Št. Fefcr pri B_a_iJ.o_u. Kakor običajno prejšnja leta, se tudi letos priredi božičnjca v prid revnim šolskim otrokom. Med župljani se je nabrala precejšnja svota v ta namen. V. blagu in obuvaiu pa je veliko prispevala tvrdka, J. Lah v Mariboru, Glavni trg. Vsem darovalcem pa v imenu ubogih obilo: Bog p.ačaj! — V Hienci je umrl po veeletni in težki bolezni S. Verlič. Naj v mi.ru počiva! — 301etnico našega prosvetnega društva »Skala« smo praznovali sicer zelo skromno, a dostojno. Za svoj jubilej jo društvo dobilo prav lepo šte\ilo novih članov. — Ka praznik Brezmadežne je imel fantovski krožek prosvetnega društva sestanek, na katerem sta govorila ista govornika, kakor na dijaškem zborovanju isti dan v Mariboru. — Ka Novega leta dan pa priredi proBvetno društvo »Skala« popoldne po ve.ernicah članski sestanek, na katerega so povabljeni vsi, zlasti pa mladina. Profesor g. Kovačič Peter iz Celja bo imel zanimivo predavanje. — Mohorjeve knjige so došle ter se dobe v župnijski pisarni. Število na.očnikov je nekoliko naraslo. — Ker se bliža novo leto, bo tudi treba obnoviti naročnino za »Slovenskega gospodarja«, pa tudi novih naročnikov mu pridobiti. Naj ne bo hiše, ki bi ne HJa naročena na ta naj- boljši tednik in glasilo slovenskega kmetskega ljudstva. Šentpeterski dopisnik pa bo tudi skrbel, da bo vedno kaj domačih novic. Za Božič in Novo leto pa želi v&em Šentpeterčanom božji mir in blagoslov! Fram. Pred enim letom mlad požigalec, letos pa nas vznemirjajo tatovi. Koncem meseca novembra si je nekdo odklenil obe zakrir stiji ter odnesel več reči, zlasti perila. Posebno pa tem rokovnjačem dišijo naše kokoši. Remuhov petelin ni počakal materinega godu, po 10 in 15 takih živalic pa je drugim po noči izginilo. Zima je tudi pri nas prekinila stavbeno gibanje. Največ sta zidala Anči in Latrek. Povsod v Loki, na Planici in Pohorju, a največ sta delala v Framu. Celih 44 kamenititfstopnic, ki vodijo k cerkvi, sta postavila. Da nista v vročini onemogla, je zasluga postrežljivega g. Rateja. Nebotičnika kakor v Ljubljani še sicer nimamo, pa smo dobili moderno oprernljeno »Vilo Kikiriki«, ki si jo naj ogleda vsaka gospodinja. Sv. Lovrsnc na Dravskem polju. Žalostna /rtev alkohola, ali še menda česa drugega, je postal 461eti_i kočar Matija Peršuh iz Ograje v Apačah. Nek Hrvat je pripeljal vino, pa so v eni, spsedni hiši celo noč pili in vpili. Zjutraj rano pride en sosed budit Peršuha, ki je bil bolehen, ker ga je nekoč dobilo padajoče drevo v gozdu, ter ga siloma spravil med pijano družbo. Čez dan pa mu je postalo tako hudo, da so ga morali spraviti v bolnico, kjer je ponoči že umrl. Ker pa so se po vasi širile čudne govorice, so mrliča raztelesili ter dognali udarce v trebuh in glavo, tako da je bila lobanja počena. Žena, hčerka in še en osumljeneč so menda že pod ključem. Žalostna ia naša »Ograja«: največ bede v celi župniji je tam, ni denarja ne za obleko, ne za sol in za kruh, so hiše, ki ne poznajo ne petka ne svetkn, razen da se ob nedeljah še bolj zalivajo s pijačo, za katero pa mora biti denar. Potem ni čuda, da se dogajajo taka zveTstva in se božji blagoslov marsikatere hiše od daleč izogiblje. Ljudje božji, ali vam ne bo že oči odprlo? Sv. Bo-fank v Slov. goiicah. V nedeljo dne 27. novembra je bila od raznih rokovnjačov napadena hiša g. Čeh Franca, posestnika v Bišečkem vrhu. Bil je pravcati rokovnjaški napad, ki pa se ni posrečil. Pred hiSo ležeči kup dog so hudobneži pometali v hišo, 8 tem bo poškodovali stene in razbili vse šipe. Ker jim nadaljnje napadalno delo ni uspelo, da bi vdrli v hišo, so z grožnjami, da bodo ubili vse, kar jih je v hiši, odšli