IZDATA" rp ;HOtfiJjmstfT *fTSK« LETO XVI. • UREJUJE UREDNIŠKI ODEOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 glasilo socialistične KTMMT, SOBOTA, 19. JANUAR TA 196S st. 7 IZHAJA' OD OKTOPP A 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 19*6 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDET JKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN. MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN nega ljudstva za GORENJSKO Smernice letošnjega gospodarskega razvoja Ljubljana, 18. januarja — V prvem delu današnje seje sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora Ljubljana poslušala poročilo o tezah o politiki gospodarskega Razvoja v okraju Ljubljana v letošnjem letu, ki jih je pripravila gospodar, zbornica okraja Ljubljana. V tezah so obdelana prav vsa področja gospodarstva, vendar so precej splošne in deklarativno obdelane. Obširna in tehtna Razprava je doprinesla številne konkretne predloge, ki jih bodo Pri dokončnem oblikovanju tez (Posredovane bodo vscm okgin. Bkim ljudskim odborom in nekaterim drugim forumom) tudi upoštevali. Kot najvarnejše naj tokrat na-Ve se povečala za 8 do 9 odstotkov, - g. Pred skupščino socialnega zavarovanja na Jesenicah Potrebna omefitev nekaterih pravic Udeleženci občinske konference SZDL jjelovni posvet Socialistične zveze občine Kranj Jasno začrtana V imenu 26.000 članov SZDL v občini je nad 200 navzočih sprejelo zaključke s poudarkom na samoupravljanju, uveljavljanju pravic in inte-resov človeka - občana, kar vse vodi h krepitvi socialističnih odnosov KRANJ, 18. JANUARJA — Danes je bila v Kranju vi. občinska konferenca SZDL. Zadnja konferenca je bila pred dvema letoma. Današnja konferenca je imela značaj delovnega posveta. Razen izvoljenih delegatov in gostov so konferenci prisostvovali tudi delegati občinskih odborov SZDL iz Titograda, Banja Luke, Bi-tole, Zemuna in občine Trnje v Zagrebu. Marjan Mar-kič iz Tržiča pa je v imenu ObO SZDL Tržič izrazil zeljo po sodelovanju med sosednima občinama. Skupno je v razpravi sodelovalo 19 udeležencev. nem obsež nem, vnaprej razposla- li poročilu, v današnjem rele ij predsednika občinskega^ odraz* ZDL Vilija Tomata in v ^prav, je biI gIavni pomiarck ol^. ra*voju ekonomske osnove obča116 Skladn(> z uveljavljanjem nomn P°-je ■, 1 na razv°Ju industrije, kar zem, obrt. uslužnostne obrale in podobno. Tudi odnos do kmetijstva in do tako ' imenovanih »polproletareev« ni bil zmeraj v skladu s cilji splošnega razvoja. Vendar pa je prav v skladnosti razvoja vseh dejavnosti treba iskati ključ za večjo produktivnost, za dviganje splošnega življenjskega standarda občanov, za zaposlovanje in za reševanje drugih težav, o katerih je prav današnja konferenca razpravljala. Približno takole je v svojih uvodnih besedah ocenil razvoj kranjske komubne in današnje nalogo zvezni poslanec Tone Fajfar, ki se je v imenu glavnega odbora ozadi"16^1'10 in P^čal* preveč v SZDL Slovenije udeležil današnje Prime" drU?0: dejavnosti kot na j konference. r trgovino, gostinstvo, turi- Prav o teh težavah so govorili —S.^l_e občinskega ljudskega odbora Jesenice tudi drugi udeleženci, ki so omenjali probleme varstvenih ustanov, težave zaposlenih delavk, ki imajo družino, zaostajanje turizma in podobno. V resnici je prav eonstranska usmeritev pripeljala do določenih težav, ki sne zagotavljajo več bistvenega napredka brez vsestranskega reševanja vseh ostalih težav. Vendar se bo narodni dohodek v občini letos povečal za novih 14,9 odstotkov, investicije v gospodarstvu pa za 38 odstotkov, tako da bi dosegle okroglo 2 milijardi in 683 milijonov dinarjev. Pri negospodarskih investicijah bodo iskušali zlasti dokončati tiste že začete gradnje, ki so tudi sicer zelo potrebne. Sem sodi porodnišnica, šola v Šenčurju, stadion in druge objekte, za kar bo treba nad 400 milijonov dinarjev. Občinski proračun pa se bo moral celo rahlo znižati, in sicer od lanskih 1.391 na letošnjih 1.383 milijonov dinarjev. V razpravi so sodelovali še Danilo Aleš, Ivo Sefic, Zlata Humar, Janez Gros, Rudi Uršič, Pavel Lužan, Rajko Mali, Ivo Majdič, Vinko Kepic, inž. Zdenka Juran-čič, Jure Hribar, Edo Vončina, Marijan Robos, Jožko Suligoj, Janke Cegnar, Stane Markič in Slavko Bezinik, ki je konferenco pozdravil v imenu okrajnega odbora SZDL Ljubljana. Povedal je nekaj misli o vlogi subjektivnih sil v komuni. V nov občinski odbor SZDL so izvolili 27 članov in 3 člane v nadzorni odbor. Predvideno jc, naj bi bila prihodnji teden na Jesenicah skupščina komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice, na kateri bodo prav tako kot na skupščini komunalnega zavoda Kranj, ki bo tudi ob koncu tega meseca, kot o najvažnejšem razpravljali in sklepali o pravilniku, ki bo določil način koriščenja pravic do zdravstvenega varstva. Osnutek pravilnika, ki ga je pripravil bivši okrajni zavod za socialno zavarovanje, so posebno nekatera podjetja na območju jeseniške in radovljiške občine dobro prerešetala. Zavod je prejel pripombe na pravilnik od 16 podjetij. Večina predlogov obravnava svobodno izbiro zdravnika in dosedanje (slabe) izkušnje. Člani komunalne skupščine, ki so zaposleni v Železarni, so na svojem posvetu ugotavljali, da to ne gre več, da bi vsak zdravnik lahko vsakemu zavarovancu priznaval nezmožnost za delo. Zdravniki v zdravstvenih domovih ne poznajo delovnih pogojev na posameznih delovnih mestih in se tako dogodi, da dodelijo bolniški dopust za vsako najmanjšo stvar. Primer zavarovanca z jeseniškega konca, ki je obiskal devet zdravnikov in pri zadnjem končno dobil, kar je hotel, potem pa doma šušmaril in dobro zaslužil — je sicer precej okslremen, v milejši obliki pa so se podobne stvari večkrat dogajale. Na omenjenem posvetu so izdelali predlog, naj bi imele obratne ambulante absolutno pravico ocenjevali ricisp osobnost za delo, sicer pa naj bi. se člani ko-lefcttva lahko zdravili pri kateremkoli zdravniku. Predlog, da bi obratne ambulante lahko zdravile tudi družinske člane aktivnih zavarovancev je privlačen s stališča, da bi se tako lahko približali težnji po družinskem zdravniku, vendar pa trenutno za to ni pogojev. Obratni zdravmki zaradi preobremenjenosti že tako ali tako morajo zanemarjati preventivo, ki pa bi morala biti njihova glavna, naloga. Vse premalo delajo na ugotavljanju in odpravljanju vzrokov obolelosti, če pa bi naloge zdravnikov v obratnih ambulantah razširili še na zdravljenje novih zavarovancev, bi bilo še slabše. Na skupščini bodo obravnavali tudi predlog, naj bi gospodarske organizacije, ki nimajo svojih obratnih ambulant, določile zdravnike v zdravstvenih domovih, ki naj bi ocenjevali nezmožnost za delt) in poskrbeli tudi za vse preventivne akcije v podjetju. - M. S. Delegacija sovjetske mladine v «Savi« V ponedeljek popoldne je tovarno »Sava« v Kranju obiskala tričlanska delegacija mladinske organizacije Sovjetske zveze, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji kot gost centralnega komiteja LMJ. Delegacijo, ki sta jo spre n-Ijala mladinska funkcionarji Si/t« boda Novakovič iz Beograda in Gojko Slanic iz Ljubi'ane, in • izstavljali glavni urednik osrec"nTL'-ga mladinskega lista in ne -;v pomočnik iz Moskve ter mladinca iz Gorki.'a. V razgovoru z mladinskimi fur.Jtcionar.li »Ssvc« so se gostje zanimali za razvoj delavskega samoupravljan ia pri na-;, za odnos« med upravljavci in direktorjem v podjetju in za <';•'(> mladinske organizacije. Po razgovoru .so si ffoctje ogledali tudi proizvodne postopke v tovarni. Strokovna pomoč v naši industriji zaciia odo ra perspektive Tekstilna podjetja se uveljavljajo na trgu s kvalitetnejšimi izdelki in si tako zagotavljajo boljše gospodarske uspehe. Se pred leti so naša tekstilna podjetja Izdelovala vse vrste blaga, danes pa je že precej drugače. V vseh podjetjih tekstilne industrije na Gorenjskem je že močno čutiti specializacijo, ki zagotavlja in že sedaj daje podjetjem boljše gospodarske uspehe. V Tekstilindusu — obrat I — v Kranju se vse bolj uveljavljajo z bombažnimi izdelki in tiskanim blagom te vrste ter opuščajo številne druge vrste blaga. Prav pred dnevi je njihovo blago na sejmu »Moda 63« v Ljubljani prejelo kar 4 medalje, kar je uspeh specializacije. V nekdanjem Tekstilindusu — obrat II — se specializirajo na blago za moško perilo, zlasti za srajce. V tržiški BPT se zavzemajo za to, da bi dosegli največji uspeh v izdelavi belega platna za posteljnino. — Zlasti sd velik korak že napravili v kcanj* ski tovarni IBI. Še pred leti so tam izdelovali več kot 20 vrst raz* ličnega blaga — od plenic in žepnih robcev do brisač in rjuh. Zo lani so opustili toliko število iz-» delkov in se usmerili v glavnem samo na tri vrste tako imenovanih žakarskih tkanin. Za tako spremembo so seveda izvedli ob-« sežno rekonstrukcijo z novimi (Nadaljevanje na 2. strani) o več Bozornosti ostinstva Rtv0 v"?*'mla (uri70m in soslin-darski i . ,1T0mcmbnejši gospodi v* ae**vno»ti, dokazujejo tu-skee? .?°f °SUsJše ^zprave občin- iavJL^Jr*«*« 0()bora ° ^ d*~ b|, Na *»<»nJi seji Obi.o, ki raz ';,.v, sredo, sta zbora spet ek| '* !laIa 0 Ko.stinslvu v Krani- «OStiS, Krr r*e f-riuJni«i "ovih ii h J.;;,h objektov v Kranjski go-Droc!] 'UJU' ' la oba zbora Potrdila st'ostv sveia za turizem in go-»Ođjetf ° izr0(1Uvi Rostinskega stVVr'':1. »Vitranc«. hotela in re-KranSf >>Prisank- in motela v »masken 80rl v "r'ravlJan'l> liab-hram< 7^, podMju »Tavčarjev da bo" dburniki so bili mnenja, U:iravi-a^Jnt"nJenen'u mu***« P1"' B^VHl S temi obrali »sPdo gors _ fe °st m siv« v Kranjski * 0t,8rovarjajočo raven. Prošnj i gostinskega podjetja »Erika« za oprostitev celotnega plačevanja amortizacije za obrata holel Erika in dom Planica — delno pa. tudi za hotel »Vitranc« v Podkorenu (ker so ti objekti izpostavljeni močnejšim vremenskim u e pri likam) pa zbora nista ugodita in p?ta predlagala, naj kolektiv fekrbi za zmanjšanje nese-zonskega časa tn tako ustvari potrebna sredstva za amortizacijo, osebne dokodko ta sivi ade. Na iniciativo predstavnikov je-.