni upravni odbor. Scdaj predvideni širji upravni odbor, bo pa vseeno lahko vršil svojo kontrolno nalogo nad delovanjem, lah= ko bo pa tudi nadomeščal izredno skupščino. Najvažnejša načelna novost je pa v osnutku pravil uvedba proporcijonalnega si= stema. S tem se je dala prilika tudi manjšini, da flahko lojalno in lcgalno zastopa svoje mišljenje in se tudi v pozitivnem pravcu udej* stvujc. Da se pa odpravi sedanje sabotiranje dela v skupščinah potom ncdelegatov, je tem odvzeta bcseda na skupščinah. Kot kompen* zacijo jc dobila manjšina potom širjega upravncga odbora na podlagi proporcijonaU nega sistema besedo na skupščinah. Nezaupanje v finančnih vprašanjih prc= prečuje pritegnitev vnanjih članov v nadzor* ni odbor. Vsa reforma je več ali manj administra* tivna, kar pa prinese potom odpravljenih hib tudi idejno reformo; idejnega izboljšanja ne morejo dati nobena še tako idealna pravila, ker idejo in duh organizacije tvorijo oseb* nosti —- članstvo.