ter obenem odnesli precejšnje število dog. Domači gospodar je javil drugi dan ves dogodek orožnikom. Isto bo nato začeli z energičnim zasledovanjem za osumljenimi napada.ci, ki za te nasilnosti zaBlužijo občutno kazen. — Prejšnji teden pa jo je neko noč dobil prav pošteno po glavi A. Polanec, posestniški sin v Črmlenšaku. Zdaj se zdravi v ptujski bolnici, ker je imel zelo opasne poškodbe. Malo raanjšo prasko je dobil Franc Polanec, tudi iz tega kraja doma. V večini slučajev je kriv alkohol. Vsi ti dogodki aam dajo resno misliti, namreč kakšno bodočnost naj pričakujemo od take mladine! Koliko gorja je že povzročil ta nesrečni »aufbiks!«, kolikim hišam prizadjal žalost in sramoto. Fantje, pamet! Pustite to nečastno pretepaštvo, pa se pridružite našim prosvetnim društvom! Gornja Radgona. Malokedaj se v »Slovenikem gospodarju« kaj sliši, oziroma čita novic iz našega trga. Nikar pa ne mislite, da naš trg spi spanje pravičaega, če se smem tako Izraziti, pač pa dela in koncem leta polaga v javnosti bilanco. Gradbeno življenje je bilo v tem letu jako živahno, poleg trgovcev Jožeta Hrastelj in Alojza Fidler, ki sta že lansko leto renovirala «voje trgovske stavbe, je letos tukajšnji gostilničar g, J. Kaufmann dozidal eno nadstropje ter celo stavbo renoviral tako, da je glavna ulica mnogo na tem pridobila, posebno še, ker je na koncu glavne ulice iz bivše Sotlarjeve hiše postavil tukajšnji trgovec g. F. Fidler res v zelo posrečenem načrtu pvojo stanovanjsko vilo. Da omenim še stavbo posojilnice, katero so letos na zunaj in na znotraj popolnoma prenovili, in prezidavo bivše Veberičeve hišice poleg opekarne, izkatere si je g. I. Fabjan, vpokojeni fin. prosvetar, uredil prav čeden domek, v katerem bo užival svoj zasluženi pokoj. Tudi carinarnica se je tekom letošnjega leta dogotovila ter so se uradi že namestili v novi stavbi. Načrt iste je pač popolnoma ponesrečen, pa naj si bo že iz praktičnega ali pa iz olepševalnega ozira. Kakor na oni strani tržani sami skrbijo, da se trg olepšava, tako merodajne oblasti na drugi strani dovoljujejo, da se ravno pri mostu, ki veže našo sosednjo državo Avstrijo, postavljajo najprimitivnejše lesene barake, v katerih razni branjarji prodajajo razna živila. Kaj si misli tujec, ko prestopi mejo in se znajde v dotični koloniji barak, si lahko vsak sam predstavlja. Društveno življenje bi bilo lahko malo bolj živahno, pa so razne ovire, torej je potrebno potrpeti. Večja prireditev je bila v tem letu 501etnica obstoja gasilnega društva, katero društvo se je letos reorganiziralo ter se pod vodstvom sedanjega načelnika g. Joža Hrastelja uspešno razvija. Želeti je, da bi tudi v bodoče celotni odbor vstrajal pri tem važnem in nehvaležnem delu v istem cilju in slogi kakor dosedaj! Negova. Hud udarec je zadel obče spoštovano in priljubljeno Kokotovo hišo v Ivajnskem vrhu. Dne 27. novembra t. 1. se je najljubia hčerka Barbara nenadoma po mučni bolezni, ki jo je voljno prenašala skozi eno leto, sprevidena s sv. zakramenti, preselila v boljše življenje. Stara je bila šele 29 let in vendar je bila starišem in sestram desna roka. Velika udeležba pri pogrebu od blizu in -xlaleč je dokaz, kako je vedno veselo in pridno Barbiko vse ljubilo in spoštovalo in ni čudno, da se ubogi starši ne morejo nad njeno izgubo utolažiti. Zadnje jesensko cvetje je krasilo voz s krsto in celo vrsto deklet s šopki. Ob odprtem gro-bu ji je zapel v slovo domači pevski zbor dve pesmi, pod vodstvom g. organista Hajnžiča, ki mu gre hvala. Zahvala tudi vlč. g. župniku in svetniku Francu Bratkovič za spremstvo k zadnjemu počitku naše Barbike. Naj uživa rajski mir nad