-;■(m..škega in radovljiškega obČin-fjkega ljudskoga odbora ln na predi0'g sveta za zdravstvo sta oba zbora sprejela odločbo, da se za območje obeh občin ustanovi skupna reševalna postaja s sedežem na Jesenicah. Dosedanji reševalni postaji, ki deiujeta kot organizacijski enoti zdravstvenih domov, se bosta od njih odcepili in združili v finančno samesto-jen zavod »Reševalna postaja Jesenice«. Vzporedno z reorganizacijo pa bo nujno treba opremiti novo ustanovo z ustreznim »voznim parkom«, ki bo moral biti opremljen tudi z radiofonijo, zakaj le tako bo reševalna postaja za obe občini učinkovita. Podjetju »Avtcsorvi.s« so odobrili razširitev dejavnosti, potrdili so tudi pravila sklada za varstvo družine in otrok krajevne ukupnosti Hrušiica itd. Že drugič so razpravljali o pa | ■'.obrtne delavnice »Elektroservis« k ljiibljariisikemu podjetju »Elektro-siginal«. Medtem ko je občinski Odbor predlog svela za industrijo (Nadaljevanje na 2. str.) Površino Blejskega jezera je že prekrila ledena plošča, ki je bila pred dnevi ponekod že precej trdna. Morda bo danes in jutri na Blejskem jezeru lahko že prava »revija« navdušenih drsavcev SOBOTA, t« IftnnlirVa T<)<53 [ TE DNI PO SVETU o V ZADNJI COMBEJEVI TRDNJAVI V četrtek so v Elizabethvillu podpisali sporr.zam o mirnem vkorakanju čet OZN v Kolvczij. Za Katango je spora-um podpisal Combe in tako zagotovil miren prihod »modrih čelad«. Domnevajo, da se bo ta operacija OZN zaključila do ponedeljka. 9 KONGRES AL2IRSKIH SINDIKATOV Predvčerajšnjim se je v Alžiru Eačcl I. kongres Generalne umije alžirskih delavcev v neodvisni in svobodni deželi. Kongresa se udeležuje tudi 40 predstavnikov sindikalnih organizacij iz različnih dežel. Zvezo sindikatov Jugoslavije zastnpa predsednik CS Svc-tozar Vukmanovlč. £ ADENAUER V PARIZU Jutri bo Adenauer odšel na obisk v Pariz, v Bonn pa se bo, kot je planirano, vrnil v 6redo. Adenauer namerava imeti tri tajne razgovore z de Gaullom. Pogovarjala sa bosta verjetno o temi odločnega nastopa de Gaullo-vega proti ameriški vojaški politiki in enakopravnemu članstvu Velike Britanije v Evropski gospodarski 6(kupnostl. 0 ONEMOGOČITI USTAŠKO DELOVANJE Nemška socialno - demokratska »tranka v svojem uradnem biltenu zahteva, naj vlada onemogoči delovanje terorističnih organizacij in pripominja, da je Bonn že pred leti sprejel tako obveznost. Bilten prinaša podatek, da je v Zah. Nemčiji sipina 200 usta-8ev, ki se nazivajo s .terorist! in se urijo za subverzivno dejavnost proti Jugoslaviji. £ GOVOR HRUSCOVA Govor, ki ga je imel sovjetski premier Hruščov na kongresu »notne socialistične partije Nemčije na ameriški strani ocenjujejo kot umerjenega tako glede berlinskega vprašanja kot tudi glede indijsko-kitajskega spora. Uudie in dogodki ® I..?ud!e in dogodki * LHidie in do^ndki © LUidSc in dogodki • Ltud*' V razdobju zadnjih mesecev so se v kratkem medsebojnem zaporedju zvrstili številni kongresi delavskih strank v vzhodnih državah, pa tudi najbolj množična delavska stranka v zahodnem svetu — italijanska Komunistična partija — je izbrala to razdobje za obračun svojega dela. Na splošno velja ugotoviti, da so pove- njlh v vzhodnih državah in v Italiji povsod prisotni, niso bili zadržani, temveč so povsod na viden način izražali svoja nesoglasja in nasprotovali osnovnim izhodiščem teh delavskih zborovanj. V časovni zaporednosti je pomenil kongres bolgarske delavske stranke v Soiiji obračun med bol- Delav nju. Gospodarski razvoj, ki Je bil precej počasen, so pospešili z novimi načrti izgradnje in odpravili prejšnje napake. Bolj na notranjem razvoju se je zaposli] tudi kongres madžarskih komunistov v Budimpešti. Madžari so na tem kongresu odkrilo spregovorili o bolečih napakah v industriji in kmetijstvu in postavili načelo, da se mora politika prilagoditi gospodarstvu. Skrajni čas je že bil, da so v svoj gospodarski razvoj bolj zavzeto pritegnili množico s tem, da je kongres sprejel načelo, da ima vsak madžarski državljan enak položaj In da so mu omogočena vsa vodilna mesta, če se prizadeto vključi v Izgradnjo dežele. Najbolj temeljit In oster glede vprašanja vojne in miru, mednarodnega sožitja in odnosov med delavskimi strankami je bil kongres italijanskih komunistov. Med kitajski.o i in Italijanskimi komunisti je prišlo do izmenjave stališč, ki Je pokazala, da so razlike glede teh bistvenih vprašanj mednarodnega razvoja zelo različne. lbame čini ti široki posveti v delavskih vrstah nastali zaradi nu'nih sprememb in neenotnih gledanj v posameznih državah. Težo razpravam pa je razen notranjih problemov dajala tudi razprava o odnosih med posamrzn'mi delavskimi strankami, kjer je pri i o na dan več dokazov, da ti odnosi niso najboljši In da sta se v najboljšem primeru izoblikovali dve struji .ki si vsaka po svoje razlaga razvoj mednarodnega delavskega gibanja. Kitajci, ki so bdll na teh delavskih zborova- garskiml voditelji. Sofija je kljub .spremembam na Vzhodu ostala trdnjava »stalinizma« in se je v praktični politiki zelo počasi prilagajala novi politiki. Vendar so mlade sile na kongresu vsestransko zmagale. Krivice, ki so jih bolgarskemu ljudstvu povzročili »stalinisti«, so bile obsojene in krivci izključeni iz vodstva. Nedolžne žrtve brezpravnega zatiranja pa so rehabilitirali. Takšen temeljit obračun je prinesel spremembe tudi v notranjem političnem In gospodarskem življe- Z obiska Hruščeva v vzhodnem Berlina Italijani na eni strani In Kitajci na drugi se niso preveč trudili, da bi te razlike zamolčali. Po kongresu v Pragi je prišel na vrsto Berlin, ki je po mednarodni udeležbi brez dvoma najmočnejši izmed vseh dosedanjih kongresov. Na kongres je kot vodja sovjetske delegacije prispel tudi Hruščov, v Varšavi pa se mu je pridružil še Wladisla\v Gomul-ka, dva vrhova v delavskem gibanju vzhodnih držav. Pričakovati je bilo, da se bo razcep med dvema strujama na tem kongresu še naprej stopnjeval. Vendar pa je Hruščov že v uvodni besedi nepričakovano potegnil na prisilno zavoro. Kakšen bo kitajski odziv na njegove pomirjevalne predloge, je težko predvideti, ker Kitajci v Berlinu še niso izrabili prijave za govorniški oder. Po vsemu sodeč pa je obnašanje kitajske odprave podobno kot na prejšnjih kongresih v Sofiji, Rimu, Budimpešti in Pragi. Hruščov je govoril o položaju v mednarodnem komunističnem gibanju odprto. Zavzemal se je za enotnost in dopustil, da so pri komunistih v različnih državah možna različna pojmovanja o posameznih, celo zelo pomembnih vprašanjih. Odnose pa bi morali zasnovati na osnovi bistvenega, kar vsa komunistična gibanja združuje. Nesoglasja so po njegovem prepričanju samo začasna. ZDRAVKO TOMA2EJ Mudie in do^idki © Liudie in cfo______j . .' . . sti. neplemensko živino v dveh kušenj. Prav sedaj organ zirajo ,„tiV, .„ ... - _ trMnov«. —mi*!- L »lv.Tn_ l€tlh starosti itd. Pogodbeno za- jamčijo kmetovavcu tudi nekatere ugodnosti, tako da ne tvega pri morebitna bolezni, nesreči in tako dalje. Prav tako zagotovijo rejcu potrebna močna krmila. In za vsak kilogram žive teže, ki jo Največ pa se je društvo zavze- žival pridobi v času reje, prejme najhujših primerih prekrilo terase z navadno streho in stroške krilo iz svojega posebnega sklada. Toda potrebe so terjale ta poseg na vseh ostalih blokih. Stanovavci so kazali blok, kjer je od zamakanja skozi teraso premočena in zdaj ledena cela stena do prvega nadstropja, kazali so sobe z velikimi sivkasto zelenimi lisami ,v zunanjem kotu, poškodovano pohištvo, kazali so, kako se umikajo iz teh sob in jih (kjer je moč) uporabljajo samo še za staro Šaro. Pri vsem tem nastane .poglavitno vprašanje - »KDO JE KRIV?!« Nekateri trdijo, da ne bi bilo prav, če bi vse obesili na posameznika. Vendar je pri tem razumljivo, da je že pred zidavo teh blokov, in sicer 4. aprila 1060, o tem razpravljala posebna komisija na željo izvajavca, ki Je opozarjal, da terase niso primerne za naše kraje. Komisija se je 6 tem strinjala in projektant ing- Jože Kranjčič je dobil primerno pripombo s predlogom, naj predvidene terase prekrije z navadno streho. Toda nekje ob občinskih mizah 6e je ta predlog izgubil in obveljal je pr-vo'ni načrt s terasami. Kdo In kako je zakrivil to napako, to bodo ugotavljali strokovnjaki. Večina ljudi pa se rtrinja s tem. da Je to eden i-med nemogočih primerov šablonskcga prenašanja Izkušenj Iz drugih dežel v nr.še, kjer so povsem drugačne razmere. To so pokazale take strehe že tudi na drugih objektih po Gorenjskem. Prav tako oceno dajejo stanovavci novih hiš ob glavni cesti med Zlatim poljem in središčem mesta Kranja o tako imenovanih »francoskih oknih«, ki segajo do tal. Mnogo takih pripomb leti na današnje gradnje V našem primeru jo eno neizpodbitno - stanovavci imajo pravico do primernega stanovanja. To je danes utemeljena zahteva vseh prizadetih. Pravilno pa bi bilo, da bi ugotovili, kdo jc kriv. — K. M. Mraz še ni ponehal > Val mraza, ki je pritisnil na Gorenjsko že v začetku tedna, Se ni ponehal. V hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani v prognostlč-no-aerološkem oddelku pa smo zvedeli, da so se temperature včeraj zjutraj gibale med —14 stopinj do -21 stopinj Celzija, in sicer: Tamar —20 stopinj, medtem ko Je •nežna odeja debela 150 cm, Vršlfi -18 stopinj (210), Kranjska gora -19 stopinj (78), žičnica Vitrano —20 stopinj (v podnožju 60 cm, na vrhu pa 200 cm snega), Krvavec -17 stopinj (10 cm novega pršiča na 150 cm debelo podlago), Planica -20 stopinj (110), Ratečc-Planl-ra -21 stopinj (78 ).Bohinj -18 stopinj (80); jezero je zamrznjeno, v Lcsca* je —20 skpinj (43 cm snega). NAJPREJ NAČRT Na sestanku stanovanjske skupnosti Zlato polje so razpravljali o zeleni površini na njihovem območju skupnosti. S prenosom pristojnosti za urejanje zelenih površin na stanovanjske skupnosti, se je tudi skupnost na Zlate mpolju lotila dokaj aktualna zadeve. Znano je namreč, da j« prav Zlato polje tipičen primeTt kak*ea ne sme bdti okoliš stanovanjskega naselja. Razprava je pokazala, da bo ta problem kmalu rešljiv, če bodo skupnost, hišni sveti in stanovavci sami prispevali svoj delež. Računajo, da se bodo ded lotili takoj spomladi. Prva in ena najvažnejših nalog pa je izdelava načrta za ureditev zelenih površin na območju skupnosti, zato so sklenili iin takoj poverili i* delavo načrta crhitektu Jocifu. Naročili so mu, da mora v na' črtih . upoštevali izgradnjo tre" malih otroških igrišč na zeleni' cah med bloki. Ta igri'šča boda namenjena samo predšolskim otrokom, medtem ko naj bi biW za ostalo mladino novo igrišča izven naselja, — R. rili l/flH^m ^ 'SmI^S RF KifrRiJ&i Kljub težavam vedna manj nesreč trodnevni seminar za vso tekstilno industrijo Jugoslavije o načinu rabe pomožnih sredstev pri bombažnih, volnenih in sintetičnih vlaknih. Prijavilo se je 40 podjetij.) Rešilni avto je pripravljen I t malo zadnje čase za Izdelavo raznih študij o perspektivah tekstilne Industrije na Gorenjskem. Močno je prevladovala misel, da bi se v daljši perspektivi morala tekstilna dejavnost postopoma umikali strokovno zahtevnejšim in ekonomsko rcntabilnejšim dejavnostim, kot na primer elektrotehnični ln gumarski Industriji. Druga »kompromisna« varianta pa Je bila, da si mora tekstilna industrija poiskati Izhod v specializaciji. In prav to, kot je bilo že v kmetovavec po 270 din pri plemenski in po 250 din pri pitani živini. Ta cena se je izoblikovala kot dokaj stimulativna za kme-tovavce in hkrati tudi vzdržna za kmetijsko organizacijo. Seveda Pri tem skušajo dajati telice samo tistim rejcem, ki so pokazali sposobnost za to, in sicer po več telic skupaj (vsaj pet). Tudi ta oblika odpira pot novim odnooom na vaai. Gre za zanimivo sodelovanje, kjer kmetovavec z jasnimi računi prevzema določeno obveznost in se ob tem uvodu povedano, si že utira pot in vključuje v načrtno kmetijsko zagotavlja kolektivom večje go- proizvodnjo. Seveda mu to daje spodarske uspehe in ob tem tudi ustrezen zaslužek, kar je povsem višje prejemke In Izboljševanje pravilno. To hkrati pomeni doho-življenjskih razmer skladno z dok posameznim ljudem oziroma ostalo industrijo in razvojem de- družinam na vasi in koriščenje žele sploh. — K. M. j njihovih zmogljivosti. - K. M.' S porastom cestnega prometa rastejo tudi potrebe po vzgoji državljanov o varnosti na cesti. To potrebo so narekovale vedno številnejše prometne nesreče, pri Katerih so bili nemalokrat povzročitelji pešci, med njimi tudi otroci. Okra;na in občinska komisija sta izvedli vrsto pomembnih pro-meliiovzgojnih akcij za odrasle in otroke. Uspehi teh prizadevanj so se že pokazali. Preteklo leto se je prometna vzgoja na šolah odvijala več ali manj kot izvenšolaka dejavnost, le nekatere šole so tej vzgoji posvetile več pozornosti tudi med rodnim šdldkim poukom. Cas in potrebe so terjale, da seznanijo s prometnimi pravili otroke po vseh šolah. Okrajna komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu je skupno s prosvetno-pedagoSko službo izdelala obvezen učni program prometne vzgoje za vse šole v šolskem letu 1962/63. V minulih dneh je posebna komisija pregledala Izvajanje toga učnega programa na šolah. Ocena zaenkrat ni najboljša, čeprav so bili na nekaterih šolah pri ter" pouku zelo marljivi. Vzrokov z* to je več. Program so dobile loM zelo pozno, večinoma potom, W so že Izdelale urnike in načrt« pouka. Večina šol tudi nim* osnovnih učil. Dosedanje Izkušnje kažejo, °* bodo morale slej ali prej vse 5o,c' predvsem pa osemletke dobili P0' trebne kabinete s temi učili kete cest s križišči, prometu* znake itd.). Brez trga uspeh bo zadnvolilv, pa čeprav so ^ sedanje izkušnje pokazale, da J? na vseh šolah za ta predmet učenci veliko zanimanje. Vse W že, da bo v kratkem v občini ^ ba specializirati za poučevani' (era pouka dva predavatelja. ^ bi kot predmetna učitelja POu^f vala ta predmet na vseh šola'' predvsem pa na osnovnih šol*^ O tem predlogu so že razprl Ijali občinska komisija za varO0*; in vzgojo v cestnem promd* svet za šolstvo, zavod za ProS%<\fl no-pedagoško službe, vendar <\ realizacije še nI prišlo, ker Pf! trebnega kadra ni bilo tO-Or dobiti. - IL SOBOTA; IS. Januarja Drsališče v Radovljici je spet oživelo, če bi sklepali po sliki, morda lahko pričakujemo, da bomo a G°renjskem dobili še en nov hokejski kolektiv Jutri bo konferenca Socialistične zveze za radovljiško občino »Uspeh konference zagotovilo dele Izvršitev načrta komunalnib investicij v radovljiški občini v letu 1962 Je dejal Ivan Cerkovnik, predsednik ObO SZDL Radovljica Tako kot v Tržiču in škof ji Loki bo-jutri občinska konferenca Socialistične zveze tudi v Radovljici. Pred tem pomembnim dogodkom za vse radovljiške občane smo imeli krajši razgovor s predsednikom ObO SZDL Radovljica IVANOM CERKOVNIKOM. Posredujemo nekaj misli in podatkov. , .. ,,,,,,„ CKdaj in kje bo vaša občinska ""Znano je že, da bo konfereri-n^ Jutri, jn siccr v dvorani Gozdna gospodarstva na Bledu s pri-ketko»n ob 8. uri. Na občinsko onterenco SZDL je bilo povab-Dl0n,lh Vsf,ffa 165 sedanjih članov i2^U"ma in del«eatov, ki so jih , o!l'i na nedavnih krajevnih *°'-rerencah *VO;i Socialistične zveze. kerUercnCa bo potekala plenarno, . nijnamo najboljših izkušenj anskt.Ra h i ko srno proble-Po P0.same7.1nh področjih ob-aVnavali po komisijah.« tr^LP ^eTn menite, da bi bilo po-o^o največ razpravljati? kat Skoraj se J'e teSJ^° opredeliti, J eremu problemu bj morali ha-enUl največ časa* Bržk nakktuainejši problemi ** Z trn.vnn.i___/______ v Bržkone pa v zve- jeti gospodarstvom, Čc liočem za- Probleme v širšem smislu. To-fi Src *a aktualne zadeve gle-Proizvodnosti, izpolnjevanja anov, izvoda, kmetijstva in tu-slav*" V tak-?nih okvirih je sedel ,en0 tU ki so Sa tft2f*fi Prejeli že nekaj dni pred x nlcil'noo in bodo imeli prav ^radI dovolj možnosti, da abk» pripravijo na dobre raz-Ve> na osnovi katerih bomo za IVAN CERKOVNIK delo v prihodnje lahko sprejeli tudi potrebne zaključke. fs Kakšen uspeh konferenco pričakujete, če upoštevamo dosedanje priprave? — V pripravah na občinsko konferenco Socialistične zveze so bile za vse prav gotovo najpomembnejše krajevne konference, za katere lahko trdim, da 60 kile vsaj v večini dobre in boljše k< t v prejšnjih letih. Na teh konferencah pa so ostala številna vj: nja še nerazčiščena, zalo bi morali priti do potrebnih 'zaključkov na jutrišnji občinski konferenci. Uspeh konference je torej povsem odvisen od delegatov, ki so jih izvolili na krajevnih konferencah in so > oznanjeni z vsemi problemi. Cv bo M o -.novi razpoložljivega materi >u konferenca potekala tako, kot pričakujemo, in če bo konferenca ros delavna, potem lahko pričakujemo kar največji uspeh našega jutrišnjega letnega obračuna.« B. F. Na redavnih zborih volivcev radovljiškega, blejskega ln bohinjskega območja so odborniki ObLO Radovljica seznanili obča-ne med dm*; i m tudi I izvršitvijo načrta komunalnih investicij v letu 1962. Za omenjeno vprašanje je navadno med volivci največ zanimanja šr- posebno takrat, kadar razpravljajo o potrebnih komunalnih delih v prihodnje. No, in tudi letos je bilo novih predlogov občanov na zborih več kot dovolj. Lanskoletna komunalna izgradnja je bila na območju radovljiške občine zelo živahna in široka. Pri tem so med letom nost op i le težave v zvezi z dotekanjem finančnih sredstev. Predvideni načrt gradenj se je nekoliko spremenil, tako da so nekateri objekti Lcpadli, drugi, ki Jih načrt ni predvideval, pa so bili zgrajeni. Najbolj široka je bila stanovanjska gradnja, saj jo bilo lan; zgrajenih 115 stanovanj v skupni vrednosti nad petsto milijonov dinarjev* Največ stanovanj je bilo zgrajenih na blejskem območju, in sicer 48. — Skupna sredstva za komunalne investicije so znašala v letu 1962 nekaj nad 780 milijonov dinarjev. Le-ta pa niso bila v celoti občinska, marveč združena sredstva občine in gospodarskih organizacij s posojili in skladi. V minulem lotu^ je bilo moderniziranih veliko cest, kakor: Ribčev laz - Ukane, Stara Fužina - Srednja vas - Cešnjica; Spodnje Gorje - Forluna, Radovljica -Lancovo, Radovljica - Zapuže, Fodvin - Zapuže ter cesti v Kamni gorici in v Dragi — v skupni ŽE NAD 400 KOOPERANTOV Na območju radovljiške občine so bili doslej že številni razgovori 2 zasebnimi lastniki gozdov in predstavnik; Gozdnega gospodarstva, ki so jih organizirale ^era-jevne organizacije SZDL. Razgovori so doslej dali že mnogo koristnih .kooperaeijisikih pogodb, ker so zasebniki na praktičnih primerih kaj lahko uvideli koristnost sodelovanja z GG. Do zaključka preteklega leta je GG BI I skJeriilo kooperacijo že z 443 posest r/ki gozdov'v skupni površini 2833 ha. Največ pogodb o sodelovanju je doslej sklenjenih na območju Bleda (305), najmanj pa na območju Bohinja (40). Glede lac9tni«tva gozdov pa je stanje v radovljiški občini naslednje: v socialističnem ©ektorju je 60 od-soetotkev gozdov ali 19.615 ha, v «* " Ki 1 ■■. -m1 j u pa 40 odsiot-kov ali 13.071 ha. n URA Treba je poglobiti delo samoupravnih organov Na Jesenicah se bodo pričeli te dni krajši seminarji za člane DS in upravnih odborov v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Organizirala in vodila jih bo ideološka komisija pri ObSS skupno z Delavsko univerzo. Najprej bodo organizirali dvo- Kakšni naj bodo statuti Drugi plenum občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah (minuli petek) je bil sklican predvsem z namenom, da bi sindikalne podružnice dobile orientacijski program za sestavo prvih osnutkov statutov delovnih kolektivov. Tej seji so prisostvovali tudi vsi predsedniki sindikalnih podružnic gosp. organizacij. eeci^('la* '° Pravilno' nakazal do-j dobro poznavanje načel osnutkov ttj -|0 izkušnje in pomanjkljivo-j zvezne in republiške ustave ter Ječa 2 °.