zvezdami pri nebeški kraljici! Gornja Radgosa. Z velikim veseljem pričakovane knjige družbe sv. Mohorja so si že poiskale svoje stare in nove znance po naši širni župniji. Letošnja suša se mora seveda paznati tudi pri številu naroenikov, v boju za obstoj družbe smo izgubili 50 tovarišev, ki pa niso umrli, temveč so samo za to leto bili med invalidi, zanaprej pa upamo, da bodo zopet stopili v našo zmagovito četo. Nad 300 zavednih naročnikov je lepo število! Letošnje knjige ugajajo vsem. Otrokom najbolj pravljice, saj se naši »višješolci« pogovarjajo samo o tistem Francetu, ki je premagal vse športnike, pa o listem dolgouhem Marku, ki je ukrotil strašno jezo kralja Pomarančarja, malo manj se jim seveda dopade škrat Xered, ker se najbrž tudi k njim včasih prikra-; de. No, vse predsodke proti knjigam nam pa razblini v nič prikupljivi in častitljivi star« ček »Koledar«. Resnoba in pravičnost mu odi seva iz oči, zato se lahko zanesemo, da v nje-i govih letošnjih knjigah ne bo prav nič škod« ljivega ali nevarnega, temveč same lepe in poučljive reči. — Državni praznik smo obha-: jali s trdnim zaupanjem, da nam bodo polai goma ugodni vetrovi odgnali temne oblake težkih gospodarskih in družabnih neprilik. Saj živimo v adventu in vemo, da po težkik viharjih zasije solnce toliko lepše. Sv. Miklavž nam je obdaroval uboge otroke. Zlasti tržani so kakor dosedaj tudi letos radi poma-^ gali pri tem dobrem delu. Nastopi učencev pri petju in v igri »Krojaček junaček« so nam dokazali, da so imeli vešče in skrbne voditelje. Miklavž je pravilno orisal razmere v našem trgu, ki so se tekom enega leta precej spre-: menile. — Na praznik Brezmadežne je bilo sprejetih v Marijin vrtec in družbo do 100 ncn vih članov, slovesnost, kakoršne še Petronska župnija dosedaj ni videla. Prelepe skioptične slike iz Lurda v natlačeno polni dvorani so dostojno zaključile program Marijinega praznika. PtnJ. Dne 2. t. m. je v minoritskem samostanu po kratki bolezni v 82. letu umrl g. Valentin Jelušič, oče p. Karla, tukajšnjega kate^ heta in kapelana. Pokojni je bil zgleden krščanski mož. Težave in bridkosti v svoji bolezni je prenašal zelo vdano. Sv. obhajilo in molitev sta bila v njegovih srtarih letih edina tolažba. Bil je po poklicu glasbenik, svoječasno je v Istri organiziral več godb. Zadnja leta svojega življenja je preživel pri svojemu sinu v Zagrebu in Ptuju. Pogreb pokojnega je bil v nedeljo dne 4. decembra. Udeležba ljudi pri pogrebu je bila ogromna. Tretji red je svojega člana spremil korporativno na zadnji poti. Tudi mestna godba je s svojo udeležbo izkazala tovarišu zadnjo čast. Pri odprtem grobu se je g. župnik p. Alfons Svet v prelepem govoru poslovil od pokojnika. Njegovi duši naj sveti večna luč in pokoj! Preostalim pa naše iskreno sožalje! _._na_je pri Jelšah. Pri nas menda kmalu ne bo več hiše, v katero bi ne prihajal »Slovenski gospodar«. Posebno v tekočem letu se jih je bilo mnogo nanovo naročilo in smo prepi.čani, da tudi v prihodnje zaostali ne bodo. Je pa ta časnik res naš prijatelj in voditelj, ki rad bilježi tudi naše žalostne in vesele dogodke, nam prinaša novice od vseh strani, nam daja pametne nasvete in na naša vprašanja modro odgovarja ter s svojimi zanimivostmi poueuje in zabava stare in mlade. Nikar tedaj odlagati z novo in sicer celoletno naročbo, tudi zaradi tega ne, ker v slučaju požara le tisti dobijo podporo, ki so v decembru 1932 ali vsaj v jamiarju 1933 vplačali celoletno naročnino v znesku 32 Din. — Dne 7. decembra pokopani mizarski mojster Tomaž Lorger pač zasluži, da ga v posebno lepem spominu obranimo. Stal je vedno v prvi vrsti odločno katoliških mož