^(,k,ivn" ocenil obsto- stališč občinskih statutov, ker le -avila, ki j-n danes Se upo-, to daje zagotovilo, da bedo sta- na prepisovanju n Pravilnikov »zde! *© n„i PRtrpbno usmeriti na pra-Pot. pr v Jođikaloe M\------,. i>n čemer pa morajo |>rav •dj* . orsranir.acije , '^rati svojo vlo J* treba, d« t„ . pravilno o. Poudariti pa Vj*rhalr>' Ta lLl B10đIkstl "o preiti ei«^ naSe 11 ^ne odgovorno-rnuit.es;rok0vn« >'n pravne for- t statut > ■ SH^* naj r n i V . Sindikalne or-bi nosite glavno v tem, katera na-kakšni odnosi naj bodo statutih. ločene pravice in dolžnosti. Prav tako mora biti iz slntu'.ov razvidno, kaj je pravica centralnih organov in kaj ostalih, nadalje, ali je politika planiranja proizvodnje stvar centralnih organov o-z. mora biti razvidno, dO katere moje imajo pravice EE oz. neposredni pro-izvbjavci, V tej zvezi morajo biti razvidni tudi odnosi med ekonomskimi enotami v vseh oblikah sodelovanja. Pri taki vsebini statutov odpadejo vsa nasprotja, ki danes še marsikje obstajajo. Statuti morajo biti odraz objektivnega stanja slehernega kolektiva, ki ima vsak specifične pogoje, in tako morajo biti tudi statuti vsebinsko različni. V nadaljnji razpravi se je pokazalo, da so s prvimi pripravami nekateri kolektivi že kar resno pričeli. Vendar se ugotavlja, da so komisije, ki so formirane pri samoupravnih organih, preozke in je zato tudi njihova zmogliivost majhna. Tako je bilo zastavljeno vprašanje, če bo v Železarni uspelo 3-članski komisiji pregledati vobstoječo pravilnike in izluščiti iz njih tisto, kar še ustreza današnjim pogojem. Pred proizvaja vce moramo priti že z nekimi začetnimi predlogi; osnova nam je z osnutki zvezne in republiške ustave jasno nakazana in bi ti ko lahko prvo fazo hitreje zaključili. Po daljši razpravi je bil sprejet Sklep, da se morajo prve razprave o statutih pričeti z občnimi zbori sindikalnih podružnic, ki so predvideni v januarju in februarju. Dmgi fcklop pa je, da prihodnjim sejam s predsedniki sindikalnih podružnic prisostvujejo tudi direktorji podjetij in predsedniki eamoutpravnih organov. Seje bodo po panogah dejavnosti. Ob zaključku je plenum potrdil kadrovsko spremembo in na mesto dosedanjega tajnika ObSS Zdravka Andcrleta, ki odhaja na drugo delovno mesto, izvolil za tajnika občinskega sindikalnega isveta Staneta Reva, dosedanjega organizacijskega sekretarja okrajnega komiteja ZK. — Z. A. dnevne popoldanske seminarje za samoupravne organe v 6 gospodarskih organizacijah. Člani ide- JESEMŠKI KOVINAR ološke komisije in pa komisije za družbeno samoupravljanje bodo nato skozi vse leto prisostvovali sejam, DS in UO v teh šestih gospodarskih organizacijah. Vsakokrat bodo opozarjali na pomanjkljivosti pri delu le-tch. Pričakujemo lahko, da bodo takšne oblike izobraževanja samoupravnih organov njihdvo delo samo popestrile in poglobile. — F. B. vrednosti 70 milijonov dinar;i;v. Razen omenjenih cest §0 prejeli še druge krajše odseke in postajališča ter cesto I Bleda v Itibno. Na novo so zgradili tudi nekaj mostov, in sicer v Globokem, na Selu, v Ribnem in še nekaj manjših. Vodovodno omrežje so iz leta v leto izpopolnjuje. Največje delo te 'vrste so lani zastavili v Boli in Jaki Bistrici, kjer so pivbi-vavci sami pokazali veliko spretnosti pri organizaciji, razen tega pa so veliko pripomogli tudi v. lastnimi sredstvi. Manjša popravila aH podaljške so opravili v številnih drugih krajih. V prihodnje ostaja najbolj pereče vprašanje vodovoda na Bohinjski Beli. Na področju elektrifikacije so lani opravili nekaj zbo'ljšav in novih gradenj transformatorskih postaj in nizko napetostnih omrežij, večja investicijska sredstva so bila v letu 1962 koriščena tudi za sanacijo Blejskega jezera. J. B. NOV PROIZVOD TOVARNE VERIG Tovarna verig v Lescah je dala te dni v promet prvo serijo novih stremenstoih snežnih verig za osebne avtomobile Zastava 600. Nove verige so mnogo bolj praktične od prejšnjih izvedb. Za vsako zadnje kolo so potrebne štiri prečne verige. Montaža je lahka in hitra, ker se posebni kaveljni vsitavijo med obroč in gume kolesa in ostanejo tako montirani vso zimo, verige pa ee napenjajo čezj gume po potreb}. Montaža verig traja le približno tri minute, demontaža pa še manj. Vožnja s temi verigami je na ledenih in zasneženih cestah varna, hitra in udobna, zato bodo lastniki »flokov« tovarni verig Lesce brez dvoma zelo hvaležni za nove oblike stremenskih snežnih verig. — C. R. p S sprehoda po § Gospodarskem razstavišču_ 1 - 1 Letošnje novosti - j j kakršne si zamišljajo | podjetja in jih mi vidimo £ Sprehod po vseh treh pavi-q ljonih Gospodarskega raz-0 stavišča v Ljubljani je za-o nimiv in prijeten: zanimiv £ zaradi vsega tega, kar so q podjetja razstavila pod ge-% slom NOVO in je včasih za-£ res novo, včasih pa tudi ne. % prijeten pa zaradi same ure-^ reditve razstavnih prosto-0 rov. Kar je res — je tes, če © že ne zaradi drugega — je $ veeino podjetij vredno po-9 hvaliti zaradi pozornosti, iti g) 90 jo posvetila svojim pro-g štorom. Med ogledovanjem $ sejma vem večkrat slišala > občudovanja na ra-4| čun dekoracije, kot na ra-g čun razstavljenega blaga. Sejem je veren «ira/ '-tanja naše preskrbe z artikli za oblačenje. Na njem so še enkrat prepričamo, da je izmed vseh vrst oblačil še najbolje po.skrhljeno /a srajce in pletenine. Saj je pa tudi znano, da je proizvajavcev te vrste konfekcije več, kot bi bilo potrebno in konkurenca je že opravila svoje. Prav na nasprotnem koncu so, mislim kravate in ni ga Izraza, ki bi lahko dovolj dobro označil očitno zapostavljenost tega dela obleke. Med začetkom in koncem lestvice se bolj ali manj dobro razvrščajo proiz-vajavci čevljev — ki so spet pokazali, kaj znajo, in le pri nekaterih parih tudi, kaj bo mogoče kupiti v .njihovih trgovinah in kar mi tudi potrebujemo — proizvajavci perila, ki še vedno radi pretiravajo I čipkami, proizvajavci metrskega blaga brez večjih presenečenj, azdelovavci torbic, ki v glavnem dohajajo modo .vendar le, če imajo na razpolago usnje in dragoceno okovje, konfekcionarji, ki jim ne moremo pripisovati bistvenega napr etika in še kdo. Kljub vsemu pa bomo lahko veseli, če bo vse to blago, ki je »pripravljeno za naslednje sezone-«, res našio pot do trgovin, v katerih kupujemo. Drugače pa bomo spet razočarani (kot po navadi) z vsemi tisti- mi ki krojijo usodo našim oblačilom. V katalogu sejma in na razstavišču najdemo Imena 10 gorenjskih podjetij. TOVARNA 1BI je snet dokazala, da njena proizvodnja zelo hitro osvaja dekorativne tkanine, ►►TEKSTILINDUS« predstavlja prerij novih vzorcev, med katerimi primanjkuje drobnih in umirjenih vzorcev, ki bi si jih brez škode za svoj videz nadele ženske najrazličnejših postav. Na prostoru tovarne »SUKNO« vzbujajo pokornost lepe odeje, ki so na eni strani gladke, na drugi pa imajo drobnejši karo vaorec, razen njih pa še nekatere druge voj-nene tkanine. »-KROJ« in »GORENJSKA OBLACILNICA« se predstavljata taka, kakor ju poznamo (za vse konfekclonar-je so letos značilni Se modeli iz umetnega usnja). Paviljona »ALMIUF.« skoraj ne moremo zgrešiti, saj nas opozori nase z enotno oranžno barvo vseh 1 .izstavljenih modelov. Pletenine so lepe, barva moderna, kupovali pa bomo verjetno rajši kaj drugega (zaradi barve — mislim). Razstavljeni čevlji gorenjskih tovarn »PEKO« in »PLANIKA« so spet kot dan ln noč v primerjavi s čevlji v izložbah njunih prodajaln. Modelerji »PLANIKE« so ra'/,en tega pobrali pet nagrad od osmih, ki jih je podelil center za sodobno oblačenje za kreacijo najboljših modelov. g Tovarna »SESIR« že nekaj 0 let uspešno skrbi za to, da # so moške glave dobro in g sodobno pokrite in to, kot % kaže, namerava tudi v pri-9 hodnje. Veselo presenečenje g je pripravila TOVARNA g CIPK IN VEZENIN BLED, g ki je razstavila vezeno bla-f eo v pastelnih barvah, če-g sar doslej pri nas ni bilo g mogoče kupiti. Ta novost # (za nas) je posebno dobro-6 došla sedaj, ko se tipično # ženski detajli v ženski mo-£ dl vedno bolj uporabljajo. M. S. Razstavni prostor tovarne »Sukno- SOBOTA", W/JflnnS?Jft 19G3 Iz obeh dolin & MLADINSKI SEMINAR — V ponedeljek se bo v škofjeloškem dijaškem domu začel tridnevni seminar za idej-no-vzgojno delo mladine, ki ga je pripravil ObK LMS S k. Loka. Poslušalo ga bo okoli 25 'mladincev. Prvi dan bo predavanje in razprava o osnutku zvezne ln republiške ustave s posebnim poudarkom ma vlogi mladine v družbeni ureditvi in perspektivah, ki jih DOVa ustava odpira mladimi. Drugi dan pa bodo obravnavali, kako občinski statut obravnava vlogo mladih v komuni glede na ustavo. V sredo se bodo seznanili z vlogo Ideološke komisije pri ObK LMS ln komisij pri aktivih. * MOČNEJŠA »ODEJA« -Z novim letom se je škofjeloški tovarni prešitih odej »Odeja« pripojilo istoimensko ljubljansko obrtno podjetje in bo poslej obratovalo kot samostojna ekonomska enota. Pobudo za priključitev je dal kolek-, tdv Ijubljar^vj -Ode.'"?«, ki jo je škofjeloški sprejel. V tem času, ko pričakujejo še potrditi v ObLO Skofja Loka in Ljubijaina-eertter, že posllujejo skupne službe. S tem se bo povečal bruto produkt škofjeloške »Odeje« za 20 odstotkov. Mimogrede naj omenimo, da je »Odeja« stoodstotno izpolnila lanskoletni plan, letošnji pa bo za 10 odstotkov večji. Razmišljajo, da bi s svojimi izdelki posegli tudi na zunanji trg. < q ZASEBNE GRADNJE -V minulem.letu je bilo na področju škof jieloiške občine zgrajenih 77 objektov zasebne gradnje na skupni površini 5.179 kvadratnih metrov. To so predvsem cno-ali dvodru-žinske h i se, pa tudi raznovrstni pomožni objekti: garaže, drvarnice in gospodarska poslopja, z.a kar so potrebovali gradbena dovoljenja. Pri tem pa so vložili 275,247.000 dinarjev. V 1961. letu je biilo teh 89. V tem številu pa so upoštevane tudi »divje s radnjo«. # O DRUŽBENEM PLANU — Na oddelku za gospodarstvo ObLO Skofja Loka smo zvedeli, da je osnutek občinskega družbenega plana za letošnje leto v glavnem že sestavljen. Vnesti je treba le še nekatere podatke, kar bo terjalo se nekaj dni dela. Ugotoviti je treba še družbeni bruto produkt v gozdarstvu. O družbenem planu bodo verjetno že razpravljali odborniki ObLO, na seji, ki bo 30. januarja. Vložena sredstva bi se hitro obrestovala Na območju škofjeloške občine je zadnja leta med dekleti precejšnje zanimanje za gospodinjstvo. Z željo po znanju gospodinjstva se med drugim obračajo na razne organe: ObO RK, DU, svet za socialno varstvo in varstvo družine pri ObLO Škol.ja Loka in na gospodinjski biro. Le-la pa opravlja družinam raznovrstne usluge. Zc nekaj č.....\ na omenjenih forumih -razpravljajo o potrebi stalnega gospodinjskega centra v Skofji Loki, ki bi zadostil željam mladih deklet in žena. Resda prireja občinski odbor Rdečega križa skupno s svojimi tudi kuharskega. Vendar s tem še zdaleka ni zadoščeno namenu, ki bi ga moral imeti bodoči centpr v Skofji Loki, kakor smo zvedeli v pogovoru s predsednikom sveta za socialno vanstvo in varstvo družine pri ObLO Skofja Loka andrejem StrniSo. Poudaril je potrebo po tovrstnem centru, ki naj bi opravljal pedagoško-vzgojno delo in proučeval družbeno prehrano in razvijanje lc-te v komuni. V tem centru ne bi posredovali samo znanji, kuharskih spretnosti, temveč tudi gospodarno koriščenj o dohodkov družine in uporabo raznovrstnih Mladi so letošnjo zimo prišli na svoj račun. Prava sreča, da bodo sedaj še šolske zimske počitnice. Nikjer ne manjka navdušenih smučarjev in sankačev, vsaj v Tržiču ne, kjer so skoraj na vsakem klančku znaki zimskega veselja — prve dni po zapadlem snegu celo na glavni cesti Obrtne usluge ne zadovoljujejo gospodinjskih pripomočkov in aparatov. Ta zamisel bi vsekakor morala dobiti širšo in močnejšo podporo tor razumevanje vseh zainteresiranih činiteljev. Vprašanje materialnih stroškov za potrebne investicije ne bi smelo bili nepremostljivo. Za vodenje tečajev oziroma obstoj takega centra bi zadostovala kuhinja z vsemi pri-tiklinami in predavalnica, kjer bi bilo prostora za 15 deklet. Z drugimi besedami povedano: velikost dvosobnega stanovanja. Ta center bi bil navsezadnje lahko v okviru Delavske univerze, vendar bi se moralo pri tem rešiti vprašanje stalnega kadra za poučevanje gospodinjstva. Za to je zanimanje zlasti med kmečkimi dekleti, ki prihajajo iz obeh dolin v škofjeloško industrijo/ Pri tem jo potrebno omeniti, da vsa ta dekleta nimajo osnovnega znanja o .ekonomiki gospod: njstva, kakor tudi ne o ©snovni pripravi jedil. Zaposle-nost-^teh deklet pa povzroča dodatne težave, ne morejo se v toliki meri posvečati rednemu gospodinjskemu delu. Zato so za zakonsko zvezo čestokrat nepripravljene, kar zadeva gospodinjstvo. Ta nepripravljenost pa povzroča pogoste spore v družini.' Posledica le:teh je celo razveza zakona. Ce bi analizirali vse to, bi ugotovili, da bi se družbi hitro povrnila sredstva, ki hi jih vložila za ustanovitev takega centra. St. S. I Razgovor pred kongresom I jugoslovanske mladine zprave lađi o kmeSiijsliE proizvoikp O problemih obrtnih dejavnosti v tržiški občini smo že večkrat pisali. Zadeva pa se vse do danes še ni skoraj nič spremenila, zalu prav gotovo ne bo odveč, če nekaj dni po končanem poslovnem 1. 1902 spet zapišemo nekaj besed. Splošna ugotovitev je, da spričo sedanjih potreb p;> obrtnih uslugah v tržiški občini omenjena panoga gospodarske dejavnosti zahtevam ni več kos. Reorganizacija cbrli je potrebna v najkrajšem času, zlasti še glede uslug, ki so potrebne za montažne gradbene storitve. Takšno je stanje glede potreb in obstoječih zmogljivosti!, ki pa so bržkone' Pred občinsko konferenco SZPL v Tržiču Sleherni občan je upravljavec Jutri dopoldne bo v domu Par-tiatilnla redna letna občinska kon-featefnea SZDL. Udeležili se je bodo številni delegati, ki so bili zato izvoljeni na nedavnih krajevnih konferencah, in povabljeni gostje. Ker smo že omenili krajevne konference, naj zapišemo, da so prav te dale precej gradiva, ki ga bo potrebno podrobneje ana- lizirati na občinski konferenci. Krajevne; konference so namreč precej očitno pokarale, da se ob- NESREČE ZARADI SPOLZKE CESTE V AVTOBUS V torek ob pol štirih popoldne je na cesti I. reda v vasi Bistrica prišlo do prometno nesreče. Pri preoavanju z avtobusom KR 41-17 (voznik Jože Habjan) je osebni fivlomobil ZG 58-39 (voznik dr. Zvonimir Gjurič) zaradi spolzke ceste zaneslo v avtobus. Pri trčenju je nastala škoda za okrog 9o tisoč dinarjev. POŽAR UNIČIL 30 PAROV ŠKORNJEV Ob drug) uri popoldne je v torek v sl:nfjH< ki prodajalni čevljev »Peko« nastal požar. Vnel se je zaboj gumijastih škornjev, ki jo bil preblizu poči. Ogenj je uničil 30 parov škornjev in več parov čevljev v skupni vrednosti okrog 300 tisoč dinarjev. OGENJ TUDI V »JELOVICI« V sredo kmalu po polnoči so se poleg kurilnice v lesnoindustrijskem podjetju »Jelovica« na Trati pri Skorji Loki vneli leseni odpadki, vendar je Kristina IIoz-j• • i. ki t.su opravlja kurjadke po-ple, ogenj pravočasno zadušila. Tri ure kasneje je na istem mestu ponovno začelo goreti. Ilczja-novi je z dvoma delavkama ogenj 6pct uspelo pogasiti. Vzrck požara so bilo iskre iz kurilnico. — MatcriaJna šikoda pri tem ni nastala. čani še premalo zavedajo, da so v današnjem družbenem sistemu resnični upravljavci in prav glede tega bo morala Socialistična zveza v prihodnje odigrati mnogo večjo vlogo, kot jo je doslej. Gre pa tudi za to, da bi bila Socialistična zveza res najširša tribuna občanov in njihov idojno-politični vodja na kateremkoli področju dejavnosti. Predvsem pa bi morali v prihodnje v gospodarskih organizacijah s pomočjo sindikatov poskrbeti za nadaljnji razvoj decentralizacije delavskega samoupravljanja, ker je prav ta decentralizacija doslej ponekod še vedno bolj ali-manj na papirju. Bržkone bo na jutrišnji občinski konferenci Socialistične zveze v Tržiču ona izmed osrednjih razprav o tem, da je sleherni občan upravljavec in da to tudi mora postati. Kako v praksi to uveljaviti, bodo delegati prav gotovo v razpravi pomagali, s predlogi in sprejeli tudi potrebne zaključke. - B. F. prav spričo obstoječe organizacije precej manjše, kot bi lahko bile. Kar pa zadeva poslovanje obrtnih podjetij v preteklem letu, pa je zadeva precej drugačna. Za ilustracijo naj navedemo nekaj podatkov. Po sedanjih predvidevanjih bodo vsa obrtna podjetja z območja tržiške občine v skupnem plansko obveznosti za malenkost presegle. Podatki po .sedanjih ocenah za posamezna podjetja bodo verjetno naslednji: Mesar, ko podjetje bo izvršilo plan s 97,2 odst., Čevljarska delavnica s 100,2 odst., Kleparstvo z 92,3 odst., Avtooprema s 106,8 odst., oblačila »NjOvcst« z 91,2 odstotka in Pekari je s 113,1 odst. — Tri obrtna podjetja bodo torej OStaOa pod planom, medlem ko so ga tri podjetja presegla. Podjetja, ki plana niso dosegla, pa imajo objektivne razloge. Mesarsko podjetje je pod planom na račun nizkih prodajnih cen in visokih nakupnih cen za teleta in prašiče, »Novost« ni imelo popravljenega plana, čeprav so je med letom del podjetja priključil k trg. podjetju »Runo«, Kleparsko podjetje pa zaradi slabega vre- mena nI utegnilo dokončati nekaterih že začetih del. In Se nekaj podatkov o obrti v družbenem sektorju za preteklo leto. Število zaposlenih je bilo v primerjavi z letom 1961 za 3 odst. manjše, medtem ko se je celotni dohodek na zaposlenega povečal za 9,8 odst., produktivnost pa je bila večja za 2,8 pa dO 10,7 odst. Močno so porasli tudi poslovni stroški, vendar so še vedno za 7,8 odst. nižji od predvidenih. Poslovno stroške, so zlasti občutno znižali Kleparsko podjetje, Cev-ljarska delavnica in Avtooprema. Precej občuten porast je tudi glede osebnih dohodkov v primerjavi i letom 1961, in sicer za 26,8 odst., kar pomeni, da so bili v nekaterih primerih osebni dohodki v povprečju precej nad povprečjem, ki je izračunan za Gorenjsko ali za Slovenijo. Med v%cmi podatki pa je prav gotovo še najbolj razveseljiva ugotovitev, da tudi po dokončnih izračunih nobeno obrtno podjetje "za leto 1962 ne bo izkazalo izgube, čeprav po prvem polletju tega ni bilo pričakovati za Kleparsko podjetje, Čevljarsko delavnico in cblačila »Novost«. — F. Polrošn|a mleka naglo pada 0 V preteklem letu jo odkup 0 mleka pri zasebnih kmetijskih 0 proizvajavoih spel močno 0 padel, povečal pa se je ^ odkup pri kmetijskih orgsnl-£ zacijah, vendar ne toliko, da £ bi nadomestil izgubo prvih. Q Posledica toga je, da primanj-9 kuje nekaterih mlečnih izdcl-£ kov. Mlekarna K ran;, ki cd-£ kupuje predvsem na .kran '-£ skem, .