in ga nisi nobeno prvomesečno nedeljo pogrešal pri mizi Gospodovi. S svojim zetom in vrlim naslednikom na lepem domu tam gori v Zastranjah nam je napravil za našo popolno prenovljeno dekanijsko cerkev umetno lepa velika vrata in obhajilno n.izo. Bog rau daj vesel Božič v nebesih obhajati in tudi nam Šmarčanom sprositi vesele praznike in zdravo srečno novo leto! Sv. Eunigunda na Pohorju. Dne 7. t. m. je nenadoma umrla blaga in dobra gospodinja Antonija Pristovnik. V hvaležni spomin na njo so sorodniki in Sosedi na sedmini zbrali 202 dinarja za novo bogoslovnico v Maribom. Bog obilno poplačaj vsem darovalcerri, pokojnica pa naj uživa večni raj! Št. Andraž pri Velenju. Dne 2. decembra smo pokopali mladeniča Franca Uratnik. po domace Juga. Dne 8. decembra pa smo spremili na zadnji poti gospo Frančiško Dušič, soprogo Ivana Dušiča, po domače Podhunšeka. Blaga pokojnica je po kratki bolezni vkljub zdravniški pomoči preminula, stara še le 42 let. Zapušča moža in dva sinova, ki sta stara eden 12 let, drugi 2 in pol leta. Kako priljubljena je bila pokojnica, je pričala pri pogrebu ogromna udeležba ljuii od daleč in blizu. Pevsko društvo je zapelo na grobu v srce segajočo žalostinko. Od pokojne se je poslovil z lepim in ginljivim nagovorom vlč. g. župnik. Blaga rajna naj počiva v miru! Preostalim naše soi.al.je! Št, Janž pri Rečici. Gotovo vam ne bo odveč, g. urednik, ako šentjanžki dopisnik govori tudi o š-portu. V nedeljo dne 11. decembra so priredili tekmovalci iz Mozirja in iz Ljubnega tekmo peške. Okrajna cesta, ki pelje iz Mozirja do Ljubnega, meri 14 km, je bila razmerjena na polovico, kjer je bil cilj in sredina te proge ravno v Št. Janžu. Sedaj so tekmovali, kateri dospe prvi na cilj: ali iz Mozirja ali iz Ljubnega. Tekmovalo je 70 tekačev, po 35 na eno stran. Tekmovalua proga je bila zaznamovana na V3akih 200 m s količkom, kolikor je imel preleteti eden tekač. Cesto, ki pešačiš dobro uro in pol, so pretekli v 18 irunutah. Rekord tekme je bil med Mozirjami. Tekač iz Mozirja je prehitel svojega nasprotnika za 21 sekund. Tekme se je udeležil tudi ravnatelj Marijinega grada iz Nazarja, g. inž. Žumer, in bil pri zmagovalcih. Radovednežev, ki jih je zanimal rezultat tekme, se je zbralo v Št. Janžu na cilju, kakor na kakšnem mestnem trgu. Po končani tekmi so se zbrali tekmovalci v gostilni Vrtačnik in se tam malo okrepčali. Nato so zapeli istotam fantje iz Ilomc pod vodstvom g. Časla prekrasno pesem: »Slovenec sem . . .«, da jih je bilo res veselje poslušati. Tako radi kaj sličnega vidimo tudi mi med kmeti, čeprav je nam kmetom šport vsakdanje delo, kjer dosti razgibljemo svoje mišiee. Kaj bi ne bilo bolje tudi za mlade naše kmečke fante, da se udeležujejo tega ali onega športa v nedeljskih popoldnevih, kakor pa da popivajo po gostilnah in tam zapravljajo zadnji svoj težko prisluženi dinar in ai večkrat nakopajo velike sitnosti. — Jaz pa vam, dragi tovarisi, sedaj ob novem letu ne bom priporočal nobenega drugega športa, nego če še niste naročniki »Slovenskega gospodarja« in »Našega doma«, da sežete takoj po njem. Vsak kmečki delavec z lahkoto plača skromno naro-čnino 32 Din letno. Skozi celo leto te bo obiskal redno vsaki teden. Zares, mnogo prekoristnega čtiva najdemo v njem, in tega tako v pri-prosti vsebini razumljivega vsakemu kmetu. V letu 1933 naj bo geslo vsakega: »Slovenski gospodar« v vsako kmečko hišo. Dopisnik želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem in čitateljicam »Slovenskega gospodarja«. Ljubečna pri Cclju. Tista dva dimnika, ki se tako ponosno dvigata nad naše ute, kolikokrat smo se že jezili nanjef Skoraj nara ne kaže