škofjeloškem, blejskem 0 in bohinjskem Območju, na le-9 to odkupi dobrih 5 miiijonnv & litrov mleka, kar pa ne zado-% šča vsem potrebam. Pomanjkanje mleka .se Odraža tudi na pomanjkanju surov. s.i masla; ki ga Je v trgovinah zelo poredko mogoče dobiti. Včasih jo mlekarna z njim zalagala tudi pro:zvodnje. na drugi strani pa slabo preskrbo, slabo kvaliteto mleka v prodaji in podobno. Mladino kranjske občine bodo na VII. kongresu LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE, ki bo ob 20. obletnici ustanovitve prve množične organizacije mladih USAOJ od 23. do 26. tega meseca v Beogradu, zastopali: sekretar občinskega komiteja Jure Hribar (24-letni študent prava), članica tovarniškega komiteja, v Planiki Marija Retelj (20-letna B'tnJc, rjf*uč). v tem letu bo oddelek z'^koval ostanke malih gradišč kranjski ravnini in pod Ka- ravankami, ki bodo morda osvetlila malo znana in raziskana obdobja prehoda iz staroslovanske plemenske skupnosti v fevdalni red. Oddelek je pri svojem delu tesno povezan z dejavnostjo zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, ki je do sedaj finančno podpiral večino njegovih terenskih akcij. Restavratorski oddelek daje obračun svojega dela, podobno kot ostali oddelki ob vsakoletni razstavi v Prešernovi hiši. Od 1.1957, ko je bil ustanovljen je oddelek rešil pred uničenjem in usposobil za razstavne namene vrsto df-6o-cenih primerkov gotske, renesančne in baročne plastike in slikarstva na Gorenjskem. Skupaj z okrajno komisijo in kasneje z zavodom za spomeniško varstvo v Kranju je sodeloval pri odkrivanju gotskih fresk v Tupaličah, na Bregu pri Preddvoru, v Srednji vasi pri Šenčurju, pri Jakobu nad Preddvorom in na Jezerskem. Lansko leto pa je ob podpori zavoda za spomeniško varstvo LRS ln republiškega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti sondiral in ugotovil obstoj fresk v Mevkušu pri Bledu, v Brodu v Bohinju, na Otoku pri Radovljici, na Kupljeniku, pri Lovrencu nad Bašljem, na Lancovem pri Radovljici, pri Juriju nad Tržičem, na Bregu pri Žirovnici in v Studen-ščicah. Zavod za spomeniško varstvo v Kranju bo že prihodnje leto pričel z načrtnim odkrivan'em in restavriranjem na novo odkritih stenskih slikarij. Restavratorski oddelek ima na skrbi tudi opremo in aranžma razstav, ki se zvrščajo v Prešernovi hiši. Pri Prirejanju večjih in pomembnejših razstav ne smemo pozabiti na plodno sodelovanje s Prešernovim gledališčem in njegovim scenografom Sašom Kumpom. Umetnost nozgodovinski oddelek želi podati razvoj umetnostnega snovanja na Gorenjskem odsred- Načrti Prešernovega gledališča Uspeh mladh glasbenikov jj^o-nji prvi koncert mladih vproduktivcev-učencev kranjske »asbene Soie (v četrtek, 17. jan.) toik"ardUŠil P'c,,3lušav^. ki so tudi napolnil] koncertno dvora-oelavsikega doma v Kranju. ^Sohsti eo z dovršeno teharsko Sa-elof1"1 tonom dokazali svojo 0st za koncertni nastop. spSmniSt Pavle Košorok Je ob mičn orkestra izvedel teh- chov°t,Zahtevn'i/111- staveik iz Ba~ E-dn°ga ^Umskega koncerta v nasteT*' Zel° Pr-lsrčen je bil tudi 3a inP^71C'1:'ni,'lov Anireja Tičar-30č- • e Vi'drnarjcve. Nastopalo 1 planii3W v stopnji od 5. do Bavd^eda Un5ka AniZpIc. Dušan Čič Jana Gogala, Arne Mau- rijan * * °3rizek> Dra'go «« Maso "? Sel'5fer ter Marjetka Stok uo«azali smisel za lepo muzi- ciranje, tehniko in precizno ritmično občutje. . Violončel ist Branko Mark i Č je s svojim nastopom dokazal napredek v tonu ter v muzikalnom oblikovanju. Izvajal je III. stavek Brahmsove sonaite v e-molu. Tudi oba solopevca — tenorist Peter Ambrož in sopranr.stika Rl-na Brun sta ponovno potrdila svoje kvalitete v interpretaciji opernih arij, ki sta jih izvajala. Orkester je potrdil svoj sloves posebno v izvedbi Sibeliusove skladbe Valse trlste. Soliste violiniste, violončelista in solopevca so spremljale na klavirju profesorica Lilija Kunst-Dolganova, Vera MajdiČeva in Janja Zupančičeva. Upamo, da bo koncertna poslovalnica pripravila še več takih lepih večerov. — D. S. Kranjski muzej njega veka do danes. Zbirka gotskih plastik, ki jo hrani, spada med najlepše pri nas. Bogato je zastopano tudi kiparstvo 17. in 18. stoletja. Med slikami je morda na j pomembnejša Plainerjeva slika iz 1.1615, v kateri se jasno izražajo tudi nove renesančne arhitekturne tendence tistega časa. Številno so v umetnostno zgodovinski zb'rki zastopani baročni mojstri 18. stol., predvsem pa kranjski slikar Leopold Layer in njegovo nasledstvo, ki obvladuj« s svojimi deli vso Gorenjsko do 2. pol. 19. stol., ko prevzamejo njegovo'mesto Sublci, kt jih v zbirki zastopa z nekaj kvalitetnimi deli Janez. — Oddelek oskrbuje tudi bogato zbirko porcelana, steklenih in kovinskih posod, starega orožja in ur od 16. do 19. stol. Pomanjkanje ustreznih muzejskih prostorov je vodilo misel o prirejanju občasnih razstav v Prešernovi hiši. Gradivo, ki bi sicer obležalo v skladiščih, je našlo v tej obliki pot do ljudi. Razstavam arheološkega, etnografskega ln ostalega muze'skega gradiva so !se kmalu pridružile umetnostne j razstave, ki postajajo v zvezi s (tovrstnimi prizadevanji v škofjeloškem muzeju, na Bledu, v Kamniku in na Jesemcah najvažnejši pripomoček likovne vzgoja na Gorenjskem. Likovne delavce — domačine so čez čas na razstavah dopolnili ostali slovenski likovniki, te pa gostje iz drugih republik in tudi iz tujine. Program dopolnjujejo dobro obiskane razstave barvnih reprodukcij, ob katerih se obiskovavci seznanijo z razvojem upodabljajoče umetnosti od prazgodovinske do najnovejše dobe. Izkazalo se je, da so prav te razstave prepotreben pripomoček tudi za razumevanje sodobne umetnosti. Neposredni stik med umetnikom in občinstvom ustvarjajo pogovorni večeri, ki jih ob otvoritvah organizira klub kultur- 1 nih delavcev in ki 60 v Kranju postali kar v navadi. Njim se pridružujejo literarni (vodi jih Bojan Pisk) in glasbeni (pot jim je utrl prof. Janko Pribošič) večeri, ki zanimivo dopolnjujejo likovno , ustvarjalnost določene dobe. Od leta 1954 do danes se je v Prešernovi hiši zvrstilo skoraj 300 zgodovinskih in likovnih razstav, ki jih je obiskalo nad 800.003 obiskovavcev, s čimer se jo ustanova uvrstila po številu obiska na eno prvih mest v državi. Medtem I ko se je dosedanja dejavnost muzeja iz tehničnih razlogov morala omejevati predvsem na Kranj in na pomoč sorodnim ustanovam na t Gorenjskem, bo s sodelovanjem z' občinskimi sveti Svobod že letos usmerila delo muzeja in njegovo organizacijo razstav ter predavanj preko me'a mesta in segla na področja,, ki so do sedaj ostajala brez likovne vzgoje. Ob desetletnici se MESTNF.MU MUZEJU oz. bodočemu kulturno^ 1 zgodovinskemu oddelku Gorenj- j skega muzeja, ki se prav v teh dneh oblikuje, obetajo zares ugodne perspektive. Bogato zgodovinsko in umetnostno gradivo, ki je desetletje ležalo v neprimernih1 depojih, bo našlo mesto v novih; prostorih stare mestne hiše v i Kranju in deloma tudi v stavbi ' ObLO Kranj v Tavčarjevi ulici. Nadstropje Prešernove hiše bo] spremenjeno v Prešernov spomin- ' ski muzej, njeni novourejeni pritlični prostori pa bodo še naprej služili razstavnim namenom. Tako bo Kranj v prihodnje lahko ponašal z močno razvito muzejsko deiavnostjo, ki jo bo bogato dopolnjeval tudi Muzej revolucije, ki se prav tako kot oddelek tedni vključuje v enoten muzejski organizem. Občinski ljudski odbor v Kranju ln njegov svet za presveto in Foto: F. Pcrdan kulturo sta od ustanovitve pa do danes z resnim zanimanjem in naklonjenostjo spremljala razvoj kranjskega muzeja in ga razumevajoče podpirala. Zaželeno bi bilo, da bi bil podobne pozornosti deležen tudi bodoči združeni muzej, ki se bo z urejenimi in javnosti dostopnimi zbirkami lahko že aktivno vključil v razvoj komunalnega gospodarstva oz. njegove turistične veje. CENE AVGUŠTIN Koliko gledaliških prireditev se nam obeta (Seveda če bo dovolj denara) Vodstvo Prešernovega gledališča je pred kratkim izdelalo progranv gledaliških prireditev v prihodnjem letu in ga predložilo občinskemu ljudskemu odboru, da bi ta na osnovi programa gledališču odmeril potreben denar. Doslej so vedno sestavljali dokončen program šele potem, ko so vedeli, koliko bo denarja, kar pa vsekakor ni najbolje in tudi ne dovoljuje svoboden razmah dejavnosti tega zavoda. Program predvideva, naj bi domača dramska sekcija pripravila 3 premiere in skupaj uprizorila 24 predstav, in sacer 6 izven Kranja, na gostovanjih. Oder mladih naj bi naštudiral 2 deli in ju šestnajstkrat uprizoril v Kranju, desetkrat pa na gostovanjih. Podmladek »Odra mladih« bo, kot predvideva program, poskrbel za dve otroški igrici, ki bi jih v Kranju, in v okolici predvajali predvsem v času novoletne jelke. »Uro pravljic« nameravajo uprizoriti kar dvaintridesetkrat. Predvideli 6o tudi gostovanje nekaterih poklicnih gledaliških hiš: Drame, Mestnega gledališča« enega izmed ostalih slovenskih poklicnih gledališč in ene poklicne ustanove iz druge republike aH iz zamejstva (tu pride v po-štev predvsem tržaško gledaliSce).' Navedena gledališča naj bi Kranjčanom posredovala 20 predstav. Razen tega Prešernovo gledali« šče pripravlja medsebojna gostovanja z amaterskimi družinami na Jesenicah, v Trbovljah, v Skofji Loki. V okvir finančnega načrta sodijo tudi tečaji za mladino, ki jih Prešernovo gledališče že nekaj let prireja; na teh tečajih predavajo znani gledališki pedagogi mladim igravcem o dikciji, gledališki kulturi, umetniški besedi, zgodovini gledališča in podobnem. — M. S. Priročniki za šolnke Zavod Za prosvetno-pedagoško službo Jesenice zajema območjo dveh občin, radovljiške in jeseniške. Čeprav je še razmeroma mlada ustanova, je v času svojega obstoja razvila precej živahno dejavnost, zlasti v organizacijski ter strokovno-izobraževalni in pedagoški smeri. Za učitelje in profesorje, ki so združeni v strokovne aktive, sklicuje redne in občasne posvete ter seminarje. Pomembnejša predavanja in pogovore na seminarjih presvetno-pedagoška služba izdaja v posebnih priročnikih, ki jih razpošilja šolnikom na svojem območju. Pred kratkim so izšli kar trije taki priročniki. Prvi je posvečen LIKOVNI IN ESTETSKI VZGOJE NA NIŽJI STOPNJI OSNOVNE SOLE. Gradivo za priroenik te vrste so pripravili akademski slikarji in pedagogi Albin Polajnar, Janez Ravnik in France Boltar. Na poljuden metodično didaktičen način so avtorji v priročniku obravnavali naslednja vprašanja: slikarske tehnike in njihova uporaba v šoli, zgodovinski razvoj pisave in vrste pisav, pomen sistematične likovne ln estetske vzgoje ter kvarna vpliv kiča na mladostnikov likovni čut in splasne likovne prijeme pri pouku risanja. Zelo zanimiv je priročnik O ZEMLJEPISNEM IZRAZJU. Gradivo zanj je zbrala, uredila in opremila z dopolnili prof. Slava Rakovec. Skrb za domačo slovensko strokovno termiinologijo je vredna vse pozornosti in prav v zvezi z zemljepisjem so znali nekateri raziskovavci dobro prisluhniti domači besedi ter jo uporabiti na pravem mestu. Kakor ugotavlja avtorica v uvodu, pa tudi med geografi ni popolne enotnosti glede rabe strokovnih izrazov, ker nekateri kljub razpoložljivemu gradivu še vedno uporabljajo staro strokovno izrazje v tem predmetu. Prof. Rakov čeva po predmetnem zaporedju zelo nazorno obravnava številne zemljepisne pojme in izraze. Tretji priročnik pa je pripravil psiholog Andrej DoRnar in obravnava v njem MORALNO IN SPOLNO VZGOJO. Vse tri publikacije bodo šolnikom lahko koristno pomagale prt njihovem strokovnem in vzgojnem delu. — J. B. mm era ine Ija ^P0^^6 obzirni z gospo,« sem rekel. »Težka usoda jo sprem- oprog, iti ga nadvse ljubi, sedi nedolžen v zaporu.« v«wx ^Io'1^Q me jo pogledala in ustrašil sem se, če morda nisem pre- vt?c 21 rili T 1 i U t , /'ael° se je, da je prednica ko mnogi drugI mnenja, da J,s -'U lm« n/r-,-;- ..... ... ._ ■iUžil. JullUs Maria Brummer slednjič prejel, kar je že zdavnaj za- Plsan • m S° ^[no odnesli v prvo nadstropje, mimo vdolbine s s givimi Kvetniki in majhnimi cvetličnimi lončki. Prekrili so jo odejo, tako da je bilo. videti le kodre svetlih las. jo ^j1? Scrn njo. Umaknil sem se celo za nekaj korakov, da bi odeja fii-a ^ Videl sem jo v vsej njeni lepoti, čeprav jo je siva bližin-f' plvala* m zavonjal njen parfum, čeprav nI bila več v moji Idedo ' »Tako je prav. Malo se zabavajte. Žalosten ali smešen film?« »Smešen,« sem rekel. »Torej, primojduši, v takšnem času si najrajši ogledam smešne stvari. Heinza Riihmanna. Ga poznate?« »Da.« »To je moj ljubljenec. In potem tisti z velikim nosom, Fer-nandel, mislim. Vas še vedno boli glava?« »Ne več. Se lahko jutri zjutraj odpeljete z menoj k svojemu nečaku?« »I, kajpada. Po ključ, kaj?« »Ob sedmih? Je prezgodaj? Pot je dolga.* »V redu,« je rekla, »ob sedmih. Danes bomo vsi mirneje spali. Zdaj eo napravili rešetke pred vsemi okni.« In res sem spal globoko in brez sanj. Zjutraj sem pripeljal iz garaže beli meroedes in se odpeljal z Milo. Nebo se je lesketalo v zamolkli modrini, bilo je brezvetrje. vZgcdaj je bilo in še hladno. Rena se je lesketala v isoncu. Stari pes je sedel med nama. Mila je pripovedovala: »... to je moj edini sorodnik, ki še živi. Sin moje sestre. Fant — o bog, vedno pravim fant, čeprav jih ima že osemindvajset — fant vam bo všeč, gospod Holden. Reporter je, kakor pravijo. Tamle spredaj, številka štirinajst.« Zaustavil sem pred novo stavbo. Na cesti ni bilo žive duše. Sonce je pošev sijalo mod drevesnimi krošnjami. Mila Blehova je izstopila. »Počakajte trenutek, pride dol,« je rekla. Gledal sem za njo, kako je okorno odracala proti vhodu in pozvonila. V petem nadstropju se je odprlo okno. Z drhtečim, star-čevsko ženskim glasom je zaklicala: »Skratecl« »Takoj,« je nekdo odgovoril. Mila a psom se je vrnila proti avtomobilu. Obstala je zraven vozila. ►»Takoj bo tu, gospod Holden.« »Kako sa imenuje?« Zahihitala se je: »Peter Romberf. Vendar smo mu vselej pravili Skratec.« Črko a je močno zategnila. »Odkar pomnim, se je imenoval Skratec« Takoj zatem je iz hiše in v moje življenje stopil lokalni reporter Peter Romberg - in v tem trenutku, tako mislim danes, ni bilo več mogoče spremeniti, kar so je in se še mora zgoditi. V zgodnjem' jutru 28. avgusta je Julius Maria Brummer zaigral svoje življenje. Toda tedaj tega še ni nihče slutil. 8. Peter Romberg je bil suhljat in plah človek ž roževinastimi naočniki. Svetlo rdeči lasje so mu štrleli na vse strani kakor krtača) obraz je imel pegast, v sredi je tičal velik nos. Smejal se je. Kadarkoli se msrečal Petra Romberga — se je smejal. Le ob koncu se ni več smejal. 1 V sivih flanelastih hlačah z odpeto sivo srajco je prišel k avtomobilu in poljubil svojo teto na lice: »Oprosti, nisem te takoj spoznal!« »Nič zato, Skratec. Tole je gospod Holden!« »Hallo,« sem rekel. »Hallo,« je rekel in mi dal roko. »Sem namreč kratkoviden. Pet dioptrij na levi, šest na desni. Slep sem ko sova.« Imel je neenakomerno posejane zobe ,vendar je bil prikupen, če se je nasmejal. »Fuj, fuj, fuj, dioptrije se niso spremenile že od dvajsetega leta dalje.« Mila se je zahihitala: »Naj mu povem, Skratec?« »Poveste, kaj« sem vprašal. - , »Komaj osemindvajset jih ima. Ampak je že poročen. Ima malega otroka.« »Ne!« Odkrito sem bil presenečen. »Kako velikega?« »Sest let ima, Miekey se imenuje.« »Zgodaj ste začeli, gospod Romberg!« »Dober fant je, gospod Holden. Ima pa tudi prikupno ženo! Bo imel opravka z menoj, če se bo epečal s kakšno drugo! Potem pridem z valjarjem za rezance!« »►Mila!« je dejal v Zadregi. »Ah, gospod Holden, morate spoznati njegovo ženo, Carlo, pa malo, sem čisto nora na Mickev, tako je sladka...« (Dejala je slod-ka.) -Gospod Romberg, moje spoštovanje!« »Hvala.« Tu se je zasmejal. »Tukaj je ključ.« Spravil sem ga v žep. POBOTA, H bnnnh !9g| Prodam 12 tednov brejo svinjo. Trboje 5 158 Nujno prodam lambreto LD 150 ccm - letnik 1956. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 173 Prodam kravo, ki bo čez 2 meseca tretjič telelila. Naslov v po-družnici Glasa, Jesenice 174 Prodam obdelane hrastove -ve-reje za ograjo. Naslov v oglasnem oddelku 175 Prodam ročno slamoreznlco. Gostilna Skaručna pri Ljubljani 176 Po-ugodni ceni prodam konja - starega 16 let, sprednje težkega in 16-colski gumi voz. Šenčur 214 177 30 kg žime prodam. Naslov v oglasnem oddelku 178 Hrušov mošt prodam. Ješe, Stražišče 179 Prodam večjo količino suhih butar. Naslov v oglasnem oddelku 180 Prodam mlado kravo. Posavc St. ig, Podnart 181 Ugodno prodam skoraj novo kuhinjsko omaro. Kranj, Ulica mlad. brigad 8 182 Prodam kravo, tožko 400 kg. ki bo čez 3 tedne četrtič teletila. Zalog 38, Cerklje 183 Prodam skoraj novo kuhinjsko pohištvo z ultra pasom. Naslov v oglasnem oddelku 184 Poceni prodam kuhinjsko opravo. Sp. Duplje 56 185 Prodam kravo, dobro mlekari-00, ki bo čez 4 mesece petič teletila. Anton Mrak, Kranj, Jezerska 93 186 Prodam nov krojaški stroj Sin-ger in motorno kolo Prima 150 kub. ccm. Na skali 4, Kranj 187 Prodam debelega prašiča. Cerklje 30 188 Prodam prašiča za zakol. Ko-fcrica 17, - Kranj 189 Prodam Fiat 1100 v dobrem stanju. — Naisflov v oglasnem odd. 202 Prodam mlado kravo, ki bo takoj v začetku februarja tretjič teletila. - Franc SokriČ, Selo 22, Oddam stanovanje zdravi starejši ženski. Naslov v oglasnem oddelku 191 Frcklieujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Ani Novak. Matija Kemperle, Jesenice 192 Fant star 28 let želi spoznati dekle od 25 do 27 let. Prednost imajo dekleta s hišo. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Pošten« 193 Stirisobno stanovanje v Kranju zamenjam za dvosobno tudi v Kranju. Oddati pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Zamenjava« 194 Inštruktorja matematike za vi.š-je razrede iščem na dom. Naslov v oglasnem oddelku 195 Zamenjam razne sodarske izdelke za hrastove ali kostanjeve hlode. Viktor Homan, sodnr, Kranj, Ljubljanska c. 19 197 Mlad šofer C kategorije išče službo. Naslov v oglasnem oddelku 198 Od zdravstvenega doma do meta sem izgubila žensko ročno uro. Prosim proti nagradi vrniti v oglasni oddelek 199 Skladiščni prostor 300 kv. metrov v okolici Kranja oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku 200 lig 2?T' •ŠmRT • ŠPORT *ŠfiO m kupim Kupim 7 do 8 mesecev brejo kravo in konja do 600 kg težkega ali zamenjam za težjega. — Janez Bučar, Pšenična polica 3, Cerklje 201 Fiat 600 ali 7f:.() « prevoženimi 5.000 do 15.000 km kupim. Naslov v oglasnem oddelku pod »Gotovina« 190 Itadioeenter Kranj razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA Pogoj: izučen v trgovini in vojaščine prost. Prošnje jo treba oddati v trgovini Radio-center. 196 •Ji SMUČARSKI TEČAJ ZA PIONIRJE Center za pionirska letovanja v Kranju prireja smučarski tečaj za pionirje v Dražgcšah od 27. januarja do 3. februarja. Vodili ga bodo smučarski strokovnjaki. — Dnevna oskrba je 500 din. StaršL ki želite otrokom pripraviti prijetne zimske počitnice, prijavite jih za zimovanje. Prijave sprejema do 22. januarja center za pionirska letovanja v Kranju, Park svobode 4, soba št. 32. OBLAČILA »NOVOST«, TRŽIČ sprejmejo mojstra konfekcije in skladiščnika Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Nastop službe možen takoj. Prošnje pošljite na upravo podjetja. Komisija za delovna razmerja CESTNEGA PODJETJA V KRANJU razpisuje naslednje prosto delovno mesto: KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV Pogoji : srednješolska izobrazba in praksa najmanj 5 let na takem delovnem mestu. Ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest je treba dostaviti na gornji naslov, Jurčičeva 4, v roku 3 dni. — Naslop službe takoj ali po dogovoru. — Razpis velja dokler razpisano mesto ne bo zasedeno. »Delikatesa« Kranj razpisuje prosta delovna mesta: L knjigovodje /.a osnovna sredstva, drobni inventar in embalažo, 2. Pogoj: srednješolska izobrazba in Višaj 5-letna praksa na teh delovnih mestih. Ponudbo poslati na upravo podjetja. Pred republiškim prvenstvom tekačev v Gorjah Bodo tokrat »mla že rimi« Priprave naših smučarskih tekačev v letpšnji pred olimpijski sezoni so bile mnogo daljše in bolj načrtne kot prejšnja leta, zato š toliko večjim zanimanjem lahko pričakujemo razplet republiškega prvenstva v tekih oziroma klasični kombinaciji, ki se je že včeraj, ko so bili na vrsti skoki za kombinacijo, začelo v Gorjah, medtem ko se bo končalo jutri. 