drugega, kakor da vsi lastnik. opekar-: nic napovemo konkurz. Saj imamo toliko tega obrtnpga davka, da kar omahujemo. Kako in koliko opeke prodamo, to je pa druga reč< Sicer pa že dolgo ne kupčujemo več za denar (ko ga pa nihče nima), ampak je pri nas v veljavi takozvani »gegenkšeft«, to je: blago za blago. Za opeko dobimo pijačo, drva itd. Težko gre, a dosedaj je za silo še šlo. Ali ta prešmentana kriza tudi nas ni pustila v miru. Opeka nam neprodana po utah in pečni« cah leži, zadnji čas pa smo dobili lepe lističe od davkarije. In sedaj, s čim bomo pla.ali? Saj še voziti več ne moremo. Kar se za opeko denarja dobi, gre vse skozi roke tovarnarjev* Denar za vožnjo pa dobe povečini lastniki to-! vornega avtomobila. Po dnevi in po noči ta avto po cesti brni, naš konj pa v hlevu prl praznih jaalih stoji. Velike so jame po naši vasi, pa še večje so luknje v naših žepih, naj« večja pa je skrb: kaj bo? Škofjavas pri Celju. Nedavno nam je naS občinski sluga iaz svoje lece oznanil: za naše brezposelne se bo pobiralo od hiše do hiše, Res, prav radi damo, kar imamo, toda v teli težkih časih še ta »davek«. Dosedaj je bilo v navadi, da smo podpirali le tiste, ki delati niso mogli, sedaj bi pa še take, ki bi delali lahko, o dela nimajo. Kolednik v novem Mo-: horjevem koledarju pravi, naj se poskrbi našim brezposelnim v prvi vrsti delo. Naj bi občine, okraji, banovine pač poskušale te ljudi najprej zaposliti pri raznih javnih delih, cestah, regulacijah, gradnji hiš itd. Dobro bi bilo, da bi tudi naša občina začela na kaj ta-; kega misliti. Sicer ne odrekamo brezposelnim ničesar, vendar pa mislimo, da se jim morg poskrbeti predvsem delo. Galicija pri Celju. Milo so doneli galiaki irt šentjungerski zvonovi in nam naznanjali tužno vest, da je za vedno zatisnil svoje oči blagi oče in posestnik Franc Falant. Rajni je bil blagi oče svojih otrok in občinski odbornik, Bil je tudi krajevni šolski odbornik. S svojim gospodarstvom je dokazal, kaj premore prid-: na roka in trdna volja. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki se ga ,je udeležilo veliko število ljudstva. Dragi Franc, po-: čivaj v miru! — Sadna letina je bila precej dobra. Polne so kleti vina in drugih pijač. Le kupcev ni. Je pač kriza! — Dne 8. decembra smo dobili pri nas prvi sneg. Bog nas obvaruj prehude zime in prehudega mraza! Pišece. Žalost je objela te dni naša srca. Umrla je naša blaga in dobra gdč. Ivana Hogelsberger v 77. letu svoje starosti. Kdo ni poznal naše gospodiene daleč naokoli in njenega dobrega srca. Kolikim je nudila pomoč in okrepčilo. Ni čudo, da je šel glas o njeni dobroti celo v tuje države. Saj je imela gospodična prijatelje in znance v vseh evropskih državah. Dolgo časa je bila tudi učiteljica glasbe na francoskem zavodu Presvetega Srca (Sacre coers) v Gracu. Posebnost njenega življenja je tudi v tem, da je ostala samska vse življenje in so jo krstili in birmali naš veliki Slovenec Anton Martin Slomšek. Še prvo sv. obhajilo je gospodična hotela prejeti iz škofovih rok, pa dobila je odgovor, da zato pač mora priti v Maribor, kar ni storila. Krščena in birmana je bila namreč v Brežicah. Tužno so zazvonili zvonovi sv. Mihaela in naznaDJali vinskim goricam in njiv prebivalcem, da ni več nje, ki je sleherno jutro, ko je bila še zdrava, z daljnogledom preinotrila a svcjega hribčka nad sv. Mihaelom vso okolico. Ni gospodične več med nami, a njen duh in njene dobrote ioclo ostale vedno med nami. Dobrotni Bog pa ji naj bo dober plačnik, saj se je vedno raynala po Njegovih besedah: »Kar ste storili kateremu teh na.manjših, ste meni stori.i.« Počivaj v miru, blaga duša!« i»«aa.