2e intenzivni suhi treningi so. v Seefeldu (od 1. do 3. februarja, pripomogli k boljši pripravljeno- j ko bo tam prcdolimpij,?-ka preiz-sti tekačev; potem številna te- ' 1 stiranja in jesenski krosi, zelo zgodaj pa so na treningih na Pokljuki in v Kranjski gori pod vodstvom domačih trenerjev in priznanega poljskega strokovnjaka prvič tekli tudi po snegu. Uspehi tako niso izostali, saj so tekači na prvih preglednih tekmovanjih v Mojstrani, Kranjski gori, Ratečah in ponovno v Mojstrani pokazali Vozveseljive rezultate. Ob dobri mednarodni udeležbi na tekmovanju v Bohinju se sicer niso prebili v ospredje (razen Franca Lakote v štafetnem teku), zato pa so na zimsko-šport-ni manifestaciji »Po stezah partizanske Jelovice« spet dokazali, da so solidno pripravljeni na republiško prvenstvo v Gorjah. Razen tega se bodo naši najboljši predstavniki tekaškega športa udeležili mednarodnih tekmovanj Ra- MALI — ŠAHOVSKI PRVAK RADOVLJICE Na šahovskem prvenstvu dovljice je med 18 udeleženci prepričljivo zmagal Slavko Mali, ki je zbral 14,5 točke. Sledijo mu Harinski s 13,5, Novak z 12,5, Rožic in Simčič z 12, Šiftar in Ma-rolt z 11,5, Mahmcdinovič in Oblak z 10,5, Kenda z dO točkami itd. Novak, Šiftar in Marolt eo tako osvojili III. kategorijo, Mali, Ha-riniski. Rožič in Simčič pa so jo potrdili. — Šahovsko društvo Radovljica bo že v prihodnjem mesecu organiziralo turnir tretjeka-tegornikov, na katerem bodo prvi trije postali drugokategorniki. Razen domačinov naj bi na turnirju igrali tudi šahisti sekcij iz Podnarta, Bleda, Javornika in Gorij. — V. N. \ SINDIKALNA ŠAHOVSKA PRVENSTVA Tako kot vsako leto bo tudi letos v Portorožu ali Crikvenici slovensko sindikalno šahovsko prvenstvo. Lani so Gorenjsko v finalnem delu zastopale ekipe iz Kranja, Radovljice in z Jesenic. Na seji kapetanov desetih najboljših moštev so poudarili, da mora postali šah važna oblika re-*-kreacije našega delovnega človeka, zato naj v predtekmovanjih za prihodnje prvenstvo sodeluje čimveč 6-članskih moštev iz vseh naših kolektivov. Organizator tega tekmovanja v radovljiški občini in lanskoletni zmagovavec — občinski .sindikalni svet — "vabi vse delovne kolektive, naj se do 1. februarja prijavijo k temu množičnemu tekmovanju. Letos bo v igranju opuščen brzopotezni sistem, ki je prejšnja leta odvračal od tekmovanja mnoge priložnostne šahiste. - V. N. kušnja tekačev) in italijanskem Asiagu (od 8. do 10. februarja v Kranju poskrbel za naslednike požrtvovalni Gašper Kordež. Pri tem ima Gorjan Pavel Kobilica veliko prednosti domačega terena, vendar mu utegnejo biti tekači iz »ravenske šole« Krpač, Kranjčan in Jodl — tik za petami. Resno je treba računati tudi z mladim kombinatorjem Kerštajnom iz Rateč in s Tišovim iz Bohinja, ki pa je pri treniranju bolj ali manj prepuščen samemu sebi. Tako kot pri mladincih imamo kjer bo tradicionalno tekmovanje j ^ med mladinkami nekaj do- I brih smučark, ki so jih vzgojili za pokal Kurikkala) In kdo so favoriti za zmagava vec na današnjem in jutrišnje In prvenstvu? Vsekakor se bo spet razvil ogorčen boj med »starimi•< in rutiniranimi tekači, ki jih po vseh naravnih zakonih skušajo izpodriniti .vmladi«. Jasno je, da bodo morali Gašper Kordež, Roman Seljak, Janez Pavčič in drugi prepustili svoja mesta mlajšim tekačem, vendar je težko napovedati ta preobrat že julri. po navadi je laka menjava za starejše težka preizkušnja, loda mladi imajo v času najboljšega zaveznika. Tako se bodo slej ko prej na smučiščih spoprijeli za najvišja mesta Cveto Pavčič. Lakota, Ko-bcnlar, Grašič ter Bavče, Kalan in Peterman, ko se bodo vrnili iz JLA. Danes in julri bomo že kaj več vedeli o trenutni moči posameznikov. Se mnogo bolj ostre pa bodo borbe med starejšim), mladinci, zakaj v zadnjem času so Raveri-čan Štefan Robač, Gorjan Lovro Zemva ter Je.seničanaPreželj in Oblak usposobili precej mnogo obetajočih tekačev, medtem ko je toda težko je napovedati, katera bo boljša od drugih. o Pred nami je torej nadvse za-© nimivo republiško prvenstvo V 9 klasičnih disciplinah in bomo £ šele po njem lahko govoriili G kateri tekmovavci nas bodo za-9 stopali v Seefeldu in Asiagu m f> katerim bi bilo potrebno pred q olimpiado posvetiti več pozor-9 nosti, zakaj le tako bodo lahko G uspešno nasledili Smoleja, © Knifica, Pogačnika, Zemvo' in O druge, ki pred leti v srednji Evropi med tekači niso igrali Ženiva, Robač in Mara Rckarjeva, | $ podrejene vloge. — 2 ŠPORTNO SREČANJE »PLANIKA« : »PEKO« Minulo inedeljo so se v prijateljskem srečanju pomerili športniki sindikalnih ekip kranjske tovarne čevljev »Planika« in trži ške »Peko«. Tekmovali so v 3 panogah, od katerih so Tržičani zmagali v dveh. Posamezni rezultati so naslednji — streljanje 1014:942 (najboljši Vinko Frelih — Planika 275 krogov, Vili Bedina — Peko 265 krogov itd.), v kegljanju so športniki iz Planike izgubili za 15 kegljev, namizni tenis 6:3, medtem ko so čast Planike rešili šahisti, ki so Har z 8,5 :1,5 premagali svoje nasprotnike. — Letos bo še več srečanj med športniki omenjenih dveh tovarn. B. D. Mojstrančan FRANC LAKOTA (83), ki se je v Bohinju Izkazal v šla letnem teku, velja za enega izmed favoritov na današnjem republiškem prvenstvu v Gorjah j Prvenstvo v republiški kegljaški ligi učaji za Gorenjce Napovedi o zanimivih borbah v | Za ta dosežek kot tudi za po-letošnji moški republiški keglja- novni uspeh v Celju ima največ ški ligi so se uresničile. Dodamo 'zaslug trojica: Martelanc (v Ma-naj le :"e to, da tudi presenečenj riboru 927, v Celju (511). Turk (901, in odličnih rezultatov nI manj- 892) in Ambrožič (892, 874), pre-kalo. Za slednje so še posebno zreti pa ne smemo tudi nadvse poskrbeli triglavani z izvrstnim solidne igre ostalih petih keglja-izidom v Mariboru, kar predstav- čev: Kordeža (844, 873), Ziberne lja tudi nov državni ekipni rekord v disciplini 8 x "00 lučajev. Izid velikega nagradnega žrebanja 10. januarja 1963 so poverjeniki Prešernove družbe: Ida Lukcžič, Mira Prijatelj, Jože Košorok, Jovan Takač Ivan Bartol in Viktor Ceč opravili nagradno žrebanje. Dobitke prejmejo: OSEBNI AVTO srečka štev. 10 020 TELEVIZIJSKI APARAT srečka štev. 37 695 srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. 17 328 28 798 35 821 4 665 9 610 30 055 srečka štev. 20 957 srečka štev. 22 8-11 MOŠKO KOLO ŽENSKO KOLO TRANZISTOR RADIJSKI APARAT KLUBSKO GARNITURO srečko štev. ELEKTRIČNI BOJLER srečka štev. FOTOAPARAT ZAPESTNO URO IM SE 10 PRAKTIČNIH NAGRAD — srečke štev.: 5 203, 30 608, 20 247, 18 337, 12 131, 7 536, 38 673, 2 680, 6 687, 18 506. KNJIŽNE NAGRADE: Vse srečke, ki sc končujejo na 692 ali na 244. Lastniki Izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12/a najkasneje do 10. maja 1963, ko bo srečkam potekla veljavnost. PREŠERNOVA DRUŽBA (856, 341), Brcgarja (837, 848), Rog-lja (861, 794) in Jereba (811, 833). Lanski prvak je torej kljub rahli negotovosti pred prvimi lučaji izvrstno začel, kar daje ob dobrem nadaljevanju precej upanja na ponovno afirmacijo. Ce so se Kranjčani odlikovali z najboljšimi izidi pa so Jeseničani poskrbeli za največje presenečenje prvega kola. Favorita za naslov prvaka Ljubljano so kar na njenem kegljišču prehite-j li za 45 kegljev. Tudi tu so bili za zelo dober rezultat zaslužni 'prav vsi,po vrsti: M. Hafner 871, j Oblak 865, Grošelj 860, -Slibar 055, Crv 840, Taler 839, Korošec 811 in J. Hafner 806. Tretji gorenjski predstavnik j Bled na gorenjskih kegljiščih ni I dosegel vidnejših uspehov, ven-j dar kljub temu na nobenih ste-I zah ni bil najslabši. V prvem- ko-; lu s<> bili namreč na Jesenicah in v Kranju doseženi v povprečju I daleč najslabši rezultati, kar del-I no opravičuje nastop slabših vrst. i Nasprotno pa 60 bili na štajer-i skih kegljiščih zabeleženi sami ' odlični izidi, za katere so bili ra-l zen Kranjčanov zaslužni še Celje, Pionir iz Novega mesta in mariborski Branik. Sistem tekmovanja je leto-s enak lanskemu. Moštva nabirajo na vsakem kegljišču slabe točke, j Cim niže se na posameznem ke-I gljišču Uvrstijo, tem več slabih točk dobijo. V primeru istega števila točk odločajo podrti keglja Po prvem kolu je do prihodnjega nadaljevanja čez 7 dni med moštvi z dvema nastopoma v vodstvu Triglav z i točkama in 13796 keglji, pred Gradisom 2 (12907h Celjem 5 (13512), Mariborom 5 (12635), Bledom 5 (P2624), Pionirjem 6 (13490), Branikom 7 (13401) in Tekstilcem 8 (12399). Med posamezniki pa sta na vrhu kar dva Kranjčana Martelanc 1838 in TurfC 1739, mednju pa se' je vrinil Mlakar (Branik) 1801. — L. S. V SKOKIH NAJBOLJŠI AMBROZlC Gorje, 18. januarja — Danes V°" ! poldne se je s skoki na 30-metrskl i skakalnici v Smetneku pričelo 17. republiSko prvenstvo v klasih* ! nih disciplinah, ki se bo jutri nadaljevalo s solo teki, v nedeljo p* zaključilo s štafetami. Udeležujejo se ga vsi najboljši tekači kombinatore!. -- V skokih, ki se bodo šteli za> kombinacijo, i0 nastopilo 17 tekmovavcev, od katerih so mladinca Svetino z Ble-."•1 diskvalificirali zaradi nešport-noga obnašanja. REZULTATI - člani <:>): Frafl<* Ambrožič (Bled) 210 točk (skok« 26.5 in 27,5 metra), Janez Peter-! nelj (Enotnost) 174,6 (24,5 in 25)« laka Reš (Enotnost) 166,2 (23 W 24) itd.; starejši mladinci (5)5 Franc Kralj (Jesenice) 184,2 (25 i* ?.\S), AlOjz Kerštajn (Rateče) 144,9 (21,5 in 21), Marjan BalohN(ZiroV-n] -.-) 11-1,8 (22 in 22) itd.; m! »F , mladinci (6): Miro Komac (Triglav) 160,9 (23,5 in 23), Janez Preora r (Gorje) 152,2 (22 in 22). C*J Kraigher (Bled) 144,6 (20,5 in 22